SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman vetja: Za celo leto predplačili 15 (14., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za jeden
meiec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 fld.. ta pol leta 6 gld., u ielrt leta 3 (Id., »» jeden mesec 1 fid. V Ljubljani na dom poalljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Potamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema uprsvalitvo in ekapedlelj» |v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v eementiklb ulicah it. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, izrzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Ssitev. 169.
V Ljubljani, v četrtek 26. julija 1894.
Letnik: XXII.
Umetniškemu društvu?
Zopet nov sad katoliškega shoda! Danes se je osnovalo v beli Ljubljani umetniško društvo. Naš list je že mnogo pisal o namenih njegovih in nadejamo ee, da bode imel čeeto priliko govoriti tudi o njegovem vspešnem delovanju. Najprisrčnejše je pozdravljamo, kot novega pomočnika v boju za krščanske vzore, kot novega vzgojevatelja našemu ljudstvu.
Krščanska umetnost je hčerka krščanskih resnic. Kristusove resnice, ideje njegove vere so naj-vzvišenejše mej vsemi in zato so same po sebi — vzorne, idejalne. Skladnost mej srcem in umom in mej zunanjo telesno obliko umev&uega in čutenega je podlaga vsaki umetnosti. Ker pa krščanstvo najbolj razsvitljuje um in najbolj blaži srce, zato ni čada, da tudi zunanja oblika krščanskega mišljenja in krščanskih občutkov daleč nadkriljuje vse druge čutne oblike, v katerih se predstavlja lepo. Vzgo-jevalna moč krščanske umetnosti je potemtakem sama po sebi razvidna.
Mi se žalibog v vseh zadevah premalo zavedamo, kako nas je oblažil Kristusov nauk in kakšen nepregleden napredek ee je vzbudil pri uas in povsod s tistim trenotjem, ko se ie prvi križ vsadil v zemljo in ko je začelo ljudstvo molili kri-žanega Odrešenika. Kakšna podlost in mesenost je vladala v poganski umetnosti. Premagalo jo je krščanstvo in namestu čutne pohotnosti je duh čistosti, in zatajevanja, duh milobe in plemenitosti, duh svetega navdušenja in ljubezni odseval iz slikanih in izklesanih stvorov, iz orjaških zgradb, iz čudovitih skladb krščanskih umetnikov. In kakor je povsod, koder stanujejo knstijani, nastanil se tudi božji Zveličar v kruhovi podobi, tako je tudi povsod ž njim in ž njegovim naukom hitela krščanska umetnost. Najlepša stavba povsod je postala cerkev, koder je slikarstvo in kiparstvo, glasba in ročnih del umetnost našla svoj dom, da je onda častila Boga in vzgajala verno ljudstvo.
LISTEK
Rovte pri Logatcu.
(Spisal Jos. Ciperle.)
(Dalje in konec).
Celo knjigo bi moral popisati, ko bi hotel o vsakem Rovtarju kaj pripovedati. Vendar naštel vam jih bom pa še nekaj saj po imenu, da dobite vsaj nekaj pojma o njib. Kdo izmed čestitih bralcev čul je že kedaj kaj o Koludrovčku? Lopatovčku, floma-tinčku ali Potamonu? Zopet nobeden. Sram vas bodi I In o rovtarskih damah, o Klobučarjevi Jeri in o Govšareki Micki, ki nosi plašč iz bukovega sukna? Vse vremensko prerokovanje Mihovo stavim, da še nikdo ni Čul o njih.
Splob, da niso Rovtarji znani tako po svetu, kakor bi zaslužili, tega niso krivi sami, ampak naši pisatelji, ki pišo raje o ljubezni in o počenih srcih in še Bog zua o čem, a ne o RovUrjih. In o komur ee ne piše i o ne govori, o tem se tudi ničesa ne izvć. Ko bi n. pr. Prešeren tie bil nekoč omenil
Ubožec, priproeti kmetič, delavni obrtnik dobiva ob nedeljah, ko zapusti svoje borno in često zapuščeno stanovanje in vstopi v lepo cerkev pogovarjat se z Bogom o najimenitnejših svojih zadevah, tudi najlepše „kulturne" hrane. Vzvišenost in sveta plemenitost, ki ee mu viraja v srca, ko vidi pred seboj lepe skladne oblike cerkvene stavbe, ko mu gleda oko visoki obok ali krepko etebrovje z umetnimi kapitoli, gladke lisene po stenah, ko zre slike, katerih vsaka mu oznanja nadzemski njegov izvor in nadnatorni namen, ko začuje veličastnih orgelj glas in ko v duhu spremlja v zlato in svilo oblečenega mašnika, opravljajočega divne obrede, katerih vgako pnsamno dejanje je polno poezije, polno umetnosti. Svitlejše nego nebroj lučic v cerkvi, mu žari oko, urnejše in višje, nego kadilni dim, se mu dvigajo najčišče želje iz nepokvarjenega srca proti nebu.
