Portir:£2«a številka vetja 3 K. Požtnlna platana v go^ovln! Izhaja «sak mesec enkrat. Urednlitvo In uprav-nlitvo Je v Šelenbur-govl ulici 5|l. Oglase se rotuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni uredniki Ivan Petkovlek. Glasiio Pokrajinska zveze društev hišnih posestnikov za Slovenilo v Ljubljani. Štev. 5. Ljubljana, *8. maja 1923. Leto III. Izpiemembe praollnlko. Na podstavi člena H), zakona o stanovanjih predpisujem Spremembe in dopolnitve pravilnika z dne -9. novembra 1922., št. 14.587 (Slnžbene Novine« z dne 6. decembra 1922., št. 273* za izvrševanje zakona o stanovanjih.** Člen 3. V prvem stavku naj se glasi namesto odvzame stanovansko oblastvo II. stopnje (stanovansko sodišče) : odvzame stanovansko oblastvo I. stop- nje«,*** Člen 4. se izpreminja ter se glasi: Denarni zavodi in zavarovalne družbe, trgovska, industrijska in podobna podjetja z značajem veletrgovine, veleobrta in veleindustrije, ki imajo podružnice, se morajo smatrati za celoto in oceniti je treba, v kakšnem razmerju je njih imovina proti zgradbam za stanovanja, ki jih imajo kjerkoli v državi. V odstavku 5. naj se namesto stanovan-.-ko sodišče glasi stanovansko oblastvo . V odstavku 6. naj se namesto Če stanovansko sodišče spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij glasi: Če pristojno oblastvo spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij in slično . Odstavku 7. se dodaja v nadaljevanju: ali če delodajalec vobče prispeva h gradnji stanovanj za svoje nameščence . Člen 5. V prvi vrsti prvega odstavka se dodaja za besedo stanovanja v starih zgradbah . V istem odstavku pa se stavek če v ro-.'U, ki ga jim odredi stanovansko oblastvo '«zpreminja ter se glasi: če v roku, ki ga jim odredi to oblastvo . Člen 6. Poslednji odstavek se v besedah do dne !• julija 1923. izpreminja ter se glasi: do dne 1. oktobra 1923 . Člen 7. Namesto imajo novo zgradbo v prvem odstavku naj se glasi: novo zgradbo ali novo nadstropje . Člen 8. V drugem odstavku se ves dru-stavek, ki se začenja z besedami Za tako Ponašanje do besede pravilnika izpremi-n.ia ter se glasi: ' Za tako ponašanje se smatra vsako »porabljanje stanovanja na očito škodo lastnikovo, bodisi, da se povzroča ta škoda spri-V(dil "žg Pomožno osobje, kolikor ga je dejansko treba, ves pisarniški material, potrebne lokale za delo in druge potrebščine mora dajati upravno oblastvo I. stopnje, odnosno dotična občina. Minister za socialno politiko sme, če nastane dejanska potreba, razširiti in izpreme-niti sestavo stanovanskega oblastva skladno s členoma 6. in 12. zakona o stanovanjih, zlasti pa v večjih krajih. V takih primerih ima upravno oblastvo I. stopje, odnosno občinsko oblastvo, one dolžnosti, ki so določene v predhodnem oddelku tega člena«. Člen 30. Točka 1.) se izpreminja ter se glasi: 1. ) odvzemanje stanovanj in poslovnih prostorov po predpisih členov 3., 4., 5., 6., 7., 9., 12. in 14. tega pravilnika; Točka 2.) se izpreminja ter se glasi: 2. ) odrejanje rokov iz členov 5., 6., 7. in 9. tega pravilnika ; Točka 3.) se izpreminja ter se glasi: >3.) odpoved stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov zaradi zidanja novih zgradb namesto starih po predpisih člena 9. tega pravilnika, na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore pa tudi vse ostale odpovedi ; Točki 4.) se dodaja: s>ki se vrši na ozemlju Srbije in Črne gore istočasno z odločanjem o odpovedi stanovanja« ; Točka 6.) se izpremeni ter se glasi: >6.) dodeljevanje stanovanj in poslovnih prostorov po predpisih členov 14. in 15. pravilnika ; Točka 7.) se izpreminja ter se glasi: 7. ) pobiranje taks in nagrad in opro-ščanje od taks po členih 23. in 39. pravilnika; 8. ) odrejanje zgradb, ki se smatrajo za nove po členu 24. tega pravilnika, in sicer samo v spornih primerih po točkah 1.) in 2.), zmerom pa v točki 3.) člena 24. pravilnika, če ni o tern izvršne odločbe. Če zoper odločbo stanovanskega oblastva izdano na podstavi člena 24. pravilnika, ni pritožbe, se te odločbe ne smatrajo za izvršne, nego stanovansko oblastvo mora tudi brez pritožbe poslati predmet v rešitev stanovanskemu sodišču ; Za točko 9.) se dodaja nova točka 10.), ki se glasi: 10.) odločanje o sporih iz člena 20. tega pravilnika; Dodaja se tudi točka 11.), ki se glasi: 11.) v sporih o višini najemnine in na izrečno zahtevo stranke izdaja predhodne odločbe o odklonitvi razsodnikov in o nepristojnosti sodišča. Člen 34. V tretjem odstavku se dodaja za besedama naposled predsednik*: potem pa se o tem sestavi odločba, ki jo podpišejo vsi člani.« Ves četrti odstavek se izpušča in namesto njega se postavlja odstavek, ki se glasi: Vsaka odločba stanovanskega oblastva mora obsezati referat razloge, zakonske predpise in sklep (odločbo). V njej mora stati tudi to, v kolikem roku se sme vložiti pritožba in po katerem oblastvu. Stanovanska oblastva morajo izročati svoje odločbe stranicam v overovljenem prepisu bodisi po svojih uslužbencih, bodisi po upravnih oblastvih. Člen 35. V prvem odstavku se izpuščajo besede in razloge zanjo . Člen 36. Na koncu prvega stavka je dodati za besedama njih stanovanja«: V prisotnosti dveh pismenih prič, ki podpišeta recepis (ali vrcčilnico). Člen 37. Šestemu odstavku se dodaja v nadaljevanju: „v.jj s posebno odločbo, ki se priobči lastniku in ostalim interesentom . Sedmemu odstavku se dodaja v nadaljevanju: ’ s ■ . Prav tako morajo vročiti seznamek prijavljenih praznih stanovanj, ki mora biti stalno razgrnjen v prostorih dotičnega oblastva zaradi interesentov. Poslednji odstavek tega člena, ki se začenja z besedama -Specialne odredbe« do konca se izpušča. Člen 39. V naslovu se beseda »T a k s e nadomešča z besedo: Nagrad e.« V drugem odstavku se besedi in razsodišč izpuščata. Nadalje se dodaja v drugem odstavku za besedo »taksa«: ki jo pobira stanovansko oblastvo-*. Tretjemu odstavku se dodaja na koncu v nadaljevanju: po predhodni odobritvi ministrstva za socialno politiko, odnosno pokrajinskega namestnika, ki mu sodišče priobčuje obrazložene predloge o odrejanju teh nagrad.« Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Pri zahtevanju razsodišča položi stranka, ki začenja spor, poleg takse iz člena 23. tega pravilnika stanovanskemu oblastvu na priznanico tudi nagrado za člane razsodišča, in sicer: za predsednika 35 dinarjev, za dva člana po 25 dinarjev in za zapisnikarja 15 dinarjev, skupaj 100 dinarjev. To nagrado prejemajo člani razsodišča od stanovanskega oblastva, ko se izda odločba o dotičnem sporu. V kolikor preostanejo takse pri stauo-vanskem oblastvu, botlisi da gre za takse iz člena 23. tega pravilnika, bodisi iz tega člena odredi minister za socialno politiko na podstavi prejetih poročil o tem, naj se izroče te takse fondu za gradnjo malih stanovanj, v zvezi s členom 54. tega pravilnika. Člen 40. V prvem odstavku je za besedama en razsodnik dodati (»član) . V drugem odstavku se dodaja za besedo namestnika nov stavek, ki se glasi: Tužitelj mora v tožbi uveljavljati odklonitev razsodnikov iz nasprotne liste, toženec pa mora v odgovoru uveljavljati prigovor zoper tožiteljevega razsodnika, odnosno uveljavljati prigovor zoper tožiteljevega razsodnika, odnosno uveljavljati njegovo odklonitev, kakor tudi izpodbijati pristojnost razsodišča. V četrtem odstavku naj se namesto *6 oseb glasi >10 oseb , na koncu tega odstavka pa se dodaja: v krajih, kjer ni uradnikov, pa sestavi občinski odbor listo prisednikov izmed pismenih stanovalcev, naših državljanov . Člen 42. Za besedo spore se dodaja beseda samo , na koncu tega člena pa se dodaja: . edrejaje istočasno rok, od katerega teče ustanovljena najemnina*. Člen 4i3. V tretjem odstavku se beseda navadno« izpušča, za besedo označiti« pa se dodaja: na kratko zahtevo strank«. V poslednjem odstavku se izpušča vse za besedo ko«; namesto tega pa naj stoji: :;ko prejme od stanovanskega oblastva akte o sporu«. Člen 44. Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Poravnava pred razsodiščem se sme izvršiti samo o višini najemnine in o roku, od katerega naj se najemnina računi, toda brez vseh drugih pogojev in pogodb.« Člen 45. Ta člen se izpreminja ter se glasi: Za prejšnje ozemlje Srbije in Črne gore in za Vojvodino je ustanoviti pri ministrstvu za socialno politiko stanovansko sodišče kot stanovansko oblastvo II. stopnje, za ostale pokrajine pa je ustanoviti stanovanska sodišča pri pokrajinskih upravah. Vsako sodišče je sestavljeno iz predsednika in potrebnega števila sodnikov. Po potrebi in obsegu posla pri sodiščih je ustanoviti enega ali več odsekov. V vsakem odseku odločajo trije člani. Po potrebi in na predsednikov poziv zborujejo ti člani sodišča v skupni seji, da sklepajo o načelnih vprašanjih zaradi enotnega postopanja. Predsednik in člani teh sodišč morajo ali imeti kvalifikacijo za sodnike rednih sodišč ali pa morajo biti državni uradniki z dovršeno pravno fakulteto. Predsednika in sodnike pri ministrstvu za socialno politiko postavlja minister za socialno politiko, pri pokrajinskih upravah pa lih postavlja pokrajinski namestnik. Ko se ukinejo pokrajinske uprave in se ustanove oblastne obče uprave, ustanove ta sodišča oblastni veliki župani, sodišče pri ministrstvu za socialno politiko pa ostane še nadalje. Sodišče pri ministrstvu za socialno politiko uporablja pomožno osebje, vložni zapisnik in register občega oddelka, pri pokrajin-skih upravah, odnosno oblastnih upravah, pa Pomožno osebje, vložni zapisnik in register oddelkov za socialno politiko pri teh obla-stvih. Predsedniku in članom teh sodišč gre honorar, ki obremenja državno blagajno. Višino honorarja odreja minister za socialno politiko, pokrajinski namestnik ali oblastni veliki župan.« Člen 46. V prvem odstavku se izpušča beseda »pritožb« in namesto tega je postaviti sporov po pritožbah«. Drugi in tretji odstavek se izpuščata. Člen 47. Ta člen se izpreminja ter se glasi: Stanovansko sodišče opravlja tudi vse druge posle, ki so mu podrejeni s predpisi tega pravilnika.« Člen 48. V prvem odstavku se izpušča ves drugi stavek, ki se začenja z besedama Knoglasno sklenjene«; namesto tega pa se Postavljajo novi stavki, ki se glase: »Odločbe razsodišč, ki se sklenejo eno-glasno, so izvršne. Stanovansko sodišče ima pravico, potr-juti, razveljavljati ali izpreminjati odločbe •stauovanskil) oblastev kakor tudi odločbe razsodišč, ki niso enoglane. Čdločbe stanovanskih sodišč so izvršne.« člen 49. V nadaljevanju tega člena se dodaja na koncu: »skupno z overovljenim prepisom odločbo, zoper katero se je vložila pritožba.« Člen 50. Ta člen se izpreminja ter se glasi: »Postopanje pri stanovanskih sodiščih je pismeno, zato ta sodišča vobče ne smejo sprejemati ustnih pritožb. Drugače je zmiselno uporabljati predpise, odrejene po tem pravilniku za postopanje pri stanovanskih oblastvih, kakor tudi načela upravnega postopanja v posameznih pokrajinah, in če teh ni, subsidiarno predpise civilnega sodnega postopanja.« Čeln 51. Izpušča se ves prvi odstavek in namesto njega se postavlja drug, ki se glasi: Obnovo (revizijo) spora, ki ga je rešilo stanovansko oblastvo, razsodišče ali stanovansko sodišče z izvršno odločbo, smejo zahtevati stranke samo, če je katera izmed njih nabavila ali zvedela za ustne ali druge dokaze odločilne važnosti šele, ko jih ni mogla več uporabiti v pravdi, ali če je šele pozneje zvedela za bistvene nedostatke odločbe ali poizvedovanja.« V drugem odstavku je besedo »prve« izpustiti. Člen 52. Ta člen se izpreminja ter se glasi: Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore se vrši odpoved pri pristojnih oblastvih za stanovanja (stanovanskih odborih), na ostalem delu kraljevine pa pri pristojnih rednih sodiščih, ki poročajo o svojih odločbah tudi stanovanskemu oblastvu. Cdede postopanja in glede pritožne pravice veljajo še nadalje predpisi, ki so do sedaj veljali v posamezni pokrajinah. Za odpoved po odredbah člena 9. tega pravilnika je pristojno stanovansko oblastvo tudi na delu kraljevine izvun prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore (čl. 30. točke 3.)« Člen 54. V drugem odstavku naj se namesto oddelku za javno pomoč« glasi: »odseku za stanovanja«. Člen 55. Poslednji odstavek se izpreminja ter se glasi: »Minister za socialno politiko ne izdaja nikakršnih odločb v konkretnih najemninskih sporih in tudi ne sprejema pritožb v tem oziru. Če se uporabljajo odredbe členov 3. in 4. pravilnika na denarne zavode, veletrgovine itd., ki imajo podružnice v raznih krajih ali katerih centrale so v inozemstvu, odredi minister za socialno politiko po višini prometa in dohodkov pri posameznih podružnicah, odnosno po kraju, kjer je pravo središče prometa v naši državi, stanovansko oblastvo, ki izda odločbo v zmislu omenjenih členov, o čemer obvesti tudi vsa prizadeta stanovanska oblastva.« Člen 58. Na koncu se dodajo nov odstavek, ki se glasi: »Pri nerešenih predmetih, o katerih so sodišča v Hrvatski in Slavoniji postopali po pravilniku z dne tl. julija 1921. in po banski naredbi z dne 21. marca 1917., št. 6191, morajo sodišča postopati po teh predpisih ter rešiti te predmete. Svoje odločbe naj izdado po občih zakonskih predpisih.« Člen 59. Na koncu se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Izpremembe in dopolnitve tega pravilnika veljajo od dne, ko se razglase v »Službenih Novinah«.« V Beogradu, dne 25. marca 1923.; št. 32.156. Minister za socialno politiko: dr. Ninko Peric s. r. VotilDO stfinounnjskiii najemnikov, »Koroški Slovenec« pravi, da je to ena izmed onih socialističnih cvetk demokratične republike Avstrije, ki so jo priti-rale na rob propada. Na Dunaju se razsuje vsak dan po ena hiša, ker je lastnik ni mogel popravljati. Novih hiš pa tudi ni mogoče graditi. Hišni posestniki so postali popolni berači. Zato jih pa socialisti še zasmehujejo ter zmerjajo z »oderuhi«. — Omenjeni list pravi dalje: »Sploh pa smo v naši demokratični republiki postali takšni reveži, da hiše nihče več zidati ne more. Nimamo več toliko denarja. Za zgradbo hiš tudi ne dobiš od posojilnic ali banke posojila. Poprej si je hišico lahko postavil z malim zneskom tudi vsak delavec, ki je imel nekaj prihranka; drugo si je lahko izposodil. Gradba hiš pa je dajala zaslužka celi vrsti tovarn in obrtnikov: tesarji, mizarji, kleparji, pleskarji, kamnoseki itd., vsi so živeli. Tovarne za traverze, za cement za opeko itd. so imele svoj redni zaslužek saj se je vedelo, da se bo zidalo redno dalje. Dandanes pa so ravno vsled varstva najemnikov brez dela obrtniki, brez dela tovarne. Če ima kdo tudi še dovolj denarja, se bo le premislil, ali ga hoče zabiti v zidovje. Nekdo si je postavil lani hišo. Ko je bilo vse gotovo, jo dal napisati na steno v voden spomin vrstice, ki se glasijo prevedene na slovensko, tako-le: Z veseljem hišo sem si bil postavil, ker: kokko stala bo, to mi nikdo ni pravi). Zdaj pa Boga prosim: Varuj nas zidarjev, tesarjev in drugih vsaki časi Star pregovor pravi, da je juha, ki jo ješ brezplačno, najdražja. To bodo izkusili tudi naši delavci in drugi, ki jih je zdaj božal in ščitil zakon o varstvu stanovanjskih najemnikov. Štiri leta se na hišah ne popravlja nič več. Popraviti pa se bo moralo pozneje. Zato bodo plačevali ljudje pozneje tem višje najemnine. Hišni posestnik že poprej ni bogatel. Računalo se je, da zasluži 2 odstotka in od tega je živel, s tem je skromno izhajal. In če se ta nesmiselnost (določbe o varstvu stanovanjskih najemnikov) kmalu ne uredi, poslane pomanjkanje stanovanj neznosno in brezdelnost nas bo pahnila v prepad. Vsaka reč se mora pošteno plačati in krivični belič še nikomur ni bil v prid. Tudi ta krivica se bo plačevala. V Celovcu se je zgodilo to-le: Na steni reke hiše si je napravila lastovica gnezdo, zase seveda, ne za druge. A glej, ko je bilo gnezdo gotovo, prideta vrabec in vrabka ter zasedeta gnezdo. Nista imela pravice do gnezda, a imela Sta večjo moč. To je naš zakon o varstvu stanovanjskih najemnikov v naravi!« Vrabka zasede gnezdo, položi vanj jajce za jajcem ter začne valiti. Lastovica pa je frfotala žalostna okrog gnezda, iz katerega jo je vrabka za-smečljivo gledala. In kaj naredi zdaj lastovica? Hiti nabirati cestnega blata, ga nosi h gnezdu, zida naprej in luknjo v gnezdo tako tesno zazida, da vrabka več ven ne more ter v gnezdu pogine, i Z zakoni o varstvu stanovanjskih na /jemnikov pojde — tako pristavlja orne- njeni list — ravno tako. V pogubo bodo Mira, ki so jih zahtevali in katere dandanes ščitijo. * Tako piše list »Koroški Slovenec« o razmerah v Avstriji. Pri nas so razmere skoro iste in če se bo hišne posestnike še dalje stiskalo in stanovanjske najemnike še dalje ščitilo, postale bodo do pičice enake. V marsikaterem oziru pa smo pri nas celo na slabšem. Med tem, ko so zidali in popravljali tam v Avstriji še tudi ob času vojne, se ne popravi pri nas pri hišah v obče že celih deset tet nič. Kakšne bodo posledice, ki se posebno v predmestjih že danes kažejo — to je pač jasno. Nahajamo se torej pred odločitvijo;: Ali povišati najem- nino potrebam in današnjim cenam primerno, ali pa pustiti, da bodo postala neuporabna še današnja stanovanja. Zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov ni ne socialen, ne državljansko moder. Da bi bile najemnine primerne, bi se bilo začelo po končani vojni takoj s popravili hiš. Kar stane danes tisočake, bi bilo stalo tedaj; le sto kronic. Poleg tega bi bili imeli ljudje (posebno obrtniki), ki so tavali v brezdelju in često iskali podpor od države ter zaslužka pri veriženju, dovolj dela. Država bi bila prišla takoj v red. Po prevratu je imel še marsikdo toliko denarja, da bi si! bil mogel pozidati hišo. A zakaj jo bo zidal, ko vidi da ga stanovanje v tuji hiši itak nič ne stane in da mu je ( ker se mu ne sme odpovedati) itak zasigurano? Za druge pa hiše ne bo zidal. Mnogi takozvani mali ljudje« bi povedali dandanes, da ne bi bilo stanovanjskih prisilnih odredb, lastne hiše. Bili bi zasigurani, da ne bodo prišli glede preskrbe javnosti na vrat ne sami, ne njib otroci. Ne bilo bi pomanjkanja na stanovanjih. Stanovanjske odredbe so torej le navidezno socialne; v resnici so pa protisocialne! In čim dalje bodo prisilne odredbe obstojale, tem slabše bo. Dandanes je še nekaj ljudi, ki bi si mogli postaviti lastne hiše (in ki bi jih, ko bi ne bilo prisilnih odredb, tudi zidali); čez nekaj časa pa, kakor v Avstriji, sploh nihče več ne bode mogel zidati. Dandanes se mnogo toži, da so ljudje zelo lahkomiselni in zapravljivi. Trdim, da so krive na tem tudi stanovanjske prisilne odredbe. Pred vojno smo plačevali za stanovanja četrtino zaslužka. Stanovanje, katero ima človek vedno pred očmi, je vzbujalo