MOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
^^govorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
21, junij 1990 • številka 25 • leto XUV • cena 8 tiinarjev
V Kočevski
Reki...
stran 5
Mura,
Me je
konec!
Šole je konec, začenja-
jo se počitnice! V No-
vem tedniku in Radiu
Celje pa ostajamo
z najmlajšimi tudi
v poletnih mesecih-
Šolske torbe bodo, ta-
kole zložene na kup,
počakale do 1. septem-
bra, mi pa se bomo
s šolaiji, njihovimi pr-
vimi ljubeznimi in po-
(iitniškimi doživljaji
vrteli na Otroškem vr-
tiljaku. Stran 22.
NE GREMO NA MORJE
NT objavlja prvo od štirih prilog za razvedrilno in
koristno branje v poletnih dneh. Danes objavljamo:
- Poletni planinski priročnik
- Ko sonce pogreje zares - moda poleti
- Pogovor s specialistom za epidemiologijo
- Klopi prihajajo
- O gorskih kolesih in pravilih kolesarjenja
- Nasvet dermatovenerologa - Pri sončenju do
prave meje
- Snežna jama pod Raduho
- Jedilnik
- Postojte za trenutek
- Kje, kako in po čem se bomo kopali
Hip-hip-hura za Munchen
Z nagrajenci naše akcije - mladimi Polzelani na izletu v bavarski prestolnici. Stran 11.
Nebo se je usmilijo
Minuli konec tedna je bil na Celjskem namenjen otrokom. Vsaj po
prireditvah sodeč organizatorjem ne gre očitati, da v pomladansko polet-
nem zabavnem vrvežu pozabljajo na najmlajše. V soboto popoldne so
v celjskem Mestnem parku pozdravili poletje, krona minulega vikenda
pa je bil griški Miš-Maš. Prisrčno, zabavno, radoživo - le kdo bi verjel, da
je Miš-Maš podprt s trdim delom več kot 120 Grižanov, ko pa je vse tako
veselo in sproščeno? Stran 10.
Za 5 din
dobre voije
Na strani 18 objavljamo drugi kupon za
naš izlet dobre volje, na katerega vas
bomo popeljali skupaj s pokroviteljema
- Centrom Vofra total in Kovinotehno 7.
julija. Cilj - prelepa Logorska dolina,
v katero bomo prinesli koš dobre volje.
Vsi, ki bi radi z nami seveda ne boste
mogli potovati. Potnikov^bo toliko, kot
bo sedežev v avtobusu ZŠAM. Vaša na-
loga je le, da izrežete še današnji kupon,
ga skupaj s kuponom iz prejšnje števil-
ke nalepite na dopisnico, pripišete vaš
naslov in (morebitno) telefonsko števil-
ko in jo do 30. junija pošljete na naš
naslov. Potnike bo določil javni žreb 2.
julija, ki ga bo prenašal Radio Celje,
seznam potnikov pa bomo objavili 5.
julija.
Veliko sreče in dobre volje!
Uredništvo
2. STRAN-21. JUNIJ 1990

Kup zelenih
pobud
Zeleni Veler^ja so prejšnji
teden na občinsko skupšči-
no naslovili nekcu predlo-
gov, zd^ pa jih občinske
skupščinske službe pro-
učujejo. Zeleni, ki so po
številu delegatov v občin-
ski skupščini tretja n^-
močnejša velenjska stran-
ka, predlag^o, da skupšči-
na primerneje uredi finan-
ciranje občinskih strank,
jim zagotovi prostore za de-
lovanje in določi dejanske-
ga ali bodočega lastnika
premoženja bivših družbe-
nopolitičnih organizacij.
Pobude Zelenih Velenja so
bile več ali manj pričakova-
ne, vprašanje pa je, kako se
jih bodo v občinski skupš-
čini lotili, so Zeleni Ve-
lenja pred časom izstopili
tudi iz občinskega Demosa.
Pričakovati je prepletanje
interesov »starih« strank in
nasprotovanje Demosa iz
povsem strakarskih zamer.
BP
Izvoljena tudi žalska vlada
Pred tednom dni so se se-
stali poslanci vseh treh zbo-
rov žalske občinske skupš-
čine.
Najprej so volili podpred-
sednika skupščine, ker na
prvem zasedanju nobeden
izmed dveh kandidatov ni
dobil dovolj glasov. Poslanci
so za podpredsednika skupš-
čine izbrali Andreja Sepca,
dobil je 41 glasov, drugi kan-
didat Vlado Marovt pa 26.
Za predsednika izvršnega
sveta so poslanci izvolUi
mandatarja Borisa Krajnca.
Podpredsednica bo tudi
v prihodnje Danica Jezov-
šek-Korent, ki pokriva druž-
benoekonomski razvoj in fi-
nance. Področje obče uprave
in notranjih zadev je Boris
Krajnc zaupal Slavku Koše-
nini, dosedanjemu pravobra-
nilcu, varstvo okolja in ure-
janje prostora Vinku Debela-
ku  iz  Gorenja,   področje
družbenih prihodkov pa Jo-
žetu Boraku, ki je bil doslej
vodja inšpekcije v občinski
upravi za družbene prihod-
ke. Predstavnik ljudske
obrambe bo v novem izvrš-
nem svetu Anton Vesolak.
Izvršni svet šteje dvanajst
članov, neprofesionalni člani
so: Milan Gostečnik, Stojna
Žalec, Marija Cizej, Tovarna
nogavic Pobila, Tanja Re-
har, Agrina Žalec, Jani Ma-
rolt, kmet iz Polzele, Štefka
Popit, VVZ Janko Herman
ter Danilo Basle iz obrtnega
združenja.
Tokratna seja ni minila po-
vsem brez zapletov. Manda-
tar je namreč predlagal, naj
bi poslanci glasovali za celot-
no listo, predstavnik kmeč-
ke zveze pa je predlagal po-
samično glasovanje. Ni se
namreč strinjal s predlaga-
nim kandidatom za področje
družbenih dejavnosti. Ce^ bi
Žalčani hoteli glasovati o po-
samičnih kandidatih, bi tra-
jalo vsaj še dva meseca, da bi
ta občina dobila novo vlado,
zato so se na koncu odločili,
da bodo glasovali o celotni
listi. Zanjo je glasovalo 57
poslancev, proti predlagani
sestavi vlade pa se je izreklo
11 poslancev.
Na skupščini so sprejeli
pobudo, naj republika Slo-
venija zahteva ukinitev varo-
vanja skladišč orožja. V zvezi
z vojsko sta bili republiški
skupščmi dani še dve pobu-
di: uvede naj se stari način
služenja vojaškega roka, to-
rej po končanem šolanju,
fantje pa naj svoj dolg domo-
vini poravnajo samo v Slove-
niji.
Zupan Milan Dobnik pa je
tokrat poslancem predlagal,
naj do prihodnje seje razmi-
slijo o tem, kako bi v prihod-
nje praznovali občinski praz-
nik. Sedanjo obliko bi na-
mreč radi nekoliko spreme-
nili in prilagodili razmeram.
IRENA BASA
Hitro in jedrnato
Geslo celjskega Izvršnega sveta, KI nai
bi se dokazalo tudi na prihodnjih
zasedanjih
Prejšnjo sredo se je v Ce-
lju prvič sestal izvršni svet
občinske skupščine v novi
sestavi, ki mu predseduje
Mirko Krajnc, v njem pa je
tudi nekaj članov iz prejš-
njega mandata. Delo izvrš-
nega sveta mora potekati
kontinuirano, so menili čla-
ni in izrekali svoja stališča
o vrsti osnutkov in predlo-
gov odlokov, obravnavali
pa so tudi poročili o moder-
nizaciji celjske bolnišnice
in uresničevanju nalog iz
družbenega dogovora o var-
stvu okolja v tekočem sred-
njeročnem obdobju za lani.
Delo članov izvršnega sve-
ta je potekalo usklajeno in
brez večjih zapletov, nekaj
zadreg je bilo le z mikrofoni,
ki jih člani in ostali razprav-
Ijalci niso vključevali oziro-
ma izključevali. Sicer pa so
se dogovorili in nekaj osnut-
kov odlokov posredovali
v obravnavo skupščini kot
predloge, saj je od prejšnjega
zasedanja izvršnega sveta
minilo kar precej časa. S tem
so upravni postopek za spre-
jem oziroma odločanje o po-
sameznih zadevah nekoliko
pospešili.
Sicer pa je predsedujoči
Mirko Krajnc od članov svo-
je vlade in ostalih razprav-
Ijalcev zahteval, naj se držijo
točk dnevnega reda in svoje
razprave tudi časovno omeji-
jo. Tako je kar nekajkrat po-
sredoval in prekinil razpra-
vo, ki je zašla, sam pa je za-
stavil nekaj vprašanj, ki
v gradivu oziroma poročilih
niso bila dovolj jasno razlo-
žena.
In še priporočilo vsem, ki
se sej celjskega izvršnega
sveta redno udeležujejo. Da
bo geslo občinske vlade »hi-
tro in jedrnato«, ki ga je bilo
razbrati na njihovem prvem
zasedanju, uresničljivo, bo
moral vsak, ki se želi oglasiti,
najprej natančno prebrati
priložena gradiva in šele po-
tem razpravljati. Drugače bo
zavrnjen s pojasnilom, da se
njegova razprava ne sklada
z zadevo, ki jo izvršni svet
obravnava. Na prvi seji se je
to že zgodilo in le upamo lah-
ko, da bo takšen način vode-
nja postal ustaljena praksa.
IVANA STAMEJČIČ
Nepopolna šentjursica vlada
Na drugi seji večstrankar-
skega občinskega parla-
menta v Šentjurju so po-
slanci s 36 glasovi za in
enim vzdržanim izvolili La-
dislava Grdino za predsed-
nika.
