])Qleîijske Novice iííhíijajo vsai; ix'tok ; ako : : je ta diui praznik, (iaii poprej. : ; Oeriíi jiiii je za ceio loto (oil ajírila (io a]»ri]u) -i K, y.a. pol leta l'ôO K. Xíiroc.tiina za Xernt;ijo, Bosno in íiriíjfe evropsko državo ziiaša ;Í-50 za Ameriko i-50 K. List í?t ()i;;lilsi se iklilčii.jqo iiíiim^íJ, V»e dopise, imroiniiio in omiiiiiilit siirejenia tiskarna .1. Krajec nasi. Kranjskim industrialcem, obrtnikom in trgovcem! Breziuiiminii Uíí|)eii ïiadtije^ii iieiii-škega posojila iie sme vzliiijiili 1« «bčuilovtuija. Vsaketiiii avst.iijskeinu patriotu hoili inarvcC tiiojçonia v/,[)oill)Uila, da se z vso pripravljenostjo in čitn izdatnejše »deleži po(li)isovatiJa našega lastnega tretjega vojniiga posojila, Za krepko nadaljevanje in /.a ziiiagovito dokonianj« usiljene vojske je odločilnega i)oiiiena, da danio sedaj naši državi v oblljti na razpolago denarna sredstva, iiotrclnia za vojskovanje. V ta namen, da se izkoi'istijo veliki usptilii, katere so naše vi'le armade s svojo brezprinienio iirahi'ostjo že dosegle, ter v to svi-ho, da dobojnjptno vojsko sreětio in dosežemo ti'ajeii, iteovii'aii gospodai'ski razvoj otiiogoěujoč mir, je treba v sedanjem usodepolnini fiasu napeti nase gospodarske silo vsestransko. í^iva)mo udeleževanje subskripeije t.retjega vojnega posojila naj izpriia zmagovitim našim armadam naso zaljvalo za njili sijajne fine. Sveta pati'i-oticna dolžnost je, da vsakdo po svojili jiajboljšili tnoiSel) pripomore do impozaidnega usimlia tretjega vojtiega posojila, ki naj nad-krili krasne i'<;/.idliLte preilidoěili dveh [losojii. Preizkušen patriotizem in neomajna lojalnost nai-ekala zlasti gospodai'skim kro-jiçojti v naši tlužcli krepko sodelovanje ob podpisovanju tretjega vojiH;ga posojila. Ljubljeni domovini ircba v viliarjiem éasu dati na razpolago diage volje denaina sredstva, katera so poti'ebna za sreCtio dovi'šitev orjaške borbe. Sedanje vojno posojilo naj ima tak uspeh, da dobi ibžava za kai' možno dolgo dobo potrebna denarna sredstva. Todpisovalni pogoji so jako ugodni in omogoeajo tuiH gospodarsko šibkejšim udeležbo. Vojno posojilo tnidi ])o svojih ugodnih pogojili izvistiio iti dobiékaiiosiio denarno naložijo. Sedaj, ko država po sijajnih uspeliib na bojnetii [)olju vabi na subskriiicijo tretjega vojnega posojila, se hočenn) odzvati vabilu z vso svojo gospodarsko mořjo te]' po svojih najboljših močeh i)ri]}onioČi do tega, da bo naša starosiavna nionai'liija 1)0 sijajnem uspebu tretjega vojnega i)o-sojiia tudi íinaněno kolikor moc enako vi'cdna vrstnica naše mogočne zaveznice. Trgovska in ohrl,niska /.boi-nica za Kranjsko so ohi'aéa zlasti i]o indusfriak;e\f, trgovcev in ol)rt.nikov v deželi l\i-anjski ter jih nujno ])oziva in val)Í, da se kar naj-častncjŠe in naj izdatnejše udeleže tretjega vojnega posojila. IVgovska in obilniška zbornica je trdno preprii-ana, ihi store jiaši domači produkiivni krogi svojo pa-Iriotično dolžnost v polni meri sedaj, ko gre izpričati neoslabljeno denarno moč naše monarhije. 'J'rgovska in obi'tniSka zbornica za Kranjsko : Ivan Knez. Dr. Fran Wifidischer. Vinske cene. Za živino, žilo in krompir imamo danes maksimalno cene. lies da te eenc ne otlgovaijajo povsem našim gospodarskim in ti'žnini odnošajem in se čujejo prit.()žbe na eni in drugi strani, ali piodajalec in kupec vendar vesta, pri čem da sta, po čem zamoreta bhigo prodajati in kupovati. Za vino, kije [)o našiii vitiorodnili krajih glavni pridelek in v tem času najbolj važno ti'žno blago, pa do danes ninnimo nobeîiih nmksimalnili cen, da-si je tndi ta piidelek vreden in potreben, da se mu nasfavijo ob sedanji di'aginji pi'imerne tržne cenc oziroma maksimalne cene. lies jo sicer, da je vinsketnu pii-delktizozirom Jia njegovo različno kakovost, težko nastavljati nniksimalne cene, ali tudi to se da pretnagati. Ti'eba je le, da vina jirimei'jio razvrstitiio in cene v glavnih mejah doloiíimo, preko katerih se ne sme vina iivodajati niti ku})ovati. Danes stoji in trpi vsa vinska kupčija, kar je v škodo vinogradnikom, kupcem in sploii konsumciitom. Nobeden se ne n])a prodajati vina. Za nizko ceno ga ne da, za višjo sc pa ne upa, ker se boji sodnega zasledovanja. Vsak laje čaka, kaj piinese prihoilnjost. Da trpi pi'i tem vso naše gospodarstvo, je jasno. Oimigala je pi'i tem pa že tudi timrsikatera manjša krima. Kar se vinskih cen tiče, je danes več kakor gotovo, da bodo izdatno višje, kakor so bile v zadnjih letih. Saj so se povzdignili po eni strani stroSki obdelovanja, po drugi so se pa vinski prldíílki močno skrčili vsled bolezni in dr-ngilj uim. K'dor koli('kaj po/na današnji položaj našega vinogradnika, bo tcnm rad pritrdil, Za koliko naj bo ])a cena višjuV To je danes pereče vprašanje. To vpj'a-šanje sega tako globoko v naše gosjiodai'sko življenje in v nase denarno izhajanje, da ga na smemo imstiti samennisebi, ne samovoljnosti vinogradnika, Jie dobrovoljnosti kupca. To vprašanje je tj'eba tehtno pre-ti-esti in rešiti, da ne bo triiclo škode naše vinogradništvo in bo po možnosti ustreženo tudi intere.som konsunia. To časoi)isju so se bi'alc žc različne cene o letošnjem i)ridelkii, Siiveda vseskozi visoke. O viiiavskcm vinu sc je jiisalo, da so se letošnje cene vzdignile tni 60 do HU K in še višje. zadnjem Času je bila napisana vest, da so se vifia podi'ažila za 150 do 200 odstotkov? V Vipavi prodajajo letos boljšo vino (mošt) liter po kioin, navadno namizno vino pa po 70 do 80 vinaijev. O dolenjsketn vinu sc je jioroČalo v nekem listu, da ga ne bo dobiti izpod 80 h litei' i. t. d. i. t. d, Tako so dela javno tnnenje za letošnje cene. Kakor se pa sliši, je pi'i nas že nekaj ovadb zaradi cen, ker so ziuiŠale za navadna namizna vina čez G() b /,a liter. Znan je pri nas tudi slučaj