tedaj čut treznosti, varčnosti. Okolnost pa, da imamo stanovanja takorekoč zastonj in da počenjamo v njih, karkoli hočemo, brez da bi se morali bati odpovedi stanovanja, vzbuja v nas čut brezskrbnosti, lahkomiselnosti. (Upoštevati nam je namreč, da ljudstvo v obče ne misli dalje, kakor od danes na jutri.) Zopet torej vidimo, da so stanovanjske prisilne odredbe v resnici protisocialne. Pomisliti nam je dalje, koliko trpi ljudstvo radi stanovanjske mizerije na zdravja! Koliko ljudi in družin mora stanovati v povsem premalih, temnih, zaduh- lih in vlažnih stanovanjih. Ker živi člove-a pisanjem in izjavami zakrivili že mnogo ško telo v večji meri od zraka, kakor od|- pogreškov proti lastnikom in najemnikom, živeža, je bolj važno in bolj potrebno, da;- da prehaja to že v kažnjivo dejanje, imam dobro stanovanje, z zdravim, svežini y gori omenjeni izjavi v »Vremenu« in zadostnim zrakom, kakor pa, da imam dobro hrano. Denar, ki ga izdam za dobro stanovanje, je izdan obenem za prehrano trupla. Kadi stanovanjske mizerije trpi na zdravju posebno mladina. Posledice se bodo šele pokazale. Trpela bo radi tega javnost, država, katera bo imela namesto krepkih ljudi slabotneže, katere ho morala podpirati. Tudi obrambna možnost države ho s tem zmanjšana. Kavno tako velika ali. še večja pa je škoda, katero utrpi mladina radi stanovanjske mizerije v moralnem oziru. Taka vprašanja se morejo rešiti edino le z resnično socialnimi ukrepi. Med te spada v prvi vrsti zahteva po zadostnih in zdravih stanovanjih. Kavno za zdrava; in zadosti velika stanovanja so se potegovali sociologi, resnični prijatelji ljudstva, na vso moč. Dovolj in dovolj primernih stanovanj ,pa bo le tedaj, če bodo stanovanja popolnoma prosta. Zato pa oni, ki kličejo tudi zdaj še jerobstvo nad hišne posestnike, niso nikaki prijatelji ljudstva. Oni so koristolovci, katerim je pred očmi edino lastna oseba, češ: plačati bodem moral stanovanje današnjim cenam primerno Uidi jaz in ne bom mogel več gospodovati nad hišnim posestnikom! Pravi socialisti pa ti ljudje niso! Tudi niso prijatelji države. Furor scribendi (Složnost pisanja). Med mnoge bolnike, ki so bolni na tej bolezni, je tudi g. Stojadinovič, načelnik ministrstva za socijalno politiko. On piše in piše o vsem in vsakršnem, pa kadar že preseda raznim uradništvom in mu odreko gostoljubnost, pa podaja izjave posameznim zakotnim (obskurnim) novinam, samo da se sliši njegovo ime. Tako se je nedavno oglasil spet v Vremenu« z enim interviiujem, v katerem obsoja mestrokovnjaško časnikarsko kritiko zakona o stanovanjih, ki je navedla grešne najemnike, da plačujejo večjo najemnino nego je treba. Kazun drugih bedastoč, on v tej izjavi namigava najemnikom, kako bi on, če bi bil kandidat za poslanca, bolje branil njihove (t. j. najemniške) interese nego drugi, toda mi smo prepričani, da je zakasnili, ker se; je tu namestil že nekdo drugi. Mi samo konstatiramo, da vse to ovira izvršitev enega pozitivnega zakona, ker ta njegova izjava neposredno pomeni toliko kakor: To se spodobi za kakega pouličnega človeka,, ne pa za njega, ker je on eden izmed glavnih referentov ministrstva za izvršitev stanovanjskega zakona, pa se vse izjave s tega mesta sma-trajo kot službeno poročilo ministrstva samoga. Na tak način se še bolj hujša razdor med občinstvom — —• — Stojadit-novič in ostali iz tega ministrstva so s pravi g. Stojadinovič kot pojasnil« zakona stanovanjskega: Pravica lastnikov ne postoji. Najemniki imajo pravi|co na revizijo najemninskih cen; ravno tako kakor ima lastnik pravico, da zahteva maksimum, najemnik ima pravico, da ponudi minimum, t. j. ono najemnino, ki je v skladu (soglasju, sorazmerju) s zmožostjo (sposobnostjo) njegovega plaćanja, celo še manj, nego je plačeval do sedaj.« ( Naš Dom« od 4. febr. 1923.) iz naših nršanizadj. Sestanek Ijubljauskili hišnih posestnikov se je vršil ob dobri udeležbi dne 21. marca t. i. na verandi hotela Union. Po običajnem pozdravu predsednik Frelih pojasni, da shoda med volitvami v narodno skupščino nismo hoteli sklicati, ker bi se na takem shodu lahko zapletli v politična nesoglasja, kar bi utegnilo društvu škodovati. Pač pa se je bil ustanovil volilni odbor, kateri se je obrnil na vse v poštev prihajajoče politične stranke z zahtevo, da se vsak kandidat pismeno zaveže, da ne bi nikakor več glasoval za podaljšanje stan. zakona, če bi se v skupščini od kake strani podal tozadevni predlog. Dobili smo večinoma povoljne odgovore, neki bivši poslanec, katerega ime za sedaj zamolčimo, pa nas je na prav neumesten način zavrnil. 