Kot mandatar je v novo
občinsko vlado za področje
gospodarstva in za podpred-
sednika predlagal Edija Pe-
perka, za področje splošne
uprave in za drugega od
obeh podpredsednikov Ota
Pungartnika, za področje
prostorskega urejanja, ko-
munale in varstva okolja Ma-
rijo Rataj, za področje notra-
njih zadev in obrambe pa
kanjdidata še ni predlagal. Za
neprofesionalne člane je
predlagal Jureta Malovrha
(področje krajevnih skupno-
sti in komunala), Edvina To-
vornika (obrt), Franca Ko-
privnika (kmetijstvo), Ivana
Kukovičiča (trgovina, go-
stinstvo in turizem), Franca
Krampla (šolstvo, kultura in
telesna kultura), Vilija Zabu-
koška (gospodarstvo in ko-
munala) ter dr. Andreja Fid-
lerja (zdravstvo in sociala).
Poslanca Franc Zabukošek
in Ivan Jager sta povedala,
da imajo v njunih strankah
pripombe glede posamezni-
kov, ki v prejšnjem mandatu
niso delali dobro, mandatar
pa je razložil, da je prav zato
izbral tudi mlade, ki so z do-
sedanjo občinsko upravo
»neobremenjeni«.
Izmed predlaganih profe-
sionalnih članov vlade po-
slanci niso izvolili Edija Po-
per ka, višjega upravnega de-
lavca, ki je na zahtevo dele-
gatov tudi povedal, da je
član prenoviteljev. Oto Pun-
gartnik, diplomirani polito-
log, ki je na volitvah nastopil
na listi ZSMS, nestrankar-
ska Marija Rataj, gradbena
inženirka, in ostali neprofe-
sionalni člani pa so dobili
potrebno večino glasov.
Enega od obeh podpredsed-
nikov bodo še morali izvoliti.
Predsednik Grdina je že več-
krat povedal, da vlada za raz-
liko od parlamenta ne bo de-
lovala strankarsko in v njej
ne želi »lomljenja strankar-
skih kopij«, zato je poslan-
cem očital neresnost in izra-
zil svojo zaskrbljenost. Po-
slanec prenoviteljev Jože
Štiglic pa je dejal, da je Pe-
perko na dosedanjih funkci-
jah vplival na razvoj demo-
kracije ter da so bili doslej
odklonjeni kandidati vodilni
gospodarstveniki.
Program dela mora pred-
sednik vlade pripraviti do
septembra. V uvodu je me-
nil, da je pogoj za program že
sestavljena vlada, zato je po-
slancem predložil le pro-
gramska izhodišča. Imel je
tudi premalo časa, da bi se
natančneje seznanil z razme-
rami in jih analiziral. Sicer
obširna programska izhodiš-
ča so zato sprožila dolgotraj-
no polemiko in poslanci
vseh političnih barv so zah-
tevali podrobnosti. Predsed-
nik je med drugim povedal,
da se občinska vlada ne na-
merava vtikati v podjetni-
štvo in v podjetja, ker so po-
vsem samostojna, veliko pa
lahko pripomore k ustvarja-
nju primernih pogojev.
Obrati s sedeži izven občine
morajo izpolnjevati pogoje
za avtonomni razvoj, na po-
dročju infrastrukture, kjer
bodo lahko v vladi storili
največ, pa bo prednostna na-
loga dokončati kozjanski
cestni križ.
BRANE JERANKO
Po 126. členu poslovnika Skupščine občine Celje
sklicujem
3. skupno sejo vseh zborov Skupščine občine Celje, ki
bo
V ČETRTEK, DNE 28. JUNIJA 1990
OB 8. URI
V VELIKI DVORANI NARODNEGA
DOMA V CELJU, TRG SVOBODE 9.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. Ugotovitev prisotnosti delegatov
2. Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov občinske skupščine
z dne 1. 6. 1990 in potrditev zapisnika
3. Poročilo o realizaciji nalog iz DD o varstvu okolja v občini Celje za
obdobje 1986-1990 za leto 1989
4. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje za
obdobje od leta 1986 do leta 1990
5. Potrditev letnega davčnega zaključnega računa za leto 1989
6. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu za prestavitev magistralne ceste
M 10 - 3 na Tremerju in za sanacijo naselja Tremerje - hitri postopek
7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Levi breg Voglajne
- obrtna cona - hitri postopek
8. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Glazija - hitri
postopek
9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka o ZN Ostrožno - sever - hitri postopek
10. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Svetina
11. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Strmec
12. Predlog odloka o lokacijskem načrtu za Smartinski cevovod
tehnološke vode
13. Predlog odloka o ureditvi avto-taxi službe
14. Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
15. Predlog Predsednika občinske skupščine o imenovanju
pooblaščencev občinske skupščine za sklepanje zakonskih zvez
16. Delegatska vprašanja
Odgovori na delegatska vprašanja in pobude s skupne seje zborov
občinske skupščine dne 1. 6. 1990
17. Razno:
- Informacija o prazniku občine Celje
- Informacija o gradnji avtoceste Arja vas - Ljubljana
- Poročilo Komisije za podelitev nagrad 'Slavka Šlandra- za leto 1990.
Predsednik SO Celje
ANTON ROJEČ. dipl. iur
Zadovoljni socialdemokrati
Jože Pučnik o soclaldemokracUl In gospodarstvu
v petek so se v Celju zbrali
člani in simpatizerji Social-
demokratske stranke s celj-
skega območja. Osrednji del
zbora je bil namenjen govoru
prvaka slovenske Socialde-
mokratske zveze in Demosa
Jožeta Pučnika. Poleg Pučni-
ka sta se zbora udeležila tudi
Anton Roječ, celjski župan, in
Vitodrag Pukl, podpredsed-
nik skupščine Republike Slo-
venije, sicer oba člana celj-
skega odbora SDZS, prisot-
nih pa je bilo še okoli osemde-
set občanov.
Najprej je predsednik kra-
jevnega odbora SDZS Celje,
Silvester Drevenšek, orisal de-
lovanje celjskega odbora. Izide
volitev za stranko na celjskem
območju je označil kot uspeš-
ne, saj imsuo Socialdemokrati
v občinski skupščini relativno
veliko poslancev, prav tako pa
je župansko mesto zasedel nji-
hov kandidat. Kot član občin-
skega izvršnega sveta je prisot-
ne seznanil z nekaterimi ukre-
pi za izboljšanje stanja v celj-
skem gospodarstvu.
DelovaiTJe celjskega odbora
SDZS in izide volitev je še po-
drobneje predstavil Anton
Roječ.
Jože Pučnik se je na začetku
zahvalil članom za podporo ob
volitvah in jim čestital za volil-
ne rezultate, v nadaljevanju pa
je orisal zgodovinski izvor in
pomen socialne defmokracije.
K temu ga je navedla ugotovi-
tev, da so v sedanjem sloven-
skem političnem prostoru pri-
sotne kar tri stranke, ki se skli-
cujejo na svojo socialno demo-
kracijo. Sicer pa, je dejal, je
bila tradicija socialne demo-
kracije na Slovenskem po voj-
ni presekana. Slovenska soci-
aldemokratska stranka se v bi-
stvu ne razlikuje od sestrskih
strank v zahodni Evropi, ven-
dair je morala začeti delovati
s spremenjenimi imeni osnov-
nih formul in drugimi poudar-
ki. Prav zaradi tega ji nekateri
očitajo desničarstvo, kar pa je
zgrešeno, saj v Sloveniji še ni
pogojev za delitev na levico in
desnico.
Socialna demokracija, ki je
izhodišče delovanja SDZS,
ima temelje delovanja v social-
nosti kot obliki uveljavljanja
človekovih pravic na področju
proizvodnje in delitve družbe-
nih dobrin, pri čemer je sred-
stvo za dosego tega cilja prav-
na država. Le-ta omogoča ena-
ke pogoje za izpolnjevanje in
uporabo osebnih sposobnosti
in teženj, kar pa ni enako abso-
lutni pravičnosti, ki je domena
socializma in je neuresničljiva.
Prav socializem je osnova
delovanja ostalih dveh »social-
demokratskih« strank,
ZKS-SDP in Socialistične
stranke, s socialno demokraci-
jo pa razen skupnih izhodišč
v preteklosti nima nič skupne-
ga. Poleg tega je bila beseda
socializem v preteklih letih
kompromitirana do te mere,
da je postala sinonim za slabo
gospodarstvo in pomanjkljivo
demokracijo.
Jože Pučnik je zavrnil nami-
govanja, da se bo stranka uto-
pila v Demosu ali celo združila
z demokratsko stranko. Po-
udaril je, da je SDZS popolno-
ma samostojna stranka z vod-
stvom, programom in notranjo
hierarhijo in tako avtonomna
navzven in navznoter, takšna
pa namerava ostati tudi v pri-
hodnje.
Ob končuje Jože Pučnik de-
jal, da bo prihodnji mesec vla-
da objavila svoj program, ki pa
ne bo vseboval revolucionar-
nih sprememb, ampak globok
premik v gospodarskih odno-
sih med Slovenijo in Jugosla-
vijo. Predsedstvo Republike
Slovenije pa bo kmalu sprožilo
pobudo za sprejem nove slo-
venske ustave. Skupaj z delo-
vanjem skupščine je oboje sa-
mo vrsta potez za prenos neka-
terih funkcij s federacije na re-
publiko, torej za večjo sloven-
sko suverenost.
O ukrepih vlade je dejal, da
bodo v prihodnosti marsikdaj
precej boleči, vendar druge re-
šitve ni. Vsekakor pa si bo vla-
da prizadevala za zmanjšanje
stečajev, ki slabijo naše gospo-
darstvo.