Ali ni to najvzvišenejši vzgoja?, ali more kaj tacega podati človeku novodobno praznoličje v glediščih, koncertih, slikarskih zbirkah, ki so dostopne in umljive samo malemu drobcu človeške družbe gorenjih 10.000? Sv. cerkev pa govori lepše, vplivnejše in veličastnejše v srce in njena beseda velja vsakemu, tudi uajpriprostejšemu človeku in je vsakemu tudi umljiva.
Naš materialistični čas se sicer tudi s svojim vse preračunjajočim vohunstvom vtika vmes in skuša preprečiti darežljivost krščanskega ljudstva za cerkve in za bogočastje, upirajoč se ji ali vsaj norčojoč se iz nje. Kakor Iskarijot se izpodtika, da se denar ne porablja drugam: morda za turbine, za stroje, za dimnike, za borze in bančne zavode ali vsaj za gledišča in igrišča. Vse ogloje, karkoli oživlja krščanski duh: cerkev, njeno službo božjo in njene duhovnike, božja pota in procesije, dasi bi moral priznavati, da ni blažilnejih sil za ljudstvo, nego katoliške cerkve zunanji nastopi.
Društvo za krščansko umetnost ima nainen bojevati se proti materijalizmu in pri nas čim najbolj spopolnjevati čutne oblike krščanske ideje in s tem
Rovt, ne vedeli bi mnogi še tega imena, kar bila bi sramota za cel naš rod. Slovenci, poboljšajte sel
Zdaj ozrimo se pa še na rovtarski jezik. Prešeren že poje o njem :
• Da kranjsčin» zaklad li svoj odklene, Zapusti ročno mestne mi sosede, Tri leta pojdi v rovtamke Atene».
Da, tako je. Okleni se mene, in idi z menoj ročno v Rovte.
«Tam, kjer po stari Segi ie kramljajo, Kjer ne zmajejo dosti ali nič jezika, Itcsed nemSkvaveev grdih ne poznajo».
Tam, čestiti bralec, čul bodeš marsikaj, kar se ti morda še ne sanja.
Najbolj značilna za rovtarsko narečje je beseda b 1 e z v pomenu m e n d a ali z d i se. V vsakem stavku jo skoro najdeš: blez da pride, blez da sem bil, blez, da je dve uri hodi i. t. d. Za sekiro imajo tu tri izraze: fur lan k a, t. j. ročna sekira; m aI e r i n je tesarska sekira in plankačaje bolj podolgasta sekira. Bržmajdek je človek, kojemu ni vse všeč, preleti človek je oni, ki je zelo siten in nadležen; 1 a 8 k e r n je vsakdo, ki noče jesti vsake stvari; zanikerna bajta ee zove p r e-
delovati za pravo vzgojo našega naroda. Bog daj, da bi našlo dovolj podporuikov in prijateljev, da bi tako moglo čim najvspešnejše izvrševati svoje v resnici narodno, napredno, kulturno d e I o 1
Volilna reforma.
L
„Reiehspoat", glasilo krščanskih socijalistov, je dne 22. t. m. objavila prezauimiv članek pod naslovom: „Pred vsem orodje!" ki se v prevodu glasi:
„Kdor hoče kaj delati, potrebuje pred vsem orodje, mizar svoj strugalnik in merilo, ključavničar kladivo, klešče, nakovalo itd. Pred vsem mora biti orodje, sicer so najboljši načrti zaman. Kdor hoče v državi kaj doseči, pred vsem potrebuje dobrega postavodajalnega zastopa, ki dela dobre zakone, slabe odpravlja ali popravlja ter varčne porablja dohodke iz davkov. S kratka: dober parlament je dandanes za vladarjem najvažnejši v državi. Kdor hoče kaj doseči, mora v prvi vrsti za to skrbeti, da dobimo dober parlament, ki je orodje, s katerim je mogoče kaj storiti. Vsled tega je volilni zakon v vsaki ustavni državi najvažnejši zakon, ker od tega je odvisno, kake postave ee delajo.
Ker imamo v Avstriji slab volilni zakon, mora se prenaredili; o tej točki sta edini vlada in opozicija. Zalo je jasno, da mora biti prva naloga vsake prave ljudske stranke reforma volilnega zakona. Vse drugo pride pozneje v drogi, tretji, četrti vrsti, in sicer zato, ker vse drugo, če je tudi važno, vendar ni tolikega pomena, kakor volilni zakon, kajti najslabše se more odstraniti, ako imamo dober volilni zakon, in najboljše je v nevarnosti, dokler velja slab volilni zakon. Najprvo torej orodje, potem ua delo in delo mora biti dobro.
Zato bodemo neutrudno zahtevali pred vsem volilno reformo, in sicer najmanj volilno reformo grofa Taafleja. In v ta namen hočemo sodelovati z

t r g a n a bajta; zanikern k r e m p e 1 j so slaba drva; nag nun, u am eden ali štravskan ja vsak porednež. „Oh, kako si nameden!" sliši se po gostem.
P u S a v a je tu slaba jed; šavje zove se perje repe ali korenja. Dostikrat prilikuje se tudi človek šavju, n. pr.: „pust si kakor šavjel" J e b a je zanikern klobuk; žuval, ti hentana žuval (ne živali) se rabi mesto človeče; gole i so goli hribje ; o p a r n o vreme je takrat, kedar je zelo vroče; kedar dežuje v kapljah, govori se, da marčen j 4; kedar pa sneg naletava, ee reče, da fer-t ü n a.
V j e d i c a zove se črv, ki žri korenine; š e č e k je prešiček in telka je telica. Pri nas v Rovtah eolnee nikdar ne mrkne; pri nas solnce mrči; kdor n. pr. ne gleda in tudi ne spi, ta čem i I Rovtar ne govori nikdar snrovo, ampak le sera ter tja o p r e s n o ; nikdo ne gleda htido, ampak samo resasto; goljufati se tukaj ne sme in ni v navadi, tukaj eele o p e t n a j s t i koga. A Rovtarji ee ne dado tako lebko o p e t n a j s t i t i. A Če bi se upal kdo storiti kaj tacega, pogledal bi ga Rovtar tako, kakor bi se ta Blegašem bliskalo.
eako krščansko ljudsko stnnko, če tudi nas sicer marsikaj loči od nje. Da dosežemo volilno reformo, moramo se združiti t Mladočehi in nemškimi nacijonalci, kateri tudi 2e№ pošteno volilno reformo in so nam v gospodarskih vprašanjih naj. bližje, ne da bi za črko popustili od svojih načel.
Mi hočemo, da prospeva blagor krščanskega ljudstva v državi. Zato pa je treba pravega ljudskega parlamenta, ne pa taceg», v katerem ima prvo besedo veliki kapital. Torej je pred vsem potrebna volilna reforma, potrebno nam je orodje, e katerim je mogoče delati. Ko to dobimo, potem nadelo. Se enkrat: Vse drugo je postranska stvar, glavna pa je volilna reforma, in sicer taka, ki daje ljudstvu — in to je naša moč -- pravico, da si voli toliko zastopnikov, kolikor jih more zahtevati po svojem številu in pomenu v Avstriji.
Ugovarja se nam: ali ne bodo izvoljeni nekateri socijalni demokratje, če ei priborimo večjo volilno pravico? Mogoče. Ko so bili v nemški parlament izvoljeni prvi socijalni demokratje, vstane vodja nemškega centruma v kulturnem boju, konservativni in aristokratiški pl. Mallinckrodt ter reče, da bi ničesa ue ugovarjal, ko bi jih Še dvanajsto-rica prišla v parlament; kajti ljudski zastop bodi zrealo ljudstva in ljudskih tokov in socijalni demokratje zastopajo velik del prebivalstva. Plemeniti Mallinckrodt je bil pravičen mož ter je vedel, da se more socijalna demokracija najbolje pobijati, ako njeni zastopniki javno v zbornici obrazlože ter zagovarjajo svoja načela in nasvete. Torej socijalni demokratje v zbornici, ki eo bili voljeni po dobrem volilnem zakonu, za nas niso nobeno strašilo. Kar zahtevamo, je in ostane: dober ljudski volilni zakon. Stranka, ki se temu upira, neha biti ljudska stranka."
Kar torej zahteva glasilo krščanskih socijalistov, je najmanj volilna reforma grofa Taafleja, kateri je hotel obdržati zastopuike veleposestva in kurije trgovskih zbornic. Toda Taeffejeve volilne reforme ni megla vsprejeti nobena stranka; ljudske stranke zato ne, ker bi bila še bolj prikrajšana kmetiški in meščanski stan. Mladočehi in antiseaiitje pa naravnost zahtevajo občno volilno pravico. Kar se vas tiie, moremo naravnost priznati, da nismo nasprotniki občne volilne pravice, kajti nižji stanovi smejo po vsej pravici zahtevati zastopnike, ki morejo in hočejo v javnih zastopih zagovarjati njihove opravičene zahteve in želje, in ker smo prepričani, da dobimo ravno v slovenskih pokrajinah jačje število zanesljivih volilcev.
V mnogih nemških pokrajinah, posebno pa na Češkem, Moravskem iu v Sleziji, je sicer na tisoče delavcev po tovarnah in rudnikih, kateri se dajo voditi socijalnim demokratom. Toda nas tudi to ne more plašiti. V Nemčiji je gotovo Še bolj razširjena socijalna demokracija, občna volilna pravica je že več let v veljavi, in vendar sedi še le 46 socijalnih demokratov v parlamentu. In ne spominjamo se, da bi bil ta ali oni član katoliškega centruma obsojal občno volilno pravico. Uvaževati je treba pri tem da mnogi volilci glasujejo za socijalne demokrate iz same opozicije, dasi ne odobrujejo povsem njihovih načel. Torej tudi nas ne sme strašiti nekaj ščuk med karpi v zbornici.
Pri vsem tem pa ne smemo prezreti, da je velik, velik razloček med delavci kmetijskimi in belimi sužnji po mnogih tovaroah in rudnikih. Pošten, vesten iu krščanski kmetiški gospodar je pravi oče ne le svojih otrok, temveč cele druiioe. On skrbi tudi za marljivega hlapca in deklo v starosti, ako sta mu zvesto služila, dočim se tovarnar-kapi-taliet z malimi izjemami ne briga za onemoglega •li postarnega delavca, ki mora na starost i malho v roki trkati na duri usmiljenih src. Iu ti reveži iščejo pomoči, ti zahtevajo človeških pravic. In kdo more ugovarjati, da njihove zahteve niso več ali manj opravičene, ko vidimo, da v zbornicah odločuje le veliki kapital, ki se redi in debeli ob žuljih nižjih, posebno delavskih stanov. Če pa vprašamo kmetiškega delavca, ta si vsaj pri nas še ne želi občne volilne pravice.
Drugače pa je seveda, če to opazujemo s splošnega stališča. Zdravega smisla za skupnost ima sedaj največ četrti stan ia zato je tudi najmanj dostopen liberalnim frazam, ki strašijo drugod po svetu. Zato pa bi bila splošna volilna pravica v najširšem smislu v resnici najboljše orožje v boju proti liberalizmu.
Politični pregled.
Kar leži proti severu je pod oeoji; šilo žganja ju »/j« t« pijače; kap ü r je petrolej; škundra pa pletena canja.
Ce je vol rumenkast, mu pravijo jelen; r u s i n je črnikast vol; ko pin je malo belkast m malo rudečkast. Čada je marogasta krava. Tudi človek je čadast, kedar je marogast. P 1 a v k a je temno-siva, sivka bledo-siva in b e v š a belkasta krava.
Tako, hvala Bogu! Lepše pa vendar ne morem skleniti svojega spisa, nego s pravim pravcatim ogo-vorom v rovtarskem narečju. Poslušajte tedaj:
- Vi ljudje tedaj, ki čemite po grapah ljubljanskih in gorjanskih, pridite k nam v Rovte. Naši gole i niso tako visoki, da bi vam vetrovi j e b e z glav pometali. Ne mislite, da je pri nas samo š a v j e, tu najdete vse krasote, in če niste kaki posebni brž maj d k i, bodete gotovo kontent. Mi Rovtarji nismo kaki p r e te t i 1 j o d j e ali ti n i k e r n i k r e m p I j i, mi smo ljudje, da nas je veselje pogledati. Vsacega sprejmemo prijazno, kdor se šteje, da je dober človek in ne kaka ž u v a I. Kdor je pa kaj u a g n li n ali n a m e d č n, tega bomo pa malo resasto pogledali, druzega pa blez ne bo nič".
V Ljubljani, 26. julija.