kaznovanja, ker je neki itosestihk [nodajal na Trški gori pod vejico svoj lastni jjridelek, liler po 1 K 20 h in ])0 I K -lOli. — Ker so zaloge stai'ega vina i)o5Ic, in ker se je staro vino nazadnje kupovalo res po nenavadno visoki ceni, od vojaško strani tudi po 1 K, se je prenesla visoka cetui toliko lažje na letošnji mošt., ker je letos sploh malo pridelka in bo vina močno lirimanjkovalo. Če so se oh današnji draginji vzdignile cene pri vseh pridelkih, je toliko naravnejc, da se vzdigutijo tndi pri vinii,ka(.ei'egase je na splošno malo [U'idelalo, ha se pa ccne letošnjemu viini s[>i'a-vijo v sklad z letošnjimi sti'oški, / letošnjim pridelkom in z inttij-esi kinisnma, ki ima tudi merodajtio liescdo pi'i tem, jc pa na vsak način [lotielta, da izpregovoreo tem s y o j o sod bo t i s t i naši vešča k i. k i s o p o s v o j (; m delokrog u poki 1-c a n i z a s t o p a t i i n t e r c s o v i IÍ o g r a d-n i k a i n i n t e r e s C v i ti s k e t r g o v i n e. Ti naj sodijo o ceiiah; ker najbolj poznajo položaj našega vinogradništva in zmožnosti našega konsuma. Naloga iiristojnih oblasti in merodajnih krogov pa je, da ukrenejo vse potrebno, (ia se s i>o-m o č j o teh izvedencev s p r a v i j o letošnje vinske cene v tiste meje, ki odgovarjajo interesom vinograilništva, vinske kupčije in vino nživajočega občinstva. Kohniian. Grozdni pečici ali pelki. Ivakoi- smo brali v listih, jc vlada zaplenila vse grozdne pcčkc ali pelke — za sedaj samo na Nižjem Avstrijskem in Moravském — v svrho izdelovanja olju. Vsak vinogradnik mora v teh deželah grozdne pečke ločiti od Irojta, jih dobro posušiti in luijn-aviti do 15. novembra t. 1. Jje tisti, ki raiji t.ropine za kniianje žganja, sme pcčke pripi'avif i .se-Ie do 1 "i. marca 1.1. Najpozneje 5 dni po ju'cteku tega Oasa morajo županstva vposlati izkaz o priprav-Ijeniii grozdnih pečkih avst-i'ij^ki osrednji družbi za olja in masti na Dunaju (L, St.uheuring 8/10) in centrali za krmila na Dinnijii (L, (-iraben, Trattnerholj. Prvoimenovana družba jc zavezana, da gi'ozdiHi pcčke takoj nakupi, prevzame jili na dogovorjenem kraju s sodelovanjem županstev i)o ceni 20 kron za 100 kg. V vreiah proilajalca jdača družba iielke })ri 100 kg za 4 K dražje. INdki pa moi'ajo biti dobro posušeni, ne pokvarjeni in ne plesni vi in ne smejo vsebovati več kot 5% drugih primesi (smeti iz tropa). Če so pelki bolj smetni, določi ceno sodni izvedenec. PoŠiljatev itrevzamc železnica le tedaj, ako se jiriloži tozadevni certilikat, žiii>anstva. Če se kdo brani pelke iz tro])a izločili in pripraviti, tedaj odi'cdi okrajno glavarstvo prisilno imstojianje in se odtegne pri ceni 10% za stroške. A'sak ^irestopek Ijrolt tej naredbi so kazinije z denarno globo do "lOOoK in zapoi'om (i mesecev. Drnžba za izdelovanje olja in masti ima skrbeti za popolno izrabo pelkov glede olja in oddati [iolem odpadek centrali za krmila, ki ga izkoristi v svrho krmljenja živine. Ker se bode marsikomu ta naredba nekoliko Čudna videla, naj pojasnim njen pomen. (ii'ozdni p(;čki ali pOg, olja pa okoli KiOgiamov, Lz tega vidimo, da je olja v pelkih priumroma jako vrenese, pa se je s strogijui odredbami vendar-lo zabranilo, da insmo bili okuženi in da je ostala naša živina zdrava. Po Bclokrajini je, bilo veliko ogorčenja in godrnanja zaradi prepovedanih sejmov, ali navsezadnje, smo bili pa le hvaležni, da se je kuga omejila. í^climo, da se tuili sedaj okuži ni kraji zapirajo in da se prepove vsako scjniarjenjes tako živino, pa ludi z ljudmi iz takih krajev, dokler ni konec bolezni. Po hlevih pa ni puščati tujih ljudij notri, da se ta kužna bolezen ne zanaša po neprevidnosti in nemarnosti na])rej. Tržna poročila. Cena živine na Kranjskem. Tradno poročilo se glasi, da je znašala cena volov v zadnjem Času od 1 K 80 b do 2 K za kilogram žive teže. Izjemo dela le krški okraj, čc je res, kajti tam so se i)r()dajali po tistem poročilu voli preko maksimalno cene 2 K in sieei' iio 2 K 2.5 h do 2 K 37 h za 1 kilogram. Najbrž pa, da bo to pomota, kajti cena za klavno živino je določena pri nas z največ 2 l\, in ni verojetno, da bi se bila ta ceim prekoiaČila. Iz uradnega poročila povzamemo v posameznih okrajih sledeče cene. V Novem mestu je znašala cena za rcjene in napol rejene voli ])0 2 K in za kutnei'ne i)o IK fiSli, v Ći'iioinlju za i'cjeiie voli jio 2K in za kiiinci'iici po IK 80 li, v Liliji za rojene voli 2 K, za napol rojene po I K !iOli in za kiiiiierno po IK 8Uh, v Kočevju za kunienie voii po 2 K. In tako H*; glase i)oročila tudi iz Gorenjskega in Notranjskega. Cena za rejno ali plemeno živino. Maksimalna cena pri živini velja sanio za klavno živino. Rej n a ozir. pl e m e na živitia sfi laliko pi-oilaja tudi jii'eko nia-ksinmlne ceiic. Tako se glasi zadnju uradna vest. To je dobj-o. 1'od pletiiensko živino je nainťcé v tem slučaju i'azutiicti tiste živali, ki so nainonjenc za ])lenic ozir. za rejo. „1'leiucni" voli, kakoi' pi'i nas imenujejo itilajse rtijni; in delavno voii, spadajo h klavni živini. To je ti'eiia povedati, da se stvaf ne Ito napai',no razntiiela. Zadnje uradno poročilo! Nove maksimalne cene za živino in prašiče. Ui'adno se i'azglaša, da se naslednje cene za k 1 a v n o goved in k 1 a v n e pra.šiče ne smejo prekoi'ačiti, in siccr: pri voleli /a 1 kfi žive teže , . 2 K 20 h [»ri kravah in l)ikih za 1 k^ žive težo 2 K — h jiri teletih na 1 k^j žive težo . . 2 K 20 h pri prašičih peršutn, za 1 k^ živo teže a K 50 h pri pitanih prašičih /.n 1 kfi živetežo ÍÍ K 70 h Cene so se tedaj ])ove(iale in sicer ))i'i voleli in teletih za 20 h, pri klavnili praSiČih za 50 do 70 h pri kilogi'anm. Te cene so stopile v veljavo s 17. oktobrom 1.1. Cena za klavno živino na Koroškem. Na Koroškem itnajo tudi trdno dolofieJie tržne cenc, preko katcrili se ne sme živina prodajali. Tam je cena nekaj višja. íía pitane voli 2 K 40 h, za napol rojene in delavne voli po 2 K 10 do 2 K 3fj li, za klavne tdice po IK 80 h do 2 K 10 h, za klavne ki'ave po 1 K 90 h do 2 K lOb. Klavna teleta se prodajajo po 2 kroni do 2 K 30 h kilo. Nekajmislivčasusvetovnevojske. prva in tetiicljna čednost vsakega vojaka je nataniliia, slepa pokoi'Šćina. Kakšen prizor, v si'ce segajoči pj-izoi* se je razvil pi'ed našimi oČnii na dan mobilizacije! Od vseli strani so drveli v vojsko ])oklicani možje in fantje, ne nicfieČ se, kaj bo z našo dnižino, kaj bo z ljubimi stariši? S hribov in ok(irSčina nasproti svojini poveljnikom je predpogoj vsakega vsjioba ter končne zmage nad krutim sovj'ažnikom. — l'a tudi doma ostali se morajo v marsičem omejiti vsled pokorščine najirani državnim naredbam ter sti'ogini jiredpisom. Spomni se na strogo cenzui'o i;asoi)isja, na določeno ceno živil, na omejitev različnih shodov ter i)otovanja iz enega glavarstva v drugo, iz ene dežele v drugo. Zakaj i)išeni to? Morebiti zato, da bi vselej tako bilo V To še nam na misel ne pride. Saj vemo vsi, da se morajo te otiie-jitvesvobode, vsakdanjei)rostosti, vizrednih časih, v nenavadnih časih svetovne vojske vpoštevati, vsled javnega blagra posameznega in cele države. Toda kaj sledi iz te, rekel bi, pii-siljenc pokorščine do višjih oblasti ? Gotovo to, da pokorščina do višjili oblasti, posebno do najvišje oblasti, od katei'c imajo vsi posvetni ki'alji in cesaiji svojo moč in oblast — namreč od lioga, ni nekaj zaničevanja vrednega, srainotnega ter Človeku novodobnemu nedostojnega, kakor se je čestokrat v zadnjih deselletjili govorilo in ]jisah). Slišalo se jc, da je katoliška morala, ki nalaga in predpisuj(i pokorščino — suženjska morala. In glejte, ravno zdaj v času svetovne vojske iščejo kralji in ecsarji ravno v tej do zdaj luijbolj zaničevani krščanski čednosti, ki jo je vladar vseh vladai'jev eeîo svoje življenje, da, celo do smrti lui ki-ižu tako vestno spolnoval — ravno v tej čednosti iščejo rešitve ter končne zmage. Do z(iaj tako zaničevana, do zdaj tako pre-zii'atu^ čtídno.st — pokorščina, koliko odvisi od tebe, zdaj, ko zdihuje celi svet ])od najliiijšo šibo svetovne vojske. Torej ima sv. cerkev popolnoma prav, ko uči, da je ]jokorščina boljša kakoi' žrtev. Dolenjski dijaki-junaki. (Konec.) V zadnji Številid „Dol. Novic" smo občudovali rajnkega Valentina kot dijaka in Marijinega otroka. Bil je vzgleden dijak, najboljši Marijin otrok, říato ni čudo, da spomin iKi njega ne bo izginit iz srca njegovih ljubih kongi'eganistov, kakor tudi njenui ne spoitn'n na di'užbi» in njenega voditelja, kakor nam pi'ičajo |)remnoga poslana pisma, dopisnice in razglednice. Kot vojak je bil najprej nastanjen v Ljubljani, kjer je kmalo postal korpoi'al in nai'ednik. In kot tak je imel težko nalogo. Izvežbati in vaditi jo moral vojake. Kako je z njimi ravnal, piše sam svojemu voditelju. Sedaj, to je 4./in. 1915. sem še korporal, pa upam, da kaj v kratkem postanem nai'cdjiik. Pod komando imam stare možake z resnimi potezami in gubami na obrazu. Odkrito povem, malo veselja itiiam do njih, ker se mi ti reveži sinilijo. Žc komainla se mi zdi trda zanje, kaj da hi jih še zmerjal, kakor se to čestokiiit dogaja, kar se mi pa zdi zelo prostaško in sui'ovo. Sicer so večina dobri možje, radi ubogajo, samo v letili so že. — V Galicijo pojdem najbrž še-le s temi, ki zdaj pi-idejo k vojakom, z mladiči. — Naravna posledica takega ravnanja je pač morala biti, da ga je vse ljubilo, vse spoštovalo. Vse je hotelo liili pod njegovim poveljstvom. „Sktišek je možak, z vsemi dober, vse ga ima rado," je govoril neki ranjenec, njegove kompanije, ki je prišel domov. Bil je z dušo in s telesom vojak. Njegov pi'ijatelj pÍ.Še o njem med drugim to-le: Valent jo treščil s pestjo o!) kremen, da je dal iskre od sebe. Šla sva po Tivoli in on si je mel roke od vesolja, ki je bilo meni tedaj neutiiljivo; danes vem, da je bilo to neka čuilna radovednost in želja po silnih dogodkih in utisih. O^rt'avljal so je namreč na vojsko. To je bilo Čisto posebno nietje rok, rekel bi, rekel hi Valentovo:' roka je hi'eščala v i'oki, kot bi medved til kosti. Nikoli nc morem pozabiti, kako so nui planienele oči, kako so mu ponosno stale njegove močne ustnice, kako jc bil vesel, ko me je iiavajal v prvo vojaške pojme. — Sam se ne maram siliti in javljati, ne iz slraliopctnosti — toda mogoče bi si kedaj očital, Bog ve, kako bi prišlo .. . brez roke, noge, mogoče brez glave. Ali če me pošljejo, l'ant . . . ! Zamahnil je s stisnjeno pestjo in se zasmejal kot Valent. Da je zadel ob kremen, hi bile Švigale iskre okrog. To ti rečem, brez medalje ne pridem domov." Jaz sem bil takrat še civilist in sem ga debelo gledal. Saj nisi bil nikoli pretejiač v šoli. Odkod si se vzel ? Tredno je šel na bojtio polje, je prišel še v Novo mesto. Obiskal je svojega nad vse ljubljenega voditelja. Šel je v družbeno sobo, kdo bi si mislil, zadnjič, katero je srčno ljubil, v kateri se je vzgojil v popolnega značaja, katoliškega ziuvčaja, kar je tudi pri vojakih ka/al ter jiovsod nevsira-šeno branil svoje versko {irepričanje. Isto poli'juje sam v pismu do svojega očeta, kakor je vedno imenoval družbenega voditelja. „Gotovo Vas bo zanimalo, kako kaj izpolnjujem svojo dolžtiosti kot kristjan. Ce ])oveni, da sem Idi letos že enkrat pri . sv. maši, me menda ne boste jiosebno jio-livalili. Ampak i»ripomiiitÍ moram, da ob delavnikih pred sedmo uro zvoČer in oh nedeljah ne pred tretjo uro popoldan ni dovoljeno zapustiti vojašnico, pozneje pa, kakoi' Vam je znano, se pri nas niaŠe ne borň. Vendar druge dolžnosti, kolikor jiii še spada v ta kapitel, nisem zanemarjal, v kolikor mi to dopuščajo moje dolžnosti. Eno pa moram reči, da tako brozverskih, tako podivjanih kolegov še nisem imel. Včasih se mi jo v resnici Car gmisilo njihovo l)očetje. Zato jo treba značaja, ki ga mladeniči nikjei- toliko ne rabijo kakor v takem gnezdu, in nikjer se tako lahko ne obrusi, ako ni trden, popoln mož." Kaj ne, krasno besede! Přišedši na bojno polje, se je izkazal kot pravega junaka. Tu v strelskem jarkn med grozovitim gromenjem tojiov in prasketanjem pušk — piše v pismu na voditelja—-pripravljeni na napad, so spominjava z Oreškom, o katerem so „Novice" v zadnji številki o njem ])isalc, — časov, ki so bili po Vaši zaslugi prijetni in ki niso izgubljeni. En teden pozneje pa sporoča svojemu voditelju; 14 dtji sem že skoro neprestano v boju; od pozicijo do pozicije preganjamo Ruse. Boji so včasih strašni. Meni je ostalo le še par mož. Samo mojemu vodstvu se jc vdalo nad sto mož. Drngič sem zapodil v beg cele maso Rusov in osvojil njih strelski jai'ek. Zato je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo jirve vrste. Toda en mesec pozneje pride prežalost.na novica, da je nas junak padel na polju časti in slave za cesarja in domovino. Jíaj' je posebno značilno, je pred bitko ob hladnem Dnjestru naročil, da naj takoj sporoči njegovo smrt med drugimi tudi svojemu voditelju, kakor potrjuje poslano pismo z dne 7./IX. : Po naroČilu svojega nepozabnega prijatelja Vam moram sporočiti, da je praporščak Val. Skušek, Vaš najljubši, nekdanji gojenec, duša Vase duše, dne 4./IX. padel v boju, zadet od sovražnega Šrajmela. — Šmalc, korporal. Ta nepiičakovana vest je z žalostjo napolnila voditelja družbo, ki je z njim izgubil najboljšega, da, z eno besedo : popolnega dijaka - kongreganista. Vsi, ki so slišali to vest, so govorili: s SkuŠkom jo družba veliko izgubila, ker je bil popolni značaj. ]'2den iijegovili prijateljev je 0(î žalosti !)ritko jokal — pri spominu, Valentina ni več . . . Dokončal si tek svojega življenja, dragi Valentin, toda v kratkib letih si veliko let končal. Tvoj vzgled kot dijak — Marijin otrok — in junak naj bo vsem v posnemanje in siiodbudo. Tvoje telo siccr počiva ob Seretu, a s))omin na To bo ostal ncizbrisljiv v dijaški novomeški kongregaciji, kateri si bil ponos in zvest ud od njenega začetka do konca svojega junaškega življenja. — Vsi bralci toga življenjepisa najboljšega dijaka, Marijinega otroka, ]ia se učite, da je edino dijaška Marijina družba zmožna dijaka obraniti v inijnevarnejŠi dobi nravnoČistiiga, treznega, vzglediiega in patriotičnega. Zato se, dragi stariši, prod vsem nČite, v katero Šolo je treba svoje otroke dijake jiošiljati. Če hočete, da vam ne bodo, kakor se čestokrat dogaja, v si'amoto in v žalost in drugim v pohujšanje. Kdor more razumeti, naj razume! Vidim vas, mladeniče v cvetu življenja, ki iiadate na gorečih bojiščih s krikom : vse za vei'o, dom, cesarja . . . Vidim keliii vašoga trpljenja, ki ste ga občutili ob smrtni uri in me je pretresel iz dna sixa... Vidim vaše brate, sestre, oČotc in prijatelje in blagoslavljam vas, ker vem, da je živel v vas sjiomin na neskončno modrega Boga... Vidim Golgoi-o, kraj mrtvaškili glav in obraz Odrešenika: „Moj sin!" ... V meni je za-vpilo: Krvava zarja! . . . v žrebanje velikcloterije = „Slov. Straže^' = se vrši žc 26. oktobra 1.1. oi) (i. uri zvečer v „Ljudskem domu" v Ljubljani, Listina o utelovljenju šmihelske župnije novomeškemu kapiteljnu. spi srni Ivan Stoklasa. Med mnogimi listinami, ki so pisane v Šent Rupertu, je posebno zanimiva zgoraj omenjena. Nahaja se v novomeškem kapiteljskem arhivu (fasc. XIX, Nr. 4). Pisana je na čvrstem pergamentu v veličini 33 X 32. Oh levem in desnem robu je pergament odtrgan, vendar pa sam tekst listine ni po-škoilovan. Listino je napisal Fabijan Parol, tedanji cesarski javni belcžnik in pisar (publicus sancta imperiali auctoritate no-tarius et scril)a) ter na njo i)ostavil tudi svoj znak, kakršen je natiskan v zgodovini žujinije Šent Rupert str. G9. Listina nima nobenega pečata. Znano je, da je cesar Fiiderik III. na prošnjo Jakoba Turjaškega, ttsdanjega šentrupeiíkega nadžupnika in arbidijakona v Slovenski Marki ter ključaija bratovščine sv. Rešnjega Telesa v Novem mestu in drugih bratovščinskili kaplanov dovolil ustanoviti imvomeški kapitelj 27. aprila 1. 1493., in da jc kralj Maksimilijan I. potrdil to ustanovo na sv. Tomaža dan istega leta. Prvi pi'ošnjiso omenjeni duhovniki priložili še drugo, naj bi cesar združil za vzdrževanje kanonikov v novoustanovljenem kapiteljnu župnije Šent Rupert, Mirno peč in Ponikve iia Štajerskem, kar se je tudi zgodilo. Če je imel šteti po naredbi (od 30. aprila 1. 1494) papeža Aleksandra VI. novomeški kapitelj 13 kanonikov, so bili dohodki od omenjenih treii utelešenih žujinij pač pre-pičli, jia se jc zatorej gledalo, da se pridružijo kapiteljnu Se druge župnije. Med prvimi kanoniki novomeškimi je bil itiie-novan tudi tedanji Župnik šmihelski Ivan Pogen, duhovnik regenshui'ške dieceze. in le-ta je ])rivolil, da so njegova šmihelska žui)nija liiiklopi novomeškemu kapiteljnu z vsemi dohodki, Ic ža-se si je pridržal od teli doliodkov 20 gold, letnili, seveda vse le po poprejšnjem odobrenju samega vladaija. Listina o toj izročitvi je !)ila napisana v Sent Rupertu 21. marca 1. 1496 na nedeljo ob sedmih zjutraj v tamošnjem župnišču (Acta sunt hec apud Sanctum Riipertum in donio datis }dehis eiusdem). Jakob Turjaški je ostal še kot novomeški prost župnik šentrupcrški ter je pogostoma zaliajal v Šent Rupert tudi radi zidave župnijske cerkve. Sicer je imel tukaj svojega vikarja. Takrat je bil vikar Fabijan Parol (kanonik od 1. 