Prav tako bodo kmalu usta-
novili komisije za varovanje
družbene imovine, ki bodo so-
delovale z vlado. V bodoče tu-
di ne bomo mogli več reševati
podjetij, ki nimajo programov
tržne vrednosti, čeprav bodo
prvi ukrepi namenjeni prav
ustavitvi stečajev. Zato si bo
vlada prizadevala tudi za osa-
mosvojitev slovenske finančne
politike.
KL
TRAČ
niče
Kje so naši bankirji: Fran,
Tratar, direktor žalske Ljub.
Ijanske banke je v nedeljo m
otroški veselici Miš-Maš do-
kazoval, da zna še kaj druge,
ga, kot preštevati denar. iVa!
primer peči palačinke. 05
strani mu je pogumno staj
ravnatelj griške šole, Franci
Žagar. Če ostaneta na cesti
se jima za kruh, pardon, pala.
činke, ni bati.
(foto LJUBO KORBERi
Kje so naši bankirji, dru-
gič: Dane Senič, bivši direk-
tor žalske Beograjske banke
je stečajni upravitelj Obno-
ve. Če bo BB potrebovali
stečajnega upravitelja, lah-
ko poišče upokojenega di-
rektorja Obnove. Zob za
zob!
Kje so naše ladje: Šentjur-
čan Anton Roječ je celjski žu-
pan, Zalčan Mirko Krajnc je
celjski izvršnik, Konjičan
Franc Kovač je šentjurski žu-
pan, Šentjurčan Milan Dob-
nik je žalski župan, Žalčan
Pankrac Semečnik je velenj-
ski župan, Srbskobosanski
Slovenec je velenjski izvrš-
nik.. . Jaja, težko je hiti pre-
rok v lastni občini. Če pa kdo
misli, da bodo takšne prese-
ljene glave k^j pozabile m
večno regijsko medobčinsko
zavist, n^ se raje zbudi...
Kaj počne bivši komunist,
krščanski demokrat in fo-
spod Maks Bastl: prejšnji te-
den je izposloval dovoljenje,
da je lahko iz Sloveniji
v svojo avstrijsko rezidenco
prepeljal tri starinske orni-
re. Še prej je zahteval, da
oblasti Slovencem podraži-
jo stanarine.
Martin Krpan je priča, ds
se prek meje splača tovoriti
sol, Maks Bastl je zadevo raz-
širil že na omare, elegantni
Herman Šaleški pa to raji
počne z devizami. Ker ni sle-
dila sodobnim legalnim iver-
cerskim trendom, je nasrkaii
naša bralka iz Trnovelj. Lejf
86 je preko mejnega prehods
Vič prenesla 10 tisoč dinarje^'
ali po novem 1 (en) dinar
Prekršek je bil obravnavan
lani in odmerjena ji je bui
kazen v višini 5 tisoč dinaije^
ali po novem 0,50 par. Let"!
v začetku junija jo je morata
plačati. Stroške za poštninO;
položnico in odločbo je
inšpektorat. Kdo je plai^
več?
Jasno: Vsi šverci se P*"'
socializirajo, največ P'^''|j
mo davkoplačevalci. "H
gre za sol, omare, devize *
dinarje. S to razliko, da
pri švercu dinarjev udi^^
še provizijo.
Gospod Gradič, ki ga
dan zasipajo s prošnjam^ ^
grožnjami, seje spet zn^.",^]
ene črne: upokojenki, ki^l
hotela zamenjati večje sta''
vanje za manjšega, je sve^
val, naj se oglasi jeseni -
bo še živa.
O gospodih in tovarif^
ko je neodvisnodnevBi^
Peter Kavalar oporekal
veku iz celjskega pfO^.^P^t
ga ozadja Marjanu AšicOi^
ni gospod, ampak    J^^Jl
tovariš, mu je Ašič     -1.011
da Peter zanj ne bo
tovariš, ker si le-te sam}^.
ra, z gospodi pa komun'*^, ^
Ali: takšni so odnosi laeo^
leno pobudo in varsi^
okolja. >

21. JUNIJ 1990 -STRAN 3
celjski župan
J[p09ovoru z novinarji
gdsednik celjske občinske skupš-
Anton Rejec je v torek sklical
iiJ^^j^arsko konferenco, na katero je
""^abil tudi vse poslance v republiški
P^^' gčini iz celjske občine. Namen
sl^H^jija je bil dogovor o oblikah in
'^Mnih prihodnjega sodelovanja, po-
' vor p3 ° ^^^^ republiške
t^nitine (v kateri je zdaj kar 10 Celja-
■ ,) ter konkretnih ukrepih na po-
f\\\x gospodarstva, družbenih dejav-
sti in reorganizacije občinske upra-
■ ]ci si jih lahko obetamo v Celju.
Anton Roječ je uvodoma pojasnil,
. nova oblast sprejema vse načine
f vinarskega pisanja - od konkretnih
'Uročil do komentiranja - ki ostajajo
: otraj določil novinarskega Kodeksa.
?nozicijo J^ označil kot možnost za
-tvarjanje dobre oblasti, s^ lahko
:*yojinii opozorili in zahtevami poma-
h kakovosti dela, podrobneje pa je
-redstavil vlogo nove občine. Njena'
/gvna funkcija n£0 bi bila pokrivanje
n-nega interesa, v kar pa ni vključeno
•jjspodarstvo, ki mora biti sposobno
samostojno reševati svoje težave. Ob-
mora zgolj ustvarjati pogoje za
akšnodelo.
Sicer pa smo se celjski novinarji
■ županom Antonom Rojcem dogovo-
da še naprej na skupščinskih zase-
^jih ostaja točka pobud in vpraš&ij,
-Tstilo se bo še neksg novinarskih
jonferenc, prvi konkretni rezultat so-
delovanja pa bodo mize za novinarsko
noročanje z zasedanj celjske občinske
iupščine.        IVANA STAMEJČIČ
la Sciireinerjevem
litevu tudi minister
v šentjurski občini podeljujejo de-
ivcem na področju vzgoje in izobraže-
anja v okviru Schreinerjevega dne
iiakete, priznanja in značke. Plakete
2življenjsko delo so podelili Filipini
■orvat iz šentjurske in Zinki Mauer iz
ijraiške šole ter Emiliji Lončarič iz
ientjurskega vrtca. Priznanja za po-
stne uspehe pri vzgojno-izobraževal-
:em delu so prejeli Ivan Čede iz Po-
ive, Jelka Mitič iz šentjurske glasbe-
išole, Marija Centrih in Marija Jaz-
iek iz Planine, Darinka Žekar in
.'iia Močnik iz Šentjurja, Marija
t-perger iz šentjurskega vrtca, Li-
;iCizerl in Olga Zabukftšek iz Po-
se ter Rudi Mestinšek iz Slivnice,
■ačke za 10,20 in 30 let delovne dobe
^Jobilo 22 delavcev, posebej pa so se
'omnili tudi tistih delavcev, ki v tem
a praznujejo 50-letnico življenja.
Ze 15. Schreinerjevega dne, srečanja
'Poslenih v vzgoji in izobraževanju iz
atjurske občine, se je udeležil tudi
^•edsednik republiškega komiteja za
^?ojo in izobraževanje ter telesno
flturo dr. Peter Vencelj. Predstavil je
■imisli o vsebinski in organizacijski
5'eobrazbi vzgoje in izobraževanja
;'Uči demokratizacije slovenske druž-
* Preobrazba naj bi bila počasna in
fffinišljena, strokovna in ne več poli-
fia bolj bo poudarjena zlasti vzgojna
-akcija. V zakonu o usmerjenem izo-
; aževanju je bilo področje vzgoje po-
^'foma zanemarjeno, saj je omenjal
* izobraževanje. B J
Lojze Peterle in braslovški župnik Jože Zidanšek med obiskovalci četrtkove prire-
ditve.
Foto: TONE TAVČAR
Peterle v Braslovčah
Preko tisoč Braslovčanov in okoliča-
nov se je minuli četrtek zbralo na dvo-
rišču župnijske cerkve v Braslovčah.
Tamkajšnji župnik Jože Zidanšek je na-
mreč odprl vrata nove galerije in v njej
razstavil svoje izdelke iz lesa.
Obiskovalci so tokrat občudovali ob-
novljeni del župnijskega dvorišča, izred-
no lepo kapelo, vrt z ribnikom in lokvaryi
- brez pretiravanja rečeno - čudovit svet,
k čemur so poleg Jožeta Zidanška zelo
veliko prispevali tudi krajani sami. Na
prireditvi, ki seje pričela ob devetih zve-
čer, šo nastopili člani kvarteta Do iz
LjublJaLne, pevci okteta Adoramus s Pol-
zele, citrar Franc iz Robanovega kota ter
Mito Trefalt, ki se je tokrat predstavil
v vlogi Janeza Košnika.
Prireditve v Braslovčah se je udeležil
tudi žalski župan Milan Dobnik, po dese-
ti uri zvečer pa je kljub burnim dogna-
njem v slovenski skupščini obiskal Bra-
slovče predsednik slovenske vlade in vo-
dja slovenskih krščanskih demokratov
Lojze Peterle.
Dogajanja in otvoritev v Braslovčah je
komentiral takole: »Skor^ deset let sem
spremljal nast^anje tega, kar zd^ vidi-
mo v Braslovčah. Ves čas sem občudoval
početje gospoda Zidanška in sodelovanje
krajanov, vsi skup^ so ogromno prispe-
vali k ohranitvi kulturne dediščine. Go-
spod Zidanšek je sam umetnik, s svojim
izrednim talentom daje pečat ambientu
tuk^ v Braslovčah in zdelo se mi je sko-
raj obvezno, da kljub vsemu pridem in
počastim ta dogodek.«
IRENA BAŠA
Od maja drugačen svet?
v torek so se prvič sestali člani
Sveta občin celjskega območja, ki so
to srečanje izkoristili za medsebojno
predstavitev in seznanitev z delova-
njem medobčinskih oziroma regij-
skih institucij in organizacij. Ob kon-
cu so spregovorili tudi o prihodnji
organiziranosti in delovanju Sveta
občin.