0 tem se bomo pomenili pri prihodnjih volitvah, ki se utegnejo vršiti v doglednem času. Takrat bomo hišni posestniki skušali enotno nastopiti za ono politično stranko, ki nas reši sedanjega je-robstva. Vsako organizacijo se je hotelo pridobiti za kako politično stranko, samo hišni posestniki, naj bi ne smeli biti politiki niti v tem slučaju, ko se gre za naše pravice in za naše premoženje. Prehajajoč na poročilo o stan. pravilniku in zakonu poroča predsednik, da so se šele tedaj pokazale pomanjkljivosti, ko se je začel pravilnik izvrševati v škodo hišnih posestnikov. Napačno tolmačenje zakona je šlo pri upravni oblasti v Ljubljani tako daleč, da se ni dovolilo odpoved stanovanja hišn. pos. radi tega, ker sedaj stanuje kot podnajemnik in ne najemnik v tuji hiši. V tem pogledu smo se obrnili s posebno vlogo in tudi brzojavno na g. predsednika Pasica in ministra za socijalno politiko dr. Periča, ki je takoj ukazal pravilno izvajanje stan. pravilnika. Sedaj se v tem pogledu pravilno izvršuje, kar moramo smatrati kot naš uspeh. Enako se je na našo pritožbo doseglo, da sme gospodar odpovedati tudii v tem slučaju, če ne stanuje več v tistem kraju, katere zapreke je delal tudi mestni stan. urad neopravičeno v Ljubljani. Pri stan. oblastvih in razsodišču škoduje hišn. pos. vedno zastopnik najemnikov, ki redno glasuje proti hišn.'posestnikom, če je njih zahteva še tako opravičena. Predsednik nadalje priporoča pri- tožbe na drugo instanco, ker pričakuje, da bo ta ravnala po zakonu in pravilniku. Odločno pa odsvetuje, da bi se hišni posestniki zatekali k sodišču ali odvetniku, predno se niso radi informacij oglasili v društven pisarni. Velika nepravilnost in nagajivost se vrši tudi od strani najemnikov, ko denar deponirajo pri sodišču, ne da bi poprej hišnemu posestniku plačiilo ponudili, ki je zavezan, da denar sprejme na račun najemnine. Poskušali bomo doseči kakor v Zagrebu, da najemnik prinese potrdijo od hišn. posestnika, če bi ta res plačilo odklonil. Nejasnost vlada tudi glede odpovedi lokalov za one posestnike, ki so hišo po vojni kupili. Dosedanje sodnije so odločijo v škodo posestnikom, a upamo remedure pri najvišjem sodišču. Stanovanjsko razsodišče se ne ozira ne na zakon, in ne na pravilnik ter večinoma sodi po nekii srednji poti tako, da se najemnine povišajo za kakih sto odstotkov. Dolžnost zastopnikov hišnih posestnikov je, da pri vseh takih slučajih glasujejo proti- določeni najemnini, da tako dobi hišni posestnik prosto pot na drugo instanco. Sedaj se bodo napravile tabele, ki bodo določile nekako srednje stanarine. V nekem časopisu se je omenilo hišnega posestnika, ki ni strankam nič najemnine povišal, a nikoli še nismo čuli o kakem slučaju, da bi kak najemnik stanarino prostovoljno povišal, dasiravno je večina veliko v boljših razmerah kakor pa hišni posestniki. Na mestni magistrat ljubljanski smo se obrnili s prošnjo, da v slučaju če najemnik ne plača gostaščine, ali vodarine, to izterja mestni magistrat. Ravno tako tudi v slučaju večje uporabe vode. Na to poroča predsednik o nevarnosti, ki obstoji za hišne posestnike ljubljanske in okoliške kakor tudii za vso ostalo prebivalstvo radi municijskih skladišč na ljubljanskem polju. Najmanjša neprevidnost nam lahko ugrabi vse naše premoženje in nas popolnoma uniči, v nevarnosti pa je tudi naše življenje. Radi tega je nujna potreba, da se to nemudoma odstrani iz sedanjih prostorov v kake neobljudene kraje. Na tem prostoru pa bodo nastala lahko najlepša stavbišča. V skladiščih je spravljenega toliko nevarnega materijala, da bi< poškodbe, kakor so strokovnjaki dognali, segale dva ali celo štiri kilometre na okrog. Po deputaciji smo posredovali radii odprave teh skladišč pri agrarni direkciji, dravski diviziji ter mestni občini Ljubljanski, pri katerih oblastih smo vložili tozadevne spomenice. — Dolžnost naših poslancev pa je, da nas pri teh vprašanjih nujno podpirajo. Obžaluje samo to, da se na volilnih shodih ni razpravljalo o tako važnem vprašanju. — Društvo prevzame akcijo in ne bo preje mirovalo, da se to vprašanje ugodno resi za ljubljansko prebivalstvo. Glede dimnikarskih tarifov govornik poroča, da so vedno večji, da se pa delo primerno ne izvršuje boljše, odkar se je Ljubljana razdelila v ometalne kraje. Ta razdelitev se je pokazala za nevzdržno in jo je treba odpraviti. Naša pritožba, kil smo jo napravili skupno z mestno občino ljubljansko Ln drugimi korporacijami za sedaj nii imela uspeha, pač pa se nam je obljubilo, da se razdelitev odpravi, če dobimo dovolj dokaznega materijala, da se dela sedaj slabo izvršujejo. Poživljajo se hišni posestniki radi tega ponovno, da vse dotične pritožbe tako pismeno ali ustno oddajo v naši društveni pisarni, ker le na ta način bodemo imeli uspeh, vse drugo godrnjanje in zabavljanje pa je brez pomena. Predsednik poroča tudi o mestni davščini na nezazit-dane parcele, ki še ni odpravljena in se jo hoče še nadalje obdržati v nekoliko spremenjeni oblikii, ki pa nikakor ne odgovarja faktičnim razmeram, ker bi v nameravani izpremembi moral dotični lastnik vselej prositi, da se davek zniža ali odpiše. Proti temu bodemo morali nastopiti in skušati doseči, da se ta krivičnii davek popolnoma ukine. 0 nastali denarni krizii, s katero so prizadeti tudi hišni posestniki predsednik povdarja, važnost lastnega denarnega zavoda, kakor ga imajo že v Zagrebu in v drugih večjih mestih. V tem pogledu se je naročilo društvenemu odboru, da se to zadevo pretresava in skliče poseben sestanek glede te zadeve. Končno poroča še predsednik o hišnem redu, ki še do danes ni odobren, dasiravno potuje od ene oblasti do druge, kjer vsaka odreka nekompetenco, dasiravno se je enak hšni red potrdil pri policijskem ravnateljstvu v Mariboru in Zagrebu. Na to se je razvila debata, v katero so posegli g. Krištof, ki predlaga, da naj se disciplinira tistega sodnika, ki piše v »Pravniku-, da za njega stanovanjski pravilnik ni obvezen. Ko so govorili še gg. Hrovatin, Uran, Mehle in kanonik Sušnik, predsednik zaključi lepo uspeli sestanek s pozivom na mnogoštevilno udeležbo ha prihodnjem rednem občnem zboru. Hišni posestniki ljubljanski se ponovno opozarjajo, da store svojo dolžnost in poravnajo nizko članarino za tekoče leto v znesku 20—100 Din, kakor je bilo objavljeno v 2. štev. Mojega Doma . Kdor pa je premožen, naj pošlje po možnosti več. ker organizacija nas mnogo stane, ko imamo reševati razna nujna gospodarska vprašanja in ko so že najemniki na vsestranskem delu, da se stanovanjski' zakon zopet podaljša za daljšo dobo. Kdor ne bo plačal v kratkem času, bo primoran za pobiranje doplačati 10 odstotkov. Pobiranje članarine od hiše do hiše pa je združeno z veliko zamudo časa in ni častno za hišne posestnike, da jih je treba tolikokrat opominjati na svojo dolžnost, konečno pa še po večkrat po posebni osebi pobirati pri do-tičnem posestniku in skoro prosjačiti za malo članarino. Upamo, da naš ta zadnji apel ne bo ostal brez odziva. Jamstveno zavarovanje se priporoča vsem hišnim posestnikom v Ljubljani in drugih mestih. Kdor še ni poslal pristopne iizjave, naj to takoj napravi, da se potem izgotovi skupna polica. Naša krivda ne bode, če bi pozneje kak posestnik zapadel plačilu občutne odškodnine, ker se ni hotel zavarovati proti posledicam vsled nezgod in zakonskega jamstva. Malte J10I Don"! Razno. Hišne gospodarje kot lačne volkove imenuje »Slov. Narod« v svoji velikonočni številki 1923, ua strani 5, v Pismu iz Mariborat. — Spričo tega res ne vemo, ali naj bi se jezili ali smejaji! Najbolje bo, da zaprosimo Roga, da bi dal norcem pamet! Sladkor stane danes več kot 100 krat toliko, kakor pred vojno. Razno blago za obleke stane 200krat do lOOOkrat toliko. Delavci imajo tudi 100 in večkrat tako visoke plače kol pred vojno. Vsi ti pa niso nikaki lačni volkovi; lačni volkovi so samo ubogi hišni posestniki! To pa menda zato, ker imajo najemniki že že skoro deset let zastonj stanovanja! — Slov. Narod ima pa sicer deloma prav. Lačni so hišni posestniki spričo tako beraške najemnine, katero imajo čast sprejemati od nadutih gospodov najemnikov, res. Tudi razdraipani so večinoma in nikakor niso tako fino oblečeni, kakor gospodje najemniki (kar se prepriča lahko vsakdo sami na svoje oči, če obišče shode najemnikov in shode hišnih posestnikov!). Hišne posestnike bodete zato lahko imenovali za berače. Ce jih pa krstite za volkove, jim delate na vsak način krivico! Volkove iščite drugod! Hišni posestniki pa si take liste dobro zapomnimo! »Slovenec« piše v svoji številki z dne 1. aprila 1923. str. 8, kolona 3, dobesedno: »Podnajemnikom, ki so še hujše izkoriščani, kakor so najemniki od gospodarjev ...«. Sicer bi si moral človek misliti, da si je privoščil list za 1. april. — Toda naši lisli so tako neobjektivni, da so v stanu smatrati to za resno ter uganjati s takimi-le stvarmi denmgoštvo. — Zato bodemo zanaprej njih pisavo redno zasledovali ter registrirali, kajti v sedmih letih — tako pravi pregovor! — pride vse prav. Prošnje na stanovanjsko oblast za določitev najemnin je založila Zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani in se dobe v društveni pisarni proti plačilu stroškov. Vsak hišni posestnik naj si v slučaju potrebe preskrbi teh praktičnih tiskovin, ker si obenem prihrani mnogo stroškov in potov. Društva hišnih posestnikov naj to tiskovine naroče skupno, da se s tem prihranijo poštni stroški. Izšel je tudi stanovanjski zakon in pravilnik v posebni mali knjižici, ki ve dobi istotam. Spremembe k Stanovanjskemu Pravilniku so posebej natisnjene in se dobe v pisarni pokr. Zveze društva hišnih posestnikov. Dotični, ki so prvotni Pravilnik kupili, naj si nabavijo te Spremembe v svrho natančnega poznanja celega Pravilnika. tS’’ Svoje čitatelje opozarjamo, da v slnčaju potrebe upoštevajo tvrdke, ki inserirajo v našem tisto. Zavarovalnica in pozavarovalnica „TRIGLAV ustanovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu, jugosl. veleindustriji itd. M Zavarovalnica in pozavarovalnica Beogradu in New-Yorku, Živnostenski banki v Pragi, XdVSPUiG po najugodnejših pogojih proti škodam vsled poittra in proti transportnim škodam ter prične v najkrajšem času tudi z zavarovanjem škod vsle'd «loma, nezgod, razbitja šip, toče, zakonitega ZdlfdFUJG ■umim hm Mm iiiimimi jamstva in chomage. ■—hm»mm«e Generafno zastopstvo za Stovenijo: Ljubljana, Dunajska cesta 17 f. pri pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov. Generalni zastopnik: Ivan Frelih. -— Zastopstvo v vseh večjih mestih Slovenije — Sprejema zanesljive in spretne zastopnike. Sedež društva BEOGRAD. — Poslovno ravnateljstvo ZAGREB. Preden sklenete zavarovanje, vprašajte za poboje in tarife pri tej domafi zavarovalnici. Trgovska banka Ljubljana, Šelenburgova ulica št. Podružnica v Novem mestu. Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu, izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije. Dtnsiuf vtese — febp in prodaja: efektov, deviz, vatirt — eskompt uteiiit, terjatev, faktor — akreditivi — borza. *♦ P . p a ■ ■ »e ••■ ■ ■ »•■ »*>»»•»» e nn *a « »e* •*«»»«> e o * ■ e.*»x « * t* e * » v* v *«mv * • » » o p a * Gg, hišnim posestnikom in posestnicam se priporoča za ple-I skanje oken, vrat, ograj i. t. d. tvrdka S i : : : : j e s • I 1 » e \/ Tone Malgaj stavbeni in pohištve ii pleskar ter ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6. Delo solidno! Proračuni brezplačno! Cene zmerne! •a0»»»*0*w »m *»»0a0e0O00»«00»»00u»e«tt«0Ba ne »M000 «0C.« «• n »»•»•*** A 5 ; m a It K • • * a * i». J M * 0 i I Voäooffilnl InstnlBier, klepar in krnet zaloga škrilc (strešnikov) 0 ; s : i s : c « • S i l m e 0 0 \\ P - Pollcpslm cesta številHn 8 »ZK»'»»«»»»»»« « «aemaeMemeeaP^ ♦* C 0 2 N » m n 0 M M 9 » 1 J M i « a a .swMui0»w0Mve000 00ee»00a.i000000 s*' _ Trgovina č.i LiubijaDa, telenbnigova silita it. ü priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin. Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem času. ** ** * * £ u 5 ■ K J ■ ■ ■ : ■ : . s a Tehn.ing. oblastveno poverjeni stavbeni i n ž e n e r in mestni stavbenik. Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske In železobetonske zgradbe. Ljubljana, Na Mirju. Projektiranje ter izvršitev vseh stavb po natkulamnejšlh pogojih. Razno železnino, potrebftllne za stavbe, pohištvo, oroilja za obrtnike, poljedelce, Štedilnike, peil, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, strežna lepenka, suhe barve {opUc, flrnež, karbolinej, strojno olje, prlporoia At. Sušnik, železnina Ljubljana, Zaloška cesta. Fran Ravnikar Lj: bljana, Linhartova ul 25. Stavbeno In umetno teaarstvo, »tav-bno mizarstvo, parna žaga In lesna Industrija. Telefon št. 415. Post. Ček. zav. št. 11.428. Prevzemanje zgradb, hi&, vil, stolpnih streh, balkonov, vrtnih utic, verand, stopnic, vrat, oken Itd. Prodaja na primerna odplačila ! Amerikanaka tvrdka Bourne & Co.v New York je razSirila svoje podjetje v državi SHS ter prevzema vse v to stroko spadajoče posle, kakor: urejevanje tvornlc s specijalnim* »Slncer« ilvalniml stroji vseh vrrrt z električnim pogonom ; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in Indmtrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstne olje, igle in nadomestni deli. ..SIKOER" Hvalni stroji, Bonraa i Co. Hcv. Yerit. Ljubljana, šelenburgova ut. 3 Maribor, Dravska ut. 10. Mehanična delavnica povečana ^ Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke 1)1 sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje in smrt. Rezervni fondi: K 125,000.000, Letna vplačana premija K 55.000.0CO. Vsa pojasnila daje generalni zastap banke „Siavije“ v Ljubljani, Gosposka u). 12, v lastni hiši. LiuNlonshfl kreditno banko»Ljubljani. Ustanovljena 1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000*— Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 In 413. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje — Prodaja- srečke razredne loterije. Podružnice: Brežice, Celje, Gorico. Kranj, Maribor, Metković, Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. W|flllt IKdli ***********