1490), a ker je bil le-ta pooblaščen kot javni beležnik sestavljati* listine, sta prišla semkaj radi tega prošt Jakob Turjaški s svojim Šentruper-Škim kapolanom Ivanom Ozaindorferjem ter župnik in kanonik Ivan Pogen. Po že poi>rejšnjem dogovoru jc sestavil tukaj Fabijan Parol omenjeno listino v latinskem jeziku. Kot lU'iče so pa navedeni tedanji kapelani šentruperški, in sicej- Miliel Herman, Gregor Zagoric ter Ivan Czaindorfei', vsi duhovniki oglejske dieceze. Ta 420 let stai'a listina ])riča nam, kako neutrudljiv je bil Jakob Turjaški v svojih podjetjih, da izvede in vzdrži vse, kar je bil tako «mno zasnoval. DomaČe in tuje novice« imenovan je kanonikom vNovem mestu dekan iz Postojne pi'cč. g, ]\Iatija Erzar. Zahvalna nedelja pri Sv. Jurju v GrČevju bode v nedeljo 24. oktobra. Služba božja se prične ob 10. uri dopoldne. Pridite mnogoštevilno in posebno še posestniki grčevskih vinogradov, da se dá Bogu čast in hvala za prejete dobrote, ob enem pa prosimo vojščaka sv, Jiirja, da .nam izprosi skorajšnji vojni mir in zmago Avsti'iji! Zlata igla za kravato z monogramom se je našla. Dobi se v lekarni g. Jos. Bergmanna v Rudolfovem. Danes 22. oktobra ob sedmi uri zjutraj j(i po kratki bolezni umrl g. Jakob Ažman, oče jjrcč. g. dr. Cirila Ažniaua, profesorja v Novem niest.ii, v (>B. letu starosti. Pognib bo v nedeljo 24. oklobia ob polu r>. uri pop. iz Hokodel-skega doma. Jilagega pokojnika priporoCamo v molitev. R,LP.! Umrl jc 18. olvtobra v Novem mestu g. Anton Šafer, oČo gospe Božiceve, v 86. letu svoje starosti. Pokojtiik je bil l)lag mož in zelo priljubljen, kai' je spričal njegov neiiavadtm slovesen pogreb. Veťíiii mir, o Bog, mu daj, večna luč mu sveti naj ! Nezgoda. Janezu Mcrvai', posestniku na Boričevem, je ])i'Í iiapravljanju drv padlo drevo na glavo. Baje je dobil težke poškodbe. Pi'epeljali so ga v bolnico Usinilj. bratov v ICaniliji. Uradne ure tukajšnjih sodišč preložene. Pri okrožnem, kakor 1 udi ju i okrajnem sodišču v líudolťovem so se uradne ure ob delavnikih na dobo od 1, novembra 191.^ do 21. marca 191G preložile na Čas od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Ob enem se preloži tudi vloži.šče okrajnega sodiŠiia v poslopje oki'ožnega sodišča, pritličje, sol)a st. 17. Jabolk za ratyene vojake so darovali faraiii iz Vavtevasi en voz kakih 25 mernikov, katere je dal g. župnik Ki line pripeljati. ~ âiiiilielski farani iz raznih vasi pa so nanesli, oziroiii tudi pripeljalii (kakor n. pr. iz Sinolenjevasi) — vsega skupaj kakih 50 mernikov. Iz tega so čč, šolske sestre nakuliale Ki dobršnih loncev mezge s sladkorjem, nekaj malega posušile v krliljili, druga jabolka — eden in pol voza — pa so se oddala sveža za vojaštvo. Bog plačaj vsem obilo! Nadaljni darovi dobrodošli! Različno obleka za vojaštvo, b'čenke dekliške šole v Smihelu pri Novem mestu so donesle v drugi polovici septcinbra v Šolo mnogo različne obleke za vojaštvo, nekaj so pa piinesli tudi drugi ljudje tako, (ia je bilo sku])aj 250 kg teže. To obleko so čč. Šolske sestro s pomočjo deklic uredile, spravile v posamne zavitke po 20 kg ter odposlale. Bog iiovnii vsem skupaj dobra dela. Vojaško, V vojnem vjetniStvu se nahaja Jožef Jakšc ])oseslnÍk iz Oreliovice, 4. Tiirkcstanski strelni Polk Kasarna Nr, 1 1'etrograd Taškent, Ruska centralna Azija, Pisal je ženi 6. aprila 1915, da je vjet. da je zdrav in kako se mu sicer godi. Vjet je bil v Karpatih v sehi .Salatvina in potem jtreiieljan v daljno Azijo. Morilci orožnikov v Radečah se klatijo zadtiji čas po škocijanskih hribih pri Mokronogu, tako ponatisnemo iz „Slovenca". 14. t. m. zvečer potrkata morilca na samoten Tršinarjev mlin pri Uolili ; vsa ])reinočena jďisilita mlinarja da jima skulia večerjo, Hila sta precej previdna; da ne bi iidinar kam ušel, je vedno hodil eden za njim in celo i)onoČi je šel eden spat k njemu na posteljo, drugI se je šel l)a sušit za peč. Imela sta seboj puške, bajonete in Strelivo, ki sta ga oilvzela ubitim orožtiikom. Pripovedovala sta mlinarju, da jo nameravata ubrati v Goi'jaiice in od tam na Hrvaško, češ, da bosta putem lia varnem. Pi'cj sta še srečala v goz(hi nekega moža, kateremu sta tudi naravnost liovedahi, da sta umorila orožnike v Radečah in sta Se pristavila: „Pa bo še marsikatei'i prej ubit, ko naju dobe." Najbrž se bo vršila prava bil,ka, če jih orožniki in gonjači kje dobe. 15. oktobra sta šla zajntrkovat v Diile; ]iuške sta skrila prej v gozdu. V Dolih ju je spoznal nek fant, ki jiî l)il z njima za])rt. na Gradiški. Pišeta ae Mai'tin Zupet iz Imčenske občine in Štrukelj iz Št. Rupei'ta. Oba sta dezomenljivima vojnim sličicama („Soči". „Po bitvi"), pripraven za urade, šole in privatnike, je natisnila „lúítoliška tiskarna". — i,'ena 50 vin. za komad. — Pri naroČilu iiatl 10 komadov 10% po-l)usta, nad 50 kom. 20% popusta, nad 100 kom. 30'Vii popusta. — Naročila izpod 10 kom.se bodo izvrševala le v pozneje navedenih trgovinah. Družba sv. Mohorja. Družlia svetega ]\lohoi'ja v Celovcu je ravnokar ])ričeta razpošiljati družbene knjige za leto 1915. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto DJJG. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernice, tíy. zvezek. 6. Presveta Evha-ristija (molitvenik). — Kdor je dojilačal 80 vinarjev za broš., oziroma 1'40K za vezan izvod, jtrejme: Trojka, Družba se bo potrudila, da Častiti udje pn>jniejo knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo raz[)oslale po sledečem redu : 1, Krška škotija. 2. Razni kraji. 3. TržaŠko-koprska škoiija. 4, Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škotija. G.ÍToriSka nadškofija. Ker je vsled vojske promet na Goriško zelo otežkočen, prosimo vse čč. gg. poverjenike Goriške nadskofije, katei'im je v sedanjih razmerah omogočeno prejemati tovornega blaga, da na:iipodopisnici naznanijo,po kateri poti in na katero pošto ali železniško jiostajo naj jim po.šljemo družbene knjige. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti ž u 1) n i j i, v kateri se je vpisal. Na poznejše izprcmembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode ])overjenike n\ijno prosimo, da z oziroin na sedanje izredne prometne razmere po sprejemu „aviza" pošljsjo takoj po knjigi! IUÍ železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Družbi samo zamiido in nepotrebnih stroškov. Vsem čč, gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da so nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč, gg. poverjeniki za od- poslatcv denarja in pi'ejem knjig, morajo jim posamezni udj(! povrniti. One čČ. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige ne-IHisi'edno v dnižbeiii tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo nepoircbnega prostora. Družba sv. Moiiorja v Celovcu. Vojni pregled. Bolgarski listi poročajo: Par tednov pred novo veliko avstrijsko-nemško ofenzivo se je Srbija obrnila na Diinaj s ]irošnjo, naj t)i se sklenil poseben mir. t)d avstrijske in nemške strani jia se je odgovorilo Srltiji, da je mogoč le na sledečem temelju: Siliija naj odstopi Jîolgariji brez])f)gojno in (akoj celo Macedonijo, sklene zvezo z osrednjima velesilama, kateri ji garantirata, da dobi Srbija dohod na .Jadransko morje. Srbija ni teb ponudb sprejela in Avstrija in Nemčija sto na to pričeli z ofenzivo. — Pri Doli-gradčeku je prekoračila neka srbska baterija bolgarsko mejo in se je udala Bolgarom. — Ob bolgarski meji se bijejo strašni boji iiied bolgarsko in srbsko armado, — Srbom liiti na pomoč 20.000 Angležev in Francozov. — Rumunija in Grčija ste še nevtralni vkljub velikemu pritisku entente. — Avstrijske čete so vzele mesto Obrenovac in višine jnžnovzbodno od tam. — Bolgari so osvojili Vranjo, Knjaževac in Zaječar. Bolgarska aiittada je s svojimi dosedanjimi operacijami dokazala visoko svojo vojaško izulirazbo. — V bližini Vidina je bil razkro^djen srbski kavalerijski polk in se je udal Bolgarom. — Italijanska vlada je na kraljev ukaz izjavila, ila obstoja med Italijo in Bolgarijo vojno stanje. — Rusija misli tudi v najkrajšem Času napovedati vojsko Bolgariji. — Pri Vlašini so bili Srbi popolnoma poraženi. Pri Vranji je uničen most. — Bolgarom se je posrečilo, da so odrezali Črto Niš-tSoliin. V Parizu jo to jioročilo povzročilo največji strah, ker niso pričakovali, da bodo Bolgari tako hitro prodirali. — Pri l)rodij'anju iz Krive Palanke proti Stražinu so ujele bolgarske čete cel srbski l)ataljon s tremi častniki. — Kralj Peter kliče cai'ja na nujno pomoč, kar je luqu'avilo na carja globok utis. — Si'bski državni zaklad so jtrepeljali v Solun in od tam ga mislijo prepeljati v Francijo. — Turki bodo poslali Bolgarom 50.000 tiiož na pomoč. Dva turška armadna zboi'a sta že dosla na bolgai'sko zemljo. — V Moskvi so zajtrli radi varnosti vse tamošnje Bolgare. — Prva bolgarska armada se uspešno bojuje na zahodnem bregu spodnjega Tiiiioka in na črti ZajeČar-Knjaževac. Operacije proti Pirotii uspešno naprediijiijo. — V Macedonijo vdrle bolgarske armade so si zoiiet jtriborile lei)e usi)ehc. Posebnega pomena je osvojitev mogočne Osigove Planine (Sultan Tepe), ki olajšuje Bolgarom nadalnje prodiranje na cesti proti Kumanovii in v smeri proti Kratovu. Naši najnovejši zavezniki BO tedaj ž(! v malo dneh bolj daleč prodrli v .Macedonijo, kot ])a v drugi balkanski vojski. V Moskvi in v okolici se je proglasilo vojno stanje. — Car se je odtegnil vojski, ker se je te dni vrnil zopet v Cai'sko Selo v trajno bivanje. —- Novi ruski notranji minister je Hvostov o katerem upajo, da se je našel primeren mož za bodočega diktatorja, ~ Nemci prodirajo pri Dvinskem in v-Voliiiniji, Na severu bi radi prodrli čez Ponievješko Železniško progo in prekoračili Dvino. General Belov upa, da bodo potem njegove čete lahko napadle dvinsko armado za hrbtom in jo odrezale od Pskova. V Volhiniji so dosegli Nemci znaten uspeh, ker so že zasedli Konstantinovsko. Avstrijske čete pa nastopajo v liukovini. Novi laški napadi ob Soči so vsi odbit.i. Loterijske številke. Gradec, 13. oktobra 64 «3 50 11 25 Štev. 30. Podpisujte vojno posojilo! Nova zastava naše armade in nova zastava naše mornarice. Dunaj, 11. oktobra. (K. u.) Cesar je izúal sledeče povelje armadi in mornarici: Moja volja je, naj preiUtiivlja nastava Moje armade in zastava Aloje vojne mornaricc državno pravno odgoviirjajoro stiiiselno sliko ienieljn prog'ra-raatií:no sankcijo obstoječe zvczû obeh dr^iav avstro-og-rskc monarhije. Vsled tcjiia sem odobril, da nosi zastava in prapor armade na etiî strani grlja Avstrije in OjiTske eden poleg drujiCfra, ki ju veže jrrb Moje hiše in oklepa trak : JNDiVISllííLITElí. AC INSEl'ARAlilLlTEK". Na drn^rj strani sc nahajajo v sredi Moje inicialije; v kota sLa postavljena menjajoč sc cesarska krona in ogr.ska sveta krona. Zastava in prapor sta bela in obdana po mcnjajocih ac črno-rumenih in rdeče-belo-zelenib trikotnih [damenih. Vojna zastava naj v svojem nei>!prcme-igenem redu v razvrstitvi barv kaže poleg .ščita in grba ,.av3tnjfll;o hišo ptarozgodovinski rdeče-beli ogrski grb". I'o tej naredbi dobi [ložrtvovalno veselo sknpno delujoča moč vseh narodov monarhije, ki je popleiiienitena z zmagovito junaško srčnostjo, katero lidejstvuje -Moja armada in Moja mornarica v sedanji svetovni vojski, tudi spominski znak za najoddaljenejše čase. K zastavi in praporu naj se vedno ponovi prisega zvestobo vojSčakov: Z združenimi močmi braniti in skalnato trdno ohraniti zvezo Avstro-Ogrske z Mojo hišo. Sedanje zastave, priče vseh mnogo preizkušenih voja.ških čednosti Ifoje armade, ostanejo jiolkom in se liodo nadomestile še le z novimi v i^rimori potrebe. Obstoječi trakovi zastav ostanejo v uporabi svojega namena. Novi pratiori se prično rabiti, ko bodo izdelani. Vojna mornarica bo na dan, ki se bo še doîoèil, razobesila oli isti uri zajitavo, ki prevzame vso slavno tradicije Moje mornarice. Izvedbo vsega ])OtrRbnega jioverim Mojemu vojnemu ministra in Mojemu poveljniku mornaricc. Dutiaj, 11. oktobra 1915. Fi-aiie Jožef 1. r. Nov skupni avstro-o^rski ^rb. Grbi avstrijskih deželá. „NEI)Ki:,HVO IN NELOČLJIVO/ Dutiaj. 11, oktobra. (K.u.) Uradna „Wiener Zeîtufig" razglaša ce.sarjevo lastnoročno [iismo ministru c. in kr. vladarske hiše in zunanjih stvari, ki ustanovlja skupnim odredbam monarhije skupen grb. „Frcmdenblatt" izvaja ob tej priliki: Dolgo so je ža priznavalo, da je uitiaiiovitev skupnega grba iieobliodno potrebno in se je mislilo na to. Sedanji ukrep ni nič drugega, kakor tia se je izvedel že dolgo nameravani in napovedani načrt krone. Skupni grlj, ki temelji na zgodoviiiskeiii temelju, naj izraža posebnost državnopravne sestave monarhije. Namen se dosezo tako, da veže grba obeh dr/av grb vladarske hi.še in se združi v podobi grba po traku, ki opozarja naravnost na jtragmatično sankcijo, in trdno vez še mod obema državama Se posclinu opozarja napis: „INDIVISIlilLITER AC IXSBL'AIU-BILITEK".{Slovensko: Nede^jivoin neločljivo.) Of)is skupnega grba. Skupni grb se ustanavlja tačas v dveh kategorijah; „sredici" (1) in „mali" (11), dočim se sestava „velikega" prihrani za )»oznejši čas. V to se bosta jiorabila drug jioloji drugega stoječa sama v sebi popolnoma zaključena grba v ntojiarhijo noj'azdružno združenih držav Avstrije (H) in Ogrsko {(') — katerima obetna se v sredt|jom grbu prideno grl) dežel iiosne in Hercegovine tio ureditve njunega državnopravnoga stališča v monarhiji —, ki ju veže ščite [ire.segajoči in z vcrižico roda zlatega runa obdani grb Najvišje vladar.ske hiše in iz pragmati('ne sankcije oziroma § 7. ogrskega zakonskega člena H iz i. 1722/23 povzeto gesio „Indivisibiliter ac insojiarabiliter'' I. Srednji grb. Le-ta se sestavi iz v obeh državah monarhijo ustanovljonili srednjih grl>ov z njunimi kronami in iz po enega zraven spadajočega ščitodržca na ta način, da dol)ita za podstavo zlat ornament, skozi katerega se vije trak z geslom; med njima najdejo svoje mesto tudi trije najvišji rodovi za zasluge. A) Grb Najvišje vladar.^^ke hiše je položen na .ščita obeh držav Avstrije in Ogrske tako, (ia presega oba, njega samega pa ])resegati zgodovinski kroni oltfh državnih grbov: avstrijska ceaan-ska krona in ogrska sveta krona. Ščit tega grba je dvakrat proklatí in kaže v srednjem polju srebrno bruno v t dcčeni tetneljn („.Avstrijska hi.ša"), desno inodro kronanoga rdečega leva z mečem in iztegnjenim jezikom iin zlatem tcnieliu (Habsburg) in levo rdeiie poševno bruno s trotui [loševnimi okrnjenimi srobrnjîiii orli na zlatem tetnelju (Lothringen). Ščit pokriva avstrijskijn cesarskim princem in nadvojvodom ter kraljevim ogrskim princem 4jripadajoča sedmerozgibna kraljeva krona; obdaja ga verižica reda zlatega runa. B) Na desni strani stoječi grb avstrijskih dežel kaže štiri drug na drugega položene Si'ite; hrbttii (d), glavni (c), srednji (b) in srčni grb (a). a) Srčni .ščit predstavlja grb „avstrijske hiše" : Srebrno bruno na rdečem temoHu. b) Srednji grb je razdeljen, zgornjienkrat, spodaj dvakrat razklan, ter združuje grbe starih dednih dežel: 1. (Zgoraj, desno.) Nadvojvodii^ja Avstrija pod Anižo: Pet (2, 2,1) zlatih orlov na modrem temelju. 2. (Zgoraj, levo.) Nadvojvodinja Avstrija nad Anižo: Preklan, spredaj na črnem temeliu zlat orel, zadaj trikrat proklán v srebrni in rdeči barvi. 3. (Si)Odaj, desno.) Vojvodina Štajerska: Na zûlenem temelju srebrn pard z mečeni in rdečimi rogovi, kateremu iz žrela sika iiiamen. 4. (Spodaj, levo.) Vojvodina Koroška: Preklan, spredaj v zlatu trije korakajoči črni levi drug nad drugim, zadaj na rdečem temelju srebrno Inuno. 5. ^Spodaj, na sredi.) Vojvoiiina Kranjska: Na srebrnem temelju moder orel s cesarsko krono na glavi in rdečim mečem v krempIjiJi, čez prsi in peruti zapona v obliki iunitioga krajca, raz'ieljena v dve vrsti, vsaka po sodem prostorov v zlatu in rdeči l>arvi. c) Glavni ščit je dvakrat preklan in trikrat razdeljen, ilelilna črta med .srednjima prostoroma tretje in četrte vrste pomaknjena za polovico višine posameznega ]»rostora navzdol, srednji i^rostor tretje vrste zopet jueklan in v enaki prostor najaprodnejše vrste vtak-lyena ost: 1. (Najzgornejša vrsta, v sredi.) Kraljevina Češka: Na zlatem temelju srel)rn dvorepi lev z zlato krono in močem. 2. (Najzgornejša vrsta, desno.) Kraljevina Galicija in Lodomerija: Na modrem temeliu, korakajoč na rdečem l)rutiu, črn vran, spodaj tri (2, 1) zlate krone. 3. (Najzgornejša vrsta, levo.) Kraljevina Dalmacija: Na modrem temelju tri (2,1) zlato, naprej zroče lovje glave z zlatimi kronami. 4.. (JJrnga vrsta, desuo.) Vojvodina Zgortija in Sjiodip Žlezija; Na zlatem temenu zlato kronan in oborožen orel, ćoz prsi in peruti navzgor zapognena srebrna zapona, ki se končuje z detoljnim perescom, iia sredi pa ima zataknjen križec. ■ 5. (Druga vrsta, levo.) Vojvodina Solno-graška : Preklan, spredaj v zlatu Črn lev, zadaj na rdečem tcmeljii srebrno bruno, 6. (Tretja vrsta, desno.) Mejna grofija Moravska: Na modrem temelju zlato kronan in oborožen, rdeče in zlato razpredeljen orel. 7. (Tretja vrsta, levo.) Poknežena grofija Tirolska: V srebru zlato kronan in oborožen rdeč orel, čez vsako pci'ut zlata zapona, ki so končuje z deteljnim peresom. ti. (Tretja vrsta, sreda, desno.) Dežela Vorarlber.^kd: Vsrebru trodolna rdeča cerkvena zastava. 9. (Tretja vrsta, sreda, levoj Jiejna grofija Istra; Na modrem temelju korakajoč zlat kozel z rdečim mečom. 10. (Najspodnejša vrsta, desno.) Vojvodina Bukovina; Preklan, na modrem in rdečem te-moiju med tremi (1, 2) šesterožarnimi zlatiiiii zvezdami, naprej zroča naravna turova glava. 11. (Najspodnejša vrsta, levo.) Bosna in Hercegovina; Na zlatem temelju od levega ščitovega roba iz srebrnih oblakov prodirajoča, zakrivljena, oblečena roka (do rame), v goli pesti vilitoč golo krivo sabljo z zlatim ročajem. 12. (Naj3[iodnoj.ša vrsta, sreda.) Pokne-žena grofija Goriška in Gradiščaiiska: Preklan, spredaj poševno predoljen, zgoraj na modrem temelju zlato kronan zlat lev, spodaj petkrat zlato in rdeče protipoševno jiredeljen (Goriška), zadaj zlato in modro predoljen sidrni križ (Gradiška). 13. (Vtaknjena ost.) Neposredno državno mosto Trst: Jiazdelicn, zgoraj v zlatu na vsaki glavi zJato kronan iu ravno tako oborožen črn dvoglavi orel. spodaj na rdečem temelju srebrno bruno, ki ga presega iz osti rastqča zlata sulica sv. Sergija. d) Hrbtni ščit kaže simbol 'avstrijske cesarsko oblasti: Na zlatem temelju črn dvoglavi orel, na vsaki glavi kraljeva krona, zlato oborožen, v levem krein[tl)u meč in žezlo, v desnem državno jabolko. Na lirbtnem Ščitu počiva avstrijska cesarska krona; kotščitodržec mu služi na desni stoječ, zlato oborožen in črno čez zlato jire-deljen krilati lev. C) Levo stoječi združeni gri) dežel svete ogrske krone kaže hrbtni ščit (b) z nanj položenim srčnim ščitom (a). a) Preklani srčni ščit vsebuje mali grb ogrsko državo: Desno sedemkraL rdeče in srobruo prodoljeno polje in levo v rdeči barvi na zlato kronanem, ostala dva dola presega-jočem srednjem delu zelenega trogorja dvojnat srebrn križ v taci. b) Hrbtni Ščit je razčetvorjen z razklano, vtaknjeno in stranskih robovih vpognjeno ostjo. 1. (Zgoraj, desno.) Kraljevitia Dalmacija: Na modrem temelju tri (2, 1) zlato kronane, naprej zroče zlate ievje glave. 2. (Zgoraj, levo.) Kraljevina Hrvaška: V petih vrstah i>et razpredelkov v srebrni in rdeči barvi. 3. (Spodaj desno.) Kraljevina Slavonija: Na modrem temelju rdeče !)runo, obroli^cuo z dvema ozkima si'ebrnima valovitima brunoma, na glavnem brunu tekoča naravna kuna, nad brunom zlato žareča, zlato obrobljena, šestero-ostna rdeča zvezda. 4. (Spodaj, levo.) Sedmograško: Predoljen z ozkini rdečim brunom; zgoraj na modrem temoljti rastoč zlato oborožen črn orel, ki ga v zgornjem desnem kotu spremlja žareče zlato solnce, v levem pa pojemajoč srebrn lunin krajec; spodaj v zlatu sedmeri (4, 3) trozobi rdeči stolpi (gradovi) z zaprtimi vrati, dvottia zobčastitnanadzidkoma —zgornji po tri, spodnji po štiri zobovo — in mod temi dva okna. - 5. (Ost, na srodi.) liasna in Hercegovina: Na zlatem temelju od levega ščitovega robu iz srebrnih oblakov prodirajoča zakrivljena, rdeče oblečena roka, v goli [ osti vihteč golo krivo salt^o z zlatim držajem. 6. (Ost, levo.) Reka; lldeč temelj, skali proti levi obrnjen, zlato oborožen črn dvoglavi orel, ki drži svoj levi krompelj nad ležečo rjavo žaro, iz katere tečo |troti vznožju skale obila voda; nad orlovima glavama modro podložena cesarska krona z navzdol spušča-jočima se modrima trakovania. Na ščiiii stoji .sveta ogrska krona in kot ščitodržec skiži na lovi strani plavajoč belo oblečen angel. Pod redotn zlatega runa, ki oklepa ščit Najvišje cesarske hišo, so nameščeni veliki križi treh najvi.šjih redov za zasluge; zgoraj vojaški red Maiije Terezijo na svojetn rdeče-belem-rdečom traku, tik spodaj kraljevi ogrski red Sv.Stefana in avstrijski ccsarski Leopoldov rod — oba zadnje imenovana na svojih verižicah — med ščitoma oljeh državnih grbov, v eni vrsti drug pod drugim. Skozi ornament, ki služi za podlogo celemii .sestavku, sc vije zhito ol)robljen, srebrn trak z geslom; „Indivisibiliicr ac iusei)ara-biliter" v črni lajjidarni pisavi. li. Mali grb. Mali grb .-Vvstrije tvori prosto plavajoči na obeh filavah krali'evsko kronani zlato oboroženi črni (Ivokrilni orel, ki nosí v svojih kremp-Ijib državni moč in žezlo in na lovi državno jabolko, medtem ko pokriva njegove prsi rdeč ščit, skozi katerega gre srebrno bruno. Kad glavama orlov se pojavlja avstrijska cesarska krona z doli piapolajocimi trakovi (ijendence). Dvokrilni orol malega avstrijskega državnega grba se lahko v slučaju i)Otrebe, kakor n. pr, v malem skupnem grlm avstro-ogrske monarhije jjostavi tudi v zlat iičit. Cesarska krona nad glavama naj se postavi tako, da se na ščitu izpuste trakovi (pendencc). Velika svoU denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnilu jiošilja: Srečlioviio zastopstvo 13, Ljubljana. Dobro idočQ gostilna ? E se odda v najem zaradi smili gospodinje. Goatiltiii je na lepetn proíitorn, ob glavni cesti. Ravno liini se tudi î)ioda već vina lia lielielo. — rojasnila daje lastnik Josip Blatnik, Težka voda šL 21, p. Novo mesto. Qlasovir (77-0-2) dobro oliranjen in po ceni se proda pri gosp. IG. HLADNIK-u v Rudolfovem. Mestna hranilnica v Novem mestu. Visoka C. kr. deželna vlada za Kranjsko je hranilnicam naročila in jih pooblastila, da nabirajo naročila za . vojno posojilo, ktero se obrestuje po SV/t. Hranilnica tem potom objavlja, da hoče vse storiti, da ljudstvu olajša pridobitev teh tako dobro se obrestujočih papirjev. Svojim tiložnikom bo v namen vojnega posojila nemudno izplačala vsako vsoto hranjenega denarja. Nakup ieh papirjev bo brez vsega dobička poskrbela; in ker je od vis. vlade za to opravičena, bo na željo vrednostne papirje v shrambo in oskrbovanje prevzela. Daljna tozadevna pojasnila se dobe ob uradnih urah v mestni hranilnici. ....... Mestna liraiiiliiica v Novem meslii. 70-3-2 Popainomii uarno iiciložBn deniir. m 7A\ Kainlijo in okolico, rog. zadr. z ncom. zavo/o = V liistiiein domu v Kaiuliji = sprejema liranilne vlo^!:e od vsapo^ii, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po na leto brez odhitka rontnega davka, katerega sama iz svojega jdačuje. m mm m