Južno Tirolsko. Liberalni listi začeli so ugovarjati avtonomiji južne Tirolske, za katero so še nedavno bili tako naudušeui. Glavno levičarsko glasilo je nakrat iznašlo, da za odločitev južne Ti rolske od severnega dela dežele ni nobene gospodarske, upravne in sploh nobene politične potrebe. Kako to, da so se liberalci nakrat tako premislili. Neki list je sprožil misel, da bi se potem dosledno morale jednake vredbe dovoliti tudi štajerskim Slovencem. Ker so razmere ua Štajerskem in Tirolskem zares precej podobne in ker poleg tega proti samoupravi južne Štajerske še ni kacih iredentovskih po-mielikov, kakor so proti samoupravi južne Tirolske, mislijo si liberalci, naj se še tirolskim Italijanom odreče samouprava, da je štajerskim Slovencem ne bode treba dati.
Zveza Nemcev na Češkem. To društvo je te dni osuovalo svojo podružnico v Liberci ua Češkem. Na tem shodu se je marsikaj govorilo in je mej drugim jeden govornikov izpovedal, da je prvotno bilo v pravilih, rda je namen društvu gmotno posest nemškega naroda na Češkem braniti in zagotoviti." Namestništvo pa teh pravil ni potrdilo, ter je v njih videlo političen značaj društva Zato se je pa pozneje določil pomen zvezi pospe ševati duševno in gospodarsko blaginjo nemškega prebivalstva. V kolikor bi se zmerno držala zares označenih dveh namenov, ji tu Cehi ne morejo opravičeno oporekati. Nemci imajo pravico braniti svojo posest, in pospeševati gospodarsko blaginjo, samo po drugem ne smejo posegati in Cehov izpodrivati.
Dopolnilna volitev v Ljubnu. Dopolnilno volitev v Ljubnu na Štajerskem ee nikakor ne dovrši brez boja. Protisemitje se že napravljajo za boj proti liberalcem. Njih glasila pišejo, da se mora židovski liberalizem popolnoma pomesti iz zelene Stajereke. Tudi liberalci so že v skrbi, da bode dr. Heilsbergov naslednik protisemit in svoje somišljenike opominjajo, da naj vsekako vui pridejo volit. I Liberalci sicer trdijo, da stvari zanje ne stoje slabo ali protisemitje pa delajo. V nekaterih krajih bodo pa tudi konservativci dobili nekaj glasov, tedaj to ne pride v poštev. Na Štajerskem liberalci vidno zgubljajo vpliv. Izpodrinili jih bodo povsod nemški nacijonalci ali protisemitje. Štajerci zlasti v gospodarskem oziru nikedar uiso bili za liberalno politiko. Vsaj vidimo, koliko se gospodarski nazori grofa WurmbraDda ločijo od nazorov drugih liberalcev.
Avstrija in Jiolffarija Ogerskemu listu „Nemzet" piše se z Dunaja, da v vnanjem ministerstvu niso zadovoljni s prevratom v Bolgariji. Stambolov je na Dunaju veljal za znečajnega in odločnega človeka, v tem ko sta Stojilov in pa knez slaba. Zraven tega si pa knez prizadeva, da bi dobil priznanje Rusije. Zaradi tega ruske tendence vedno bolj prevladujejo v Bolgariji. Na Duuaju se nadejajo na sobranje, da se upre ruskemu vplivu. _
Mi ne vemo, je li dopisnik mežarskega lista dobro poučen o mišljenju miuisteratva vnanjih stvarij, ali zdi se pa nam, da je neopravičena bojazen, da bi ruski vpliv zavladal v Bolgariji. Knez se pač na-
deja, da ga prizna Rusija, ali to ostane pri samem upanja.
Rusija in Srbija. Ruski Uiti konsUtujejo, da je zanimanje za Srbijo v Rusiji vedno manje. Milen ne pride več na prestol, ker tudi Avstrija misli, da bi b.l njegov povrat nevaren. Nam se ne zdi čudno, da v Rusiji niso več navdušeni za Srbe To navdušenje je bilo le tako dolgo, dokler so se nadejali, da imajo v Srbiji tavoruieo proti Bolgariji. Vsled notranjih zmešnjav Srbija več dosti ne more vplivati na balkansko politiko. Tudi ni v Srbiji nobene stranke, katera bi bila brezpogojno za Rusijo. Radikalei eo le tedaj prijazni Rusiji, kadar so v opoziciji, kadar so pa v večini, se pa malo ozirajo oa ruske želje, liberalci pa tako nimajo vpliva v deželi Naprednjaki pa tako niso bili nikdar za Rusijo. Mej balkanskimi državami ni nobene, katera bi bila posebno vneta za Ruse, najbolj morda še Grki.
Italijani v Afriki. Kaseto so vzeli Italijani v sporazumljenju z Angleži. Angležem je baje na tem, da se uniči sudanska moč in odpro poti njih trgovini. Svojih vojakov pa niso morali pošiljati v te boje, za to pa zanje dela opravljajo Italijani. Dobiček bodo naposled že spravili Angleži. Trgovino nase potegniti sj dobro razumejo Albionovi sinovi. V Italiji se pa utegnejo kdaj še kesati, da so se v to stvar spustili, ker bode jih stala mnogo Ijudij ш denarja. Sudanci tudi še niso uničeni. V kratkem je pričakovati novih bojev. Italijanske čete eo že odšle v večjem številu dalje od Kasala preganjat sovražnika. V teh divjih krajih je pa sovražnika preganjati silno težavno ш nevarno delo.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 26. julija.
(Katoliško tiskovno društvo) je imelo danes svoj občni zbor v dvorani knezoškofijske palače ob 10. uri. Zbralo se je blizu 50 društvenikov iz Ljubljane in z dežele. — Zborovanje pričel je društvu predsednik g. profesor Zupančič s primernim nagovorom do navzočega mil. g. knezoškofa in zbranih društvenikov. V evojem nagovoru poudarja lep napredek društva, ki se kaže v tem, da ima tiskarna vedno več dela in da je v kratkem Času svojega obstanka pospela se na drugo mesto -zmed šestih tiskam ljubljanskih. Omenja dalje koristno delovanje Katoliške tiskarne, ki ekoša vstrezati po svoji moči društvenemu namenu z izdavanjem koristnih knjig in časopisov razširjati med Slovenci versko in narodno zavest in prepričanje. Posebno veselo je po njegovih besedah to, da si od društva podpirana časopisa „Slovenec" in „Domoljub" vedno več tal pridobivata, da poslednji že šteje 7600 naročnikov in da ne mine skoraj dan, da bi se ne oglasil kak nov naročnik. Bere se ta priljubljeni list ne le v Avstriji, ampak tudi zunaj nje. Pa tudi v Ameriki in Afriki ima naročnikov. — Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo 426 udov, med njimi 85 dobrotnikov, 131 ustanovnikov in 210 letnikov. Izdalo je na svoje troške devet knjig, in podpiralo časopisa „Slovenca" in „Domoljuba". — Posameznih nasvetov ni bilo; le zaradi tiskovin je omenil gorjenski župnik č. g. Ažman, da naj bi se obrazci raznih matičnih listov v prihodnje tako tiskali, da bi prostor za kolek prišel v prvo vrsto, in duh. svetnik g. Sajevic je izrekel željo, da naj bi bil papir takih listin bolj primeren, ne tako trd in prexladek. — Ko ao se mil. g. knezoškof s pri-znevajočimi besedami zahvalili g. predsedniku in odbornikom za njih velik in požrtvovalen trud in ko so zbranim podelili svoj višjepestirski blagoslov, je bil zbor sklenjen ob 11. uri. — Obširno poročilo objavimo v prihodnji številki.
(Osnovalni shod drnštva za krščanstvo umetnost) vršil se je danes takoj po občnem zboru tiskovnega društva. Zborovanje je otvoril predsednik osno-valnega odbora preč. gosp. kauonik in stolni župnik J. Flis.. V svojem nagovoru je omenjal, da se je želja po takem društvu že več let razodevala, na novo jo je zlasti vzbudil prvi slovenski katoliški shod. Lansko leto se je osnoval pripravljavni odbor, kateri je izdelal pravila in jih poslal preč. knezoško-fijstvu v odobrenje. Mil. g. knezoškof so prevzeli pokroviteljstvo društva. Deželna vlada je potrdil» pravila U. junija tekočega let. - V društvo seje vpisalo takoj 49 udov. V odbor je bilo izvoljenih nastopnih 15 p. n. gg. kateri so sprejeli od 42 oddanih glasov : Fr. Falleschini 15, kan. Flis J48, prof. Gnezda 38, P. Kalist 40. Matjan jun. 37, kustos Müllner 38, župn. Sitar 39, prof. bog. Smrekar38,