Seje so se udeležili vsi novoizvoljeni
župani in predsedniki občinskih vlad
(manjkal je le predsednik velenjskega
izvršnega sveta, ki so ga volili šele v to-
rek popoldne), prav tako pa tudi pred-
stavniki večine vabljenih institucij in
organizacij. Začetni, kratki predstavi-
tvi novih občinskih funkcionarjev je
sledila temeljita razlaga o vlogi in delo-
vanju posameznih regijskih ustanov
ter problematiki, s katero se le-te uk-
varjajo.
Dejstvo je, da je na celjskem območ-
ju veliko skupnih nalog, ki jih bodo
morale občine tudi vprihodnje uskla-
jeno reševati. Kot prve so si člani Sve-
ta občin zastavili seznanitev z moder-
nizacijo celjske bolnišnice in ogled no-
vih prostorov, pogovor s predstavniki
Republiške uprave za ceste, na kate-
rem bodo utemeljili svoje pripombe
k Predlogu srednjeročnega družbene-
ga plana novogradenj in rekonstrukcij
avto cest ter regionalnih in magistral-
nih cest, ter pogovor s predstavniki
PTT-ja, ki se po mnenju večine raz-
pravljalcev v odnosu do občin obnaša
kot monopolist.
Do jeseni je potrebno pripraviti
predlog nove organiziranosti Sveta ob-
čin, ki ga bodo kot ustanoviteljice Sve-
ta sprejemale občinske skupščine. No-
vi člani Sveta občin so se na torkovi
seji načelno strinjali, da osem občin
celjskega območja potrebuje usklaje-
valni organ, vendar pa je potrebno
proučiti možnosti, ali naj deluje profe-
sionalno ali zgolj kot nekakšen pro-
jektni svet. Predstavniki konjiške, la-
ške, mozirske in žalske občine so pod-
prli medobčinsko sodelovanje in us-
klajevanje ob konkretnih vprašanjih
in nalogah, Laščan Roman Matek pa je
kot primer takšnega dela navedel so-
delovanje Laškega s sosednjimi obči-
nami.
IVANA STAMEJČIČ
SVET MED TEDNOM
Piše Dariian Košir
Nevarna razmerja
v času, ko Jugoslavija potrebuje čim več zaveznikov pri
svoji »evropski pobudi« oziroma vključevar\ju v evropske
institucije, se je zapletla v neljubi spor z Grčijo, sicer
članico Sveta Evrope, kamor naša država želi že letos,
OECD, kamor naj bi se Jugoslavija vključila drugo leto in
članico Evropske skupnosti, ki je jugoslovanski končni
cilj v bodoče. Vzroki in razlogi za zaplet so številni, tako da
blokada jugoslovansko-grške meje ter prisilni ukrepi za
prestop meje v obeh smereh niso niti presenetljivi, vse
skupaj pa se je začelo vendarle z grškim članstvom
v Evropski skupnosti.
Naši sosedje namreč n^Več blaga prodajo ravno
v Zahodni Evropi in zato jim je nujbli^a in najbolj prepro-
sta pot skozi Jugoslavijo oziroma po naših cestah. Letos je
Jugoslavija izdala manj dovolilnic grškim tovomjakarjem
kot običajno, saj meni, da bi morali Grki promet usmeriti
bolj preko železnic. Tuje prva naša napaka: namesto da bi
Evropski skupnosti stopili na prste in izbrali izjemno pri-
ložnost za izgradnjo sodobne tranzitne povezave med
Avstrijo (ali Italijo) in Grčijo, pri čemer bi ES ravno zaradi
Grčije rada (ali pa bi bila v to prisiljena) sodelovala, smo se
odločili za konflikt, ki ne bo koristil ne eni ne drugi strani.
No, te dovolilnice so zgolj podžgale že tako vnete strasti
zaradi izjemno neciviliziranega ravnanja Grkov z make-
donsko manjšino, kar n^j bi Atene delale v sodelovanju
z Beogradom, ki želi imeti Makedonijo kot južno srbsko
banovino. Skratka, ob teh dovohlnicah je na dan izbruh-
nila vsa ostrina manjšinske problematike, pri čemer so
Makedonci reagiredi zelo emotivno in zaprli meje ter zahte-
vah odstope svojih predstavnikov v organih oblasti, če ne
bodo znali urediti stvari s Srbijo in Grčijo. Vse skupaj je
spodbujala tudi nestabilna grška oblast, ki ji je takšen
škandal prav prišel za igranje na struno nacionalizma, ki
lahko v trenutkih krize vsaki vladi prinese nove točke.
Zadeva je izjemno neprijetna in jo bo treba nemudoma
rešiti in na spor pozabiti. Tisto, kar je pri vsem skupaj
znotraj-jugoslovnskega, bomo morali sami rešiti (odnos
Srbija-Makedonija), bolj neprijeten pa je sam spor Jugo-
slavija-Grčija. Kot smo zapisali že v začetku, gre za
državo, ki sicer ni silno pomemben član evropskih zdru-
ženj, lahko pa je v trenutkih, ko drugi za hip pozabijo na
Jugoslavijo, še kako odločilna. S tem se podira tudi celo-
ten Drnovškov koncept, s katerim je bivši jugoslovanski
predsednik navezoval posamične stike z državami ES za
pridobivanje podpore za priključitev evropskim integraci-
jam. Sed^jena potezi minister Lončar: kot rečeno, spor je
treba nemudoma zgladiti, Grčijo pa izrabiti kot uporab-
nega morebitnega partnerja pri tlakovanju takšnih ali dru-
gačnih poti v Evropo.
>*Črne čelaile^< spet na tlelu
Potem ko se je morda že zdelo, da se bo po prvih
svobodnih parlamentarnih vohtvah po vojni v Romuniji
položi umiril, se je ve skupaj postavilo na glavo. Štu-
dentje in siceršnja razumniška opozicija, ki že skorc(j dva
meseca vsak dan demonstrirajo na Univerzitetnem trgu
v Bukarešti, so postali v svojem obnašanju rahlo agresivni
in policija, vojska ter »rudarji«, ki so baje prišli iz notranjo-
sti dežele, so ob govorih predsednika Iliesca, kije demon-
strante zmerjal s fašisti, vzeli pravico v svoje roke in
nemudoma pozaprli - pa tudi postrelili - tiste, ki niso bili
dovolj vneti za novo oblast.
Vzrok za dvomesečne demonstracije študentov, ki jih
niso prekinili niti med volilnim molkom, je v zahtevah teh
študentov po razčiščevanju ozadja decembrske revolucije:
študentje so namreč opazili, da so se v vladajočo Fronto
narodne rešitve priplazili vsi, ki so bili na vrhu že v bivšem
režimu (uradniki, nomenklatura, člani partije, zloglasne
tc(jne policije...), pri čemer so ravno najbolj zagreti bivši
komunisti prevzeli v roke ključne položaje v državi. Štu-
dentje so zahtevali, da na naslednjih treh zaporednih voli-
tvah ne sme kandidirati nihče, kije kadarkoli in kakorkoli
sodeloval - ali bognedaj bil član - s komunistično partijo
oziroma Securitate. S tem bi onemogočili kandidiranje
seveda tudi vsem trenutno vladajočim, ki so bili nekoč
zelo visoko v vrhu romunske KP. Ker ti dve struji seveda
nikakor nista uspeh najti stičnega polja, je moralo prej ali
slej počiti. Pri vsem skupaj je še najbolje to, da se je
v spopadu z demonstranti docela razkrila novoizvoljena
romunska oblast: kot rečeno, so vojakom in policiji poma-
gali tudi »rudarji« (brejih je bilo 10.000), med katerimi je
bilo ogromno »znanih fac«, kot je kasneje pisal italijanski
tisk, ki so presenetljivo dobro obvladali nekatere borilne
veščine. Poleg tega je predsednik Iliescu zmerjal študente
s »fašisti« in drugimi vzdevki, vse skup^ pa je močno
dišalo po zadnjem govoru sedaj že mrtvega bivšega dikta-
torja Ceausesca. Tragedija je tudi v tem, da je Iliescu
neposredno po spopadu s študenti imenoval Ceausescu-
jevo nečakinjo za veleposlanico pri Unescu v Parizu:
časovno ujemanje teh dogodkov je morda slučajno, čeprav
slučeoev v politiki praviloma ni. Skratka, novoizvoljena
romunska oblastjo pokazala kratkovidnost in nerazume-
vanje politične realnosti v državi, •
evropa tudi
Na gričku
^J^or se spominja septembrskega srečanja ZKS v Celju, ki
' Potekalo v znamenju dinozavrov in spodbujalo organi-
^^'jo k hitrejši prenovi, ga ne bo težko prepričati, naj se
^eleži republiškega zbora prenoviteljev na GRIČKU v Lis-
(Celje),
[j' bo v petek, 29. junija 1990,
16.00 ure dalje.
Ig ^'■iJžabno in politično srečanje bo v znamenju usposab-
nen ^^'■^'^ke demokratične prenove za uveljavljanje nje-
^. ya vpliva v skupščinah in nesramežljive borbe za zaupa-
jL^olilcev na naslednjih volitvah. Na zboru bodo republi-
eig občinska vodstva stranke, vabljeni so vsi aktivisti,
2g ^' in simpatizerji z družinami, dovolj prostora pa bo tudi
Politične konkurente in radovedneže. Za posebno
Prin   ° ^® zboru lahko potegovali vsi, ki bodo
-EVro'' kritične  ocene  prve  številke
Šmarska SDZ po volitvah |
Občinski odbor Slovenske demokratične zveze iz Rogaške]
Slatine je ustanovil Svet za zaščito človekovih pravic. Svet bol
d^jal rezplačne pravne nasvete članom stranke in drugim, ki se\
jim je v preteklosti ali v sedanjosti zgodila pravna oziroma^
lastninska krivica. Pišejo lahko Občinskemu odboru SDZ j
v Rogaški Slatini poštno ležeče. i
V tej šmarski stranki, kjer so po volitvah imeli nekaj spre-
memb v vodstvu, ocenjujejo povohlno obdobje v občini za-
gospodarsko nestabilno, krivijo pa bivšo enostrankarsko oblast.'
Od republiškega vrha svoje stranke zahtevajo, naj si v parla-
mentu predvsem prizadeva za odpravljanje nacionalizacije in
revizijo političnih procesov in drugih krivic. \
Bo pšenica rdela namesto rumenela
čeprav je letošnja žetev blizu, kmeto-
valci in tudi predelovalci zaman iščejo
odgovore na vprašanja, kdo bo žito
sploh odkupoval, kakšne bodo cene in
kako zagotoviti denar za odkup.
Zvezni izvršni svet je pred nekaj tedni
sicer sprejel zaščitne cene pšenice. Za
kilogram prvovrstne pšenice je po vladi-
nem mner^ju treba odšteti n^manj 1,93
dinarjev, za kilogram drugovrstne pšeni-
ce pa 1,70 dinarjev. Za pridelovalce je to
občutno premalo, s ceno niso zadovoljni,
zadružna zveza Slovenije pa je že prote-
stirala proti tako nizkim zaščitnim ce-
nam. Zaščitna cena sicer ne pomeni tržne
cene, vendar ob upoštevanju zalog, pol-
nih skladišč in velike ponudbe ni ravno
pričakovati velikega povpraševanja in
s tem višjih cen.
Celjska mlinsko-predelovalna industri-'
ja potrebuje za svojo letno predelavo 26
tisoč ton pšenice. Pred dnevi so podpisa-
li pogodbo z zavodom republike Sloveni-
je za rezerve in dokupili 450 vagonov
predlanske žetve. Zalog imajo dovolj za
letošnje leto, za obdobje od novega leta
do žetve potrebujejo še okrog 10 tisoč ton
pšenice. MPI že lani kljub dolgoročnim
pogodbam ni odkupovala pšenice v Sla-
voniji in Vojvodini, tudi letos namerava
odkupovati oziroma dokupovati samo
slovensko pšenico. Obljublj^o, da bodo
odkupili vso pšenico, ki jim jo bo ponu-
dilo tistih nekaj pridelovalcev v zaseb-
nem in družbenem sektorju na Celjskem.
Letos se v Sloveniji dogovarj^o, naj bi
celoten pridelek pšenice pokupil zavod
za rezerve, kasneje pa naj bi ga prodajali
žitno-predelovalni industriji.
• Zakaj takšna pot? Mlinsko-predeloval-
na industrija namreč lastnega denarja ni-
ma, kriteriji narodne banke niso znani,
ravno v celjski MPI pa se povečujejo ter-
jatve, manj je potreb po moki in proiz-
vodnja v pekarnah upada - po zadnjih
podatkih je upadla za okrog 15 od-
stotkov.
IRENA BASA
4. STRAN-21. JUNIJ 1990
MSPODARjK
KOMENTIRAMir
Sesutje
panoge
še ena tovarna, tokrat
gre po Emu spet za gigan-
ta, se je rešila stečaja tik
pred zdajci. Vzrok temu,
daje bilo spet treba čaka-
ti do zadnjega, je pogajal-
ski odnos dveh neenako-
pravnih partnerjev. Žele-
zarna je morala iti z ban-
ko v povsem tržen odnos
četudi zanjo razmere na
trgu še zdaleč niso tržne.
Vendar pri tem ne gre kri-
viti banke, ki ima res vse
bolj samostojen položaj.
Saj tega smo si želeli, zato
bi bilo bolj prav, da se do
panoge kot celote oprede-
li najprej oblast. Brez
dvoma gre vsaj v tem ča-
su za panogo, ki bi ji naj-
prej morali začrtati druž-
bene okvire razvoja, po-
tem pa jo spustiti, če se
seveda tako odloči, v gla-
diatorsko areno trga.
Na drugi strani pa je ne-
sporno, da tudi v železar-
stvu ne bo šlo brez žrtev.
Res je, oblast prispevala
k temu, daje do tega pri-
šlo prej in verjetno na
bolj boleč način kot bi
lahko, saj je pustila v ne-
milosti tudi tiste, ki so
v tej panogi dobro delali.
Vprašanje je tudi, ali si
lahko brez socialnih pro-
gramov privoščimo se-
sutje panoge, vendar pa
ob vsem tem pri ugotav-
ljanju viškov delavcev ni-
kakor ne moremo govori-
ti o presenetljivih odkrit-
jih. Na viške je opozoril
Mc Kinsey, še bolj pa bo
železarje bolela glava ob
študiji British Stilla, ki jo
dobivajo na mizo v teh
dneh.
Nesmiselno pa je ob
vsem tem delati kakršne-
koli primerjave s steča-
jem Lik Savinja, ki se
v teh dneh spet tolikokrat
omenja. Res je, da v pri-
hodnost ne moremo brez
razčiščene preteklosti, za-
to predlog novi oblasti,
naj čimprej imenuje ko-
misijo, ki bo še enkrat
raziskala okoliščine ste-
čaja Lik Savinja in poka-
zala na krivce. Tako bo-
mo v Celju enkrat za vse-
lej rešili vprašanje, ki je
poleg Teharij v zadnjem
času najpogosteje na ta-
peti in ki ga nekateri kar
naprej sprožajo zato, ker
se niso sposobni soočiti
s pomembnejšimi in bolj
aktualnimi vprašanji.
R. PANTELIČ
Ubežali stecaii!
Prejšnji petek, natanko
ob petnajstih bi preteklo,60
dni blokade žiro računa Že-
lezarne Štore, s tem pa bi se
iztekel tudi rok, po katerem
bi morala Služba družbene-
ga knjigovodstva dat; j-
dišču predlog za stečaj žele-
zarne. Le kakšno labo uro
pred tem so uspeli žiro ra-
čun deblokirati, vendar pa
pod pogoji, ki še ne pomeni-
jo prave rešitve za železar-
no Direktor Železarne Sreč-
ko Senčič je obvestil delav-
ski svet, da nepreklicno od-
stopa s položaja direktorja.
Železarna Štore je v letoš-
njih prvih štirih mesecih edi-
na v državi naredila toliko
kot lani, a se kljub temu, še
posebej v zadnjih mesecih,
otepa katastrofalne izgube.
Res je, da štorsko železarno
pestijo podobne težave kot
ostalo gospodarstvo (obrest-
ne mere, tečaj, visoke daja-
tve in prispevki, plačilna ne-
sposobnost, blokada Srbi-
je...) pa vendar je v primer-
javi z ostalimi še vedno v ne-
enakopravnem položaju.
Njihove cene so bile zamrz-
njene, medtem ko so cene
vhodnih materialov v tem
času naraščale. Sanacijski
načrt železarne se že šest me-
secev ne more uresničevati,
saj prejšnja vlada ni izpolnila
obljub, danih predstavni-
kom panoge.
Zaradi tega, ker črna meta-
lurgija pri nas nima ustrez-
nega statusa, je Srečko Sen-
čič, direktor železarne v pe-
tek ponudil delavskemu sve-
tu svoj odstop. Po njegovem
rešitve za štorsko železarno
in železarstvo nasploh ni, do-
kler ne bo jasne ekonomske
in tudi nacionalne poUtike
do te panoge.
Da bi se rešili stečaja. Je
Ljubljanska banka dala Že-
lezarni premostitveno poso-
jilo, za katerega je morala že-
lezarna Štore zastaviti za 28
milijonov dinarjev obveznic.
A tudi to rešitev označujejo
v železarni le za podaljšanje
agonije, saj bi za sanacijo ra-
bili precej več denarja.
Sedanjo rešitev zato
spremljajo tudi nekateri dru-
gi ukrepi, med katerimi je
najbolj boleč ta, daje od vče-
raj na prisilnem dopustu 492
delavcev (okoli 400 iz režije),
menda pa bo na osnovi orga-
nizacijskih sprememb, ki se
pripravljajo, preveč še dva-
krat toliko ljudi. V letu in pol
bi morali tudi za polovico
zmanjšati število zaposlenih
pri proizvodnji jekla. Ugo-
tavljajo, da pri tem za skoraj
500 ljudi, kljub temu, da ima-
jo programe, ne bodo mogli
poskrbeti sami.
R. P ANTELIC
Celjski nakit na Japonskem
Zlatarna Celje bo postala
vodilni proizvajalec nakita
v Evropi - v tem optimistič-
nem duhu je izzvenela ti-
skovna konferenca, ki so jo
v Zlatarni pripravili minuli
teden.
Kljub težavnim gospodar-
skim razmeram in hudi kon-
kurenci so v Zlatarnah raz-
meroma zadovoljni s svojim
trenutnim položajem. Do
konca junija bodo naredili
903 kilogramov zlatega naki-
ta, predelali 12 ton zlata in
srebra za industrijske potre-
be in 30 kilogramov platine
ter izdelali 6 tisoč ur. V Zla-
tarni poslujejo s 60 odstotki
lastnega denarja, povprečna
plača znaša okrog 6 tisoč di-
narjev, vseh dolgov skupaj
imajo za 9 milijonov mark,
velik korak naprej pa so na-
redili pri izobraževanju de-
lavcev. Tudi s prodajo so po
slabem marcu in aprilu zado-
voljni, predvsem pa so po-
nosni na svoj prodor na tuja
tržišča. Pred dnevi so podpi-
sali prvo pogodbo z japon-
skim partnerjem, v deželo
vzhajajočega sonca bodo iz-
vozili za 6 milijonov dolarjev
nakita, v prihodnje pa si obe-
tajo še nekaj poslovnih sti-
kov na tem tržišču. Opuščajo
pa izvoz v ZDA, kjer so od-
kupne cene vse nižje.
Od začetka letošnjega leta
posluje Zlatarna kot enovito
podjetje s tremi povsem lo-
čenimi enotami. Takšna or-
ganizacija je po besedah
predsednika Staneta Seni-
čarja osnova za delniško
družbo. Trenutno so v Zla-
tarni najeli posebno komisi-
jo, ki ugotavlja premoženje,
tako da bodo natančno vede-
li, s kakšnim deležem oziro-
ma kapitalom stopa Zlatarna
v delniško družbo. Razmi-
šljajo tudi o delavskih delni-
cah, če se bodo v Zlatarni
odločili za prodajo delnic, pa
so prepričani, da bodo imele
veliko vrednost, saj bodo
ene redkih, ki bodo imele
zlato podlago. Stane Seničar
je v razgovoru opozoril tudi
na težave, ki jim jih pri po-
slovanju povzročajo nesta-
bilne razmere v Jugoslaviji.
Kljub vsemu v Zlatarna še
vedno dobro sodelujejo s tu-
jimi partnerji. Ovire na za-
stavljeni poti pa so po bese-
dah predstavnikov Zlatarn
še sedanja monetarna politi-
ka, nevzpodbuden izvoz ter
režim prometnih davkov.
IB
Ustanovili mešano družbo Aerocopv
Takole sta v torek dopoldne
podpisala pogodbo o ustano-
vitvi nove mešane družbe
Aerocopy direktor Aera Zvo-
ne Hudej in Wolfgang Furler,
tehnični direktor tovarne pa-
pirja August Koehler AG iz
Oberkircha v Zvezni republi-
ki Nemčiji. Pri ustanovitvi
novega mešanega podjetja so-
deluje Aero s 74, z^odnonem-
ška Hrma pa s 26 odstotki.
Ustanovitev firme je posledi-
ca odločitve Aera, da je treba
proizvodnjo papirjev temeljito
posodobiti. Za omenjeno fir-
mo so se odločili zaradi njene
konkurenčnosti in pripravlje-
nosti iti v partnerstvo. Kot je
povedal Wolfgang Furler so
v nemški firmi prepričani, da
bodo v novi Aerovi proizvod-
nji papirja, za katero Nemci
prispevajo del opreme in zna-
nje pri proizvodnji mikrokap-
sul, kmalu dosegli enako kvali-
teto kot jo dosegajo v Nemčiji,
saj seje Aero že v dosedcinjem
sodelovanju izkazal z dosega-
njem visokih tehnoloških stan-
dardov.
Aero bo za novo podjetje pri-
speval zemljišče, objekte in
obstoječo proizvodnjo samo-
kopirnih papirjev. Osnovni ka-
pital nove družbe z omejeno
odgovornostjo je 113 milijonov
dinarjev. Proizvodnja se bo
s tem povečala od 15 na 20 ti-
soč ton papirja letno, Aero pa
si s tem zagotavlja evropsko
kvaliteto in priložnost za večji
izvoz.
RP
iKNO V JUGOSLAVIJO
^ Piše: VLADO ŠLAMBERQfc,
Ne hodi po travi
»Ne bodo vas več teph,« je pred dobrimi tremi l
Slobodan Miloševič, takratni šef srbske partije, obljuk
Srbom in Črnogorcem na Kosovu. Prejšnji teden pa
srbski poHcaJi tepli Srbe, ki so se zbrali v Beogradu. Te^r
so opozicijo uradni srbski oblasti, pristaše srbskih straia
ki zahtevajo še letos svobodne, demokratične in večstra '
karske volitve tudi v naši največji republiki. Pa ji^ j?!"
oblast ne bo dala.
Ni si težko, predstavljati, zakaj takšna spremernK
v Močni Srbiji, HJer je bila »volja ljudstva«, ki seje doe
jala na (protislovenskih in protialbanskih) mitingih, mil
nejša od vseh zakonov. V boju za oblast so dovoljena
sredstva, očitno pa so nujna tudi v Srbiji, saj tako razgi
šana »enotnost ljudstva s Partijo« poka po šivih it
skrajno sredstvo - izsiljeno, pravijo poznavalci srbšu
razmer - je tudi združitev srbske partije s socialisti^n
zvezo delovnega ljudstva, kar naj bi se slovesno zgodil!
12.julija. °
Ni malo tistih, ki menijo, da bo na srbskih voUtvah novj
stranka - Socialistična stranka Srbije - dosegla velik!
ugodnejši rezultat, kot sta ga ZKS - Stranka demokratične
prenove in ZKH - Stranka demokratičnih sprememb
dosegh v Sloveniji in na Hrvaškem. Pri tem ne gre podce
njevati srbske opozicije, čeravno je za zdaj ujeta v vei
zank, od zahtev po vrnitvi kraljevine Slovencev, Hrvatov
in Srbov prek izrazitega antikomunizma do primitivnega
nacionalizma in antialbanstva. Vendar je opozicm
v neenakopravnem položaju, kar pričajo tudi zadnji
dogodki v Beogradu. Dokler so zažigali Miloševičeve slike
na Trgu repubUke, vpih Dol z rdečo bando in podobno, so
pristaše petih glavnih opozicijskih strank (Srbsko gibanje
za obnovo. Nova radikalna stranka, Demokratska stranka
Socialdemokratska stranka in Liberalci), pohcaji pustili
na miru. Čim so se preselili pred stavbi Politike in "H'
Beograd, pa so jih mitingarji dobili po hrbtih z gumijev,
kami.
Opozicija se namreč v Miloševičeva glasila ne more prt
biti. Značilno je, daje recimo, Politika od vseh gesel, kise
jih nosili opozicionalci ali so jih vpili, ekskluzivno objavil;
le dve: Ne hodite po travi in Čuvajte zelenje. Ta napisa sc
postavili delavci beograjskega komunalnega podjetja n;
zelenico na Trgu republike, potem ko so se tam začel
zbirati demonstranti. Na desetine očitkov Slobodam
Mološeviču, komunistični oblasti in srbskim oblastnikorr
»ekipe iz Politikine hiše« niso videle. Zato je okrog 30(
članov sindikata novinarjev TV Beograd in 50 časnikarje\
Politike podpisalo protestni pismi; v njiju obsojajo cen
zuro, ki so jo beograjskem opozicijskem mitingu zganjal
voditelji obeh hiš oziroma »Miloševičeve sluge«, kot«
vpili mitingarji.
Pravi zaplet pa ne čaka samo Srbije, še huje se zre
zgoditi zvezni vladi. Narodna kmečka stranka Jugoslavije
ki ima sedež v Vojvodini, in Jugoslovanska kmečfc
stranka Bosne in Hercegovine sta za 21. junij napovedal
triurno blokado vseh življenjsko pomembnih prometnic
v Jugoslaviji. Ob že tako nemogočih cestah in gnečah ns
njih si lahko predstavljamo, J|gLse bo zgodilo, če bode
kmetje svojo grožnjo uresničiff*
Sporna pšenica
In kje je vzrok za to demonstracijo, ki se kaj lahko izrodi
v spopade med kmeti in prometno milico ali kmeti in
nestrpnimi vozniki? Zvezna vlada je določila zaščitno
ceno pšenice po 1,93 dinarja za kilogram. Narodna kmečka
stremka pa zahteva 3 dinarje za kilogram. Vse razlage ZIS.
da gre za zaščitno ceno, ki ni tržna oziroma odkupna, in da
se bo tržna cena oblikovala glede na razmere na trgu, so
naletele doslej na gluha ušesa. Dodatno so položaj zapletli
Srbi, ki so zaščitno ceno pšenice v Močni Srbiji že dvignili
na 2,5 dinarja za kilogram (čeprav ni jasno, od kod bankro-
tirani Srbiji dodatni denar za pšenico, razen če ga ne bodo
vzeh od »ljudskega posojila« za razvoj republike).
Vendar niso samo srbski in bosanski kmetje tisti, ki
protestirajo. Nezadovoljni so tudi - čeprav še brez demon-
stracij - mlekarji v Sloveniji, še zlasti pa na Hrvaškem
Hrvati trdijo, daje zvezna vlada pokopala njihovo mlekar;
sko in sirarsko industrijo, s tem pa bodo tudi kmetje začeu
opuščati prirejo mleka, saj se jim zaradi nizkih cen, kijin^
jih za mleko ponuja mlekarska industrija, ne bo več spla-
čala.
V Sireli in Zdenki trdijo, da so žrtve »najbolj očitnega
dumpinga«, ki ga je blagoslovila zvezna vlada. Gre za to.
da je Jugoslavija uvozila velike količine sira (roko na srce
kakovostnega, dobrega, kot ga domači sirarji niso spo-
sobni izdelati) iz Nizozemske in Danske; cena je bila
menda 3 DEM za kilogram, kar je trikrat ceneje, kot so
(znižane) cene domačega sira. , .
Potrošniki so seveda zadovoljni, mlekarski strokovnj^^
pa napovedujejo, da se bomo vrnili pol stoletja naza)
v čase, ko so kmetje ponujah mleko, maslo in smetano
mestnih domovih ali pa so si z dobrimi izdelki zagoto\i^
uspešno prodajo na tržnicah. Seveda bo to pri velikanskuj
zmogljivostih in sodobni tehnologiji mlekarskih industn)
svojevrsten paradoks.
Proč metanje dolarjev
Težave zaradi uvoza, toda povsem drugačne, imajo bre^
carinske trgovine v Jugoslaviji, ki so rasle kot gobe
dežju, zdaj pa jih zapirajo po tekočem traku. Iz strahu pi"
tujo konkurenco so domači proizvajalci dosegli, daJ^
zvezna vlada ukinila jugoslovansko posebnost (en ^r^^
deset duty free shopov) in zadržala prave brezcarins
trgovine samo na mejnih prehodih (vseh skupaj, tistiij^o
mejah in onih v notranjosti države je bilo 6000). Kol'^,
devizam se je država s tem odrekla, bo znano čez ^
mesec. Dejstvo je, da so brezcarinske prodajalne po J'^^^^^
slaviji od januarja do konca aprila iztržile 117 miliJo"|^)
dolarjev, ves jugoslovanski turizem pa je v tem času
397 milijonov dolarjev prihodka.
Sicer pa s 440 DEM na mesec, kolikor sta se sp9[^^f,
mela »uradni« sindikat in gospodarske zbornica v Sl^^^
niji, da bo plača za najmanj zahtevno delo, in ob napo^Jj
nih podražitvah povprečen Slovenec v brezcarinski P^H
jalni tako ali tako nima kaj iskati...
Zavod praznuje
Deset let v službi občanov Celja
Zavod občine Celje za planiranje in
izgradnjo je bil ustanovljen leta 1980
kot del občinskih upravnih organov.
Deloval naj bi kot strokovna uprav-
na organizacija, odgovorna za ureja-
nje prostora in gradnjo prometne, ko-
munalne, stanovanjske in druge celj-
ske infrastrukture, danes pa vendar-
le še ne deluje v vsem obsegu.
V preteklih desetih letih je zavod
skrbel za prostorsko načrtovanje, pri-
pravljal je tovrstne izvedbene akte in
natečaje, dejal občanom potrebne in-
formacije, vodil evidenco o rabi pro-
stora in izdeloval lokacijsko dokumen-
tacijo. Posebej so si njegovi delavci
prizadevali, da noben občinski odlok
z njihovega področja ne bi bil sprejet
pred uskladitvijo prostorskih intere-
sov z željami prizadetih krajanov. Ob
ekološki degradiranosti celjskega pro-
stora so v ospredje postavili skrb za
razvoj in potrebe človeka, tako da je to
zdaj že nekakšna stalnica v njihovem
delu.
Zavod danes opravlja tudi admini-
strativne in strokovne naloge za sklad
stavbnih zemljišč in vodi blokovsko
stanovanjsko gradnjo. Zgradil je tudi
celjsko industrijsko tirno omrežje,
celjsko magistralo, podaljšek Čopove
ulice, Trnovelj sko cesto, uredil križiče
Ljubljanske in Gregorčičeve, zdaj pa
z repubUko pripravlja še gradnjo ma-
gistrale od Savinje do Gaberja. Delav-
ci zavoda so sodelovali tudi pri gradnji
PTT omrežij. Ta čas končujejo kanali-
zacijska zbiralnika za Ostrožno in
Šmarjeto, plinovoda do Šmarjete in
Etola, načrtujejo plinifikacijo Ostrož-
nega in napeljavo vročevoda med Oto-
kom, Lavo in Novo vasjo.
Danes imajo za pozidavo pripravlje-
na tudi zemljišča za individualno in
blokovno gradnjo, za obrtno in stano-
vanjsko ter poslovno in industrijsko
gradnjo.
Pred nekaj leti so se lotili tudi tako-
imenovane arhitekturne delavnice, za
kar so prejeh tudi nagrado kulturne
skupnosti, rezultat drugačnega odno-
sa do mestnega jedra in do njegove
naravne in kulturne dediščine pa so že
pošlovno-stanovanj ski objekt ob Lev-
stikovi ulici, nov celjski SDK, stavba
pri tržnici v Savinovi ulici ter projekt
v Gubčevi nasproti blagovnice Teko.
JOŽE ZIMŠEK
^gPOBTAŽA - DOGODKI
21. JUNIJ 1990 -STRAN 5
tastarelo atomsko zaklonišče v Kočevski Reki
^Krivnost nad Gotenico
nostavnejšega moža visoka in primerno
^ta neugledna odprtina, nek^ sto metrov
ff^g^sico Gotenica na območju Kočevske
r vodi v 2 tisoč 400 kvadratnih metrov
r torov, ki so bili predvideni za evakuacijo
f^- nskega republiškega vodstva v primeru
po petdesetih metrih betonskega tune-
jiodnika konec, na levi je treba skozi še
'nišiovalen prehod, ki se da zapreti herme-
^Q Z masivnimi, prav tako ovalnimi vrati,
'"le zaklonišče pravzaprav šele pričenja: od-
l^iek za dekontaminacijo, prostori za dežur-
na koncu hodnika portirnica s pogledom
^to metrov osvetljenega hodnika. Takoj ob
izakloniščna bolnišnica. Razen nekaj po-
H 0iiz in omar ter rentgenskega aparata iz
idesetih let, druge opreme ni. Naprej po
Pjjjikih, naravnost, levo in desno. Prostor
''^neratorji za elektriko: stroji iz leta 1953,
'Lice izdelave. Na enem z vrvico privezan
Ljič v njem poročila o poskusnih zagonih.
J12. i964: Stroj obratoval 1,30 ure.« Približ-
vsake tri mesece je nekdo prišel in naprave
ijzkusil. Spet po hodniku, v konferenčno
(orano. Povsod aseptična čistoča, nikjer n^-
jfflšega prahu, vsa oprema pa povsem ohra-
■p^ in dosledno v dizajnu petdesetih let.
idi stropne luči, opleski v nevsiljivih sivo
Jenih in krem odtenkih ter celo oblfka stolov
1^0 o svoji štiridesetletni zgodovini, ko
Kg nihče ni videl teh prostorov, prav nihče
Edel v teh klopeh. Nato prostori za nesoje-
prebivalce: majhne sobe z omaro, eno ali
«na posteljama, mizo, stolom. Vsega mogo-
čo do 100 ljudi. Ob enem od hodnikov
a navzgor - sedemdeset metrov visok
.s za dovod zraka. Vsi prehodi iz enega
lughodnik se zožujejo v lijake, ki se konču-
pz enakimi ovalnimi prehodi in hermetični-
ivrati. Še dva, trije prehodi, 150 metrski
pon po hodniku, po katerem je dosedaj sto-
jo le nekaj parov nog, nato pa spet Ujakast
liod in dnevna svetloba. Ko smo vsi zunaj,
ata zaprejo. Izhoda ni več videti, vrata so
stavljena iz skal, stojimo pa nad potokom
iij sto metrov nad kr^em, kjer smo v za-
mišče, izdolbeno v hrib nad Gotenico, pred
iure vstopili.
Lčice padajo
^»nekako smo obisk skrivnega zakloniš-
Htenskega vodstva, ki naj bi bilo uporab-
■ v vojni, doživeli vsi izmed kakšnih sto
■jiarjev, ki smo lahko v torek obiskaU do-
■jzaprto in pozorno varovcino območje Ko-
Ke Reke. Pozneje nam pojasnijo, da je do
fcga obiska zaklonišče videlo le nekaj deset
ifenskih in jugoslovanskih funkcionarjev,
'■e štejemo okoli dvajset ljudi iz Oskrbnega
-Ja Republiškega sekretariata za notranje
^:eve, ki so prostore vzdrževali.
Mlonišče in še nekatere objekte na širšem
;'^o(iju, ki mu tuk^ pravijo kar Kočevska
zajema pa tudi območja severno od va-
Gotenica in južno od vasi Kočevska Reka,
pnčeli graditi v letih 1945-46. Ni še jasno
'j obst^ajo pa ugibanja, da je šlo za vojne
*'>nike in politične zapornike. Vse je bilo
•?ajeno v začetku petdesetih let, od takrat
tudi vsa oprema. Zaklonišče danes ne
'-ovoljuje več sodobnih varnostnih zahtev
■jjnih pogojih, že deset let pa v republiških
■■imbnih načrtih ni predviden umik vodstva
f objekte. Ali zgolj zaradi zastarelosti, ali
zaradi tega, ker so skrivnosti Kočevske
postale že neuradno skor^ povsem zna-
■ fiti ni pomembno. Bolj zanimivo je, da vse
"eta 1978 o tem območju ni bilo dokumenta,
;°' pravno formalno urejal njegov status,
;•■ omenjenega leta pa slovenski izvršni svet
^' Marinčevim vodstvom sprejme odlok, ki
^•oci meje območja in režim gibanja v njem.
/fs februarja nato Šinigojeva vlada območ-
^anjša za 50 kvadratnih kilometrov, tako
da je sedaj veliko 150 kvadratnih kilometrov.
Koncem letošnjega maja imenuje nova slo-
venska vlada komisijo, ki si območje ogleda in
za strokovni pregled pooblasti republiška se-
kretariata za notranje zadeve in ljudsko
obrambo. Pod vodstvom ministrov Igorja
Bavčarja in Janeza Janša potrebujejo nato se-
dem dni za zasilni pregled in prve ocene, 15.
junija letos pa republiška vlada na njihov
predlog odloči, da se do konca leta varovano
območje odpre za javnost. Nato za 19. junij
trije republški sekretariati, ob omenjenih še
sekretariat za informiranje, skličejo ogled va-
rovanega območja in tiskovno konferenco
v Gotenici.
Kaj Je še slcritega?
v vasi Gotenica je nekakšna lovska gostilna,
pod njo pa kup kmečkih hiš, v katerih že leta
biva devetdeset delavcev Oskrbnega centra
RSNZ, ki le ob vikendih odhajajo domov, ve-
činoma v Ljubljano. Im^o svoje posestvo
s pašniki, zelenjavnimi vrtovi in hlevi, v eni
izmed hišic pa je do nedavnega imel skromno
sobico tudi Ivan Maček Matija. Igor Bavčar
pojasni, da so v skladišču na posestvu našh
tudi nek^ zabojev njegovih knjig. Delavci
oskrbnega centra del^o na posestvu in vzdr-
žujejo ter varujejo območje. Plače dobiv^o od
RSNZ, stroške za vzdrževanje objektov pa po-
kriv^o iz dohodka s posestva. V njihovi oskr-
bi so tudi skladišča streliva ter orožja in rezer-
ve hrane za republiško vodstvo, če bi se naseli-
lo v zaklonišču. Janez Janša na tiskovni kon-
ferenci pojasni, da skladišč ne moremo videti,
ker jih bodo nek^ pač še uporabljali, novinarji
pa dobivamo vse močnejši vtis, da je veliko
nedorečenega. Oba, Janša in Bavčar sicer po-
jasnjujeta, da tudi sama še nista dobila vseh
odgovorov, radovedneži pa se pričenjamo
spraševati, zakgj so nam zastarelo zaklonišče
tako velikodušno razkazali, s^ imajo podobne
objekte in tudi varovana in zaprta območja
tudi v sosednjih, recimo tudi, zahodnih drža-
vah. Morda je še n^bliže resnici misel, da so
nam pač razkazali tisto, česar več ne bodo
potrebovali, za ostalo pa je bolje ne vedeti. Še
vedno pa kot pričevanja o neznanem in nepo-
vedanem ostajajo številni jekleni drogovi
z električno napeljavo, šopi telefonskih ka-
blov in urejene poti, ki izginjajo v temne hoste
in se končujejo v trdnih skalah, do katerih
nam ni bilo dano priti. Če pač sprejmemo
nujnost, da so za vsako državno vodstvo, najsi-
bo te ali one generacije in politične barve,
nujni tudi natančni načrti in pripravljeni ob-
jekti za izvajanje oblasti v izrednih ali celo
vojnih razmerah, slovenski in drugi novinarji
v torek nismo videli nič presenetljivega, kveč-
jemu dosti zanimivega. Prihodnost bo morala
dati odgovor vsaj na nek^, za marsikoga ne-
prijetnih, vprašanj: kdo so bili projektanti in
graditelji objektov na območju Kočevske reke
in kakšna je bila njihova usoda po opravlje-
nem delu?
Kočevska Reka je vsaj delno za javnost že odprta, kljub temu pa so zapornice na meji
območja še vedno spuščene. Če že vratarja vedno ni ob njih, si jih morajo obiskovalci
pač sami dvigniti.
Nekaj sledi Je
Na nekaj dokumentov, ki pričajo o dogod-
kih in zgodovini na območju Kočevske Reke,
je komisija izvršnega sveta že naletela. Naka-
zujejo toliko novih vprašanj, da bo sekretariat
za notranje zadeve predlagal slovenski skupš-
čini, da imenuje komisijo, ki se bo temu po-
vsem posvetila. Tako so, po besedah Igorja
Bavčarja, naleteli na dokument iz leta 1986, ki
priča, da je bilo po vojni na tem območju
nekaj eksekucij, iz njega pa ni razvidno za
koliko ljudi in za katere ljudi je šlo. Ker ni
papirjev o statusu območja, seveda tudi ni
jasno, kdo izmed pokojnih ali še živečih slo-
venskih politikov je odločal o Kočevski Reki
ali vsaj, zakaj je moralo območje ostati zaprto
za javnost tudi potem, ko ni imelo več takšne-
ga obrambnovarnostnega pomena za republi-
ko. Na vse to bo torej še treba odgovoriti. Po
Igorju Bavčarju pa je zdaj prva skrb slovenske
vlade, da čimprej odpravi poseben status Ko-
čevske Reke, tako da bo postala normalen del
občine Kočevje. Zakaj morda tega ni mogoče
storiti takoj? Janez Janša pojasnjuje, daje na
območju več skladišč eksplozivnih sredstev in
streliva, ki niso posebej varovana, zato ljudem
dostopa še ni mogoče dovoliti na vse območje.
Obstaja tudi sum, da je bilo v dveh krajih na
območju, v Borovcu in Podlesju, predvidena
izolacija političnih oporečnikov, vendar kr^a
zaenkrat z opremo v tamkajšnjih objektih su-
ma ne potrjujeta. Zastavlja se tudi vprašanje,
zak^j in kakšne arhive je CK ZKS tik pred
volitvami umaknil iz bližnje lovske koče na
Mrzlem studencu. Pa še: k^ je dan pred priho-
dom vladne komisije na tem območju počel
Ivan Maček Matija. »Skratka«, je proti koncu
tiskovne konference v torek dejal Igor Bavčar,
»imamo prav vso tehnično dokumentacijo
o tem območju, tukajšnji delavci RSNZ in
podjetja Snežnik so zatrdili, da so nam poka-
zali vse naprave in objekte za katere vedo,
o zgodovini tega območja, tuk^šnjih dogod-
kih in usodah pa nimamo nobene dokumenta-
Tekst: BRANE PIANO
Foto: JANEZ ZRNEC
Prihodnjič:
Ko bi kočevske krave
govorile...
Skrivnostno podjetje Snežnik z ob-
močja Kočevske Reke. Kako je bilo
ustanovljeno, kako posluje, k^ bo
z njim v prihodnje, koliko privilegijev
zaradi »naravne danosti« je imelo in
koliko naj bi mu jih ostalo?
konferenca z Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo je pustila marsikatero
neodgovorjeno.
Rudniku grozi zaprtje
v ponedeljek se je na svoji
prvi seji zbrala nova občin-
ska vlada v Laškem. Med dru-
gim so se pogovarjali o usodi
Rudnika rjavega premoga La-
ško, o rebalanskih flnančnih
načrtov za družbene in gospo-
darske dejavnosti, o sanaciji
posledic neurja, ki je Laško
prizadelo lansko poletje in
o ureditvi starega mestnega
jedra v Laškem.
Ko so govorili o problemati-
ki laškega Rudnika rjavega
premoga, so naprej poslušsdi
informacijo o problemih in
ukrepih za i^ihovo reševanje
v SOZD REK Trbovlje, pod
katerega laški rudnik tudi spa-
da. Izvršni svet je podprl njiho-
va izhodišča, kasneje pa se je
omejil zgolj na problematiko
Laškega rudnika. Ta je v pre-
cej težkem položaju, saj mu
grozi skorajšnji steč^. V rud-
niku je zaposlenih okrog dve-
sto delavcev, ki bi v tem pri-
meru seveda ostali na cesti. Pa
tudi, če bi se rudnik izognil
steč^u, je zalog sedanjega od-
kopa samo za dve leti, če takoj
ne bodo začeli z izkopavanjem
zalog, ki ležijo nižje in zadostu-
jejo za približno dv^set let. Po
drugi strani pa bi izkop niže
ležečih zalog precej podražil
proizvodnjo in s tem tudi pre-
mog; to pa zaradi razmer na
tržišču in najbolj ugodna reši-
tev. Zato se v rudniku nagibajo
k preusmeritvi proizvodnje in
sicer k izdelavi prednapetost-
nih vothh plošč, s čimer n^ bi
rešili problem okoli šestdese-
tih delavcev, sto šestdeset pa
n^ bi jih zaposlili v rudniku
Dol pri Hrastniku. Na izvrš-
nem svetu so na koncu skleni-
li, da je treba preštudirati vse
možnosti za rešitev rudnika,
pri tem pa vplivati na sloven-
sko vlado za čimprejšnjo ure-
ditev razmer na rudarsko ener-
getskem področju, od katerih
je usoda rudnika prav tako od-
visna.
Ko so govorili o rebalansu
finančnih sredstev za družbe-
ne dejavnosti, so člsini vlade
sprejeli sklep, da je družbene
dejavnosti treba racionalizira-
ti, pri čemer mor^o imeti be-
sedo strokovnjaki, drugače pa
so rebalans sprejeU. Sprejeli
pa so tudi predlog o finančni
pomoči krajevnim skupno-
stim, ki so bile lansko leto pri-
zadete zaradi neurja.
Člani vlade pa so se pogovar-
jali tudi o javni razgrnitvi os-
nutka ureditvenega načrta
mestnega jedra. Poudarek
v načrtu je namenjen pred-
vsem oživitvi prostora, pri tem
pa ohranja tipično srednjeve-
ško raščeno strukturo. Poleg
tega je načrt namergen tudi
razbremenitvi prometa v ož-
jem centru mesta z uvedbo peš
con in parkirnih prostorov,
predlagan pa je tudi sistem
enosmernih ulic.
KL
Udarec po žepu
šmarski izvršni svet, ki se
je sestal v torek, je, med dru-
gim, razpravljal o predlogu
odloka o razglasitvi naravnih
znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na
območju občine Šmarje pri
Jelšah, razpravljal pa je tudi
o predlogu odredbe o določi-
tvi najvišjih cen komunalnih
storitev in stanarin.
Omenjeni odlok je šmarska
občinska skupščine sicer že
sprejela v minulem mandatu,
tokrat pa je izvršni svet raz-
pravljal o predlogu ukrepov,
s katerimi naj bi v občini spod-
budih prenovo etnoloških spo-
menikov. Občane namerav^o
pritegniti k tej skupni akciji
z najrazličnejšimi olajšavami
in drugačno družbeno pomoč-
jo. Gre za oprostitev plačila
prometnega davka pri nabavi
materialov za obnovo teh spo-
menikov, za oprostitev davka
na promet nepremičnin, za
oprostitev davka iz kmetij sta
za dobo petih let pri obnovi
gospodarskega objekta, v ta
sklop pa sodi še brezplačno
strokovno svetovanje, pomoč
pri pridobitvi lokacijskega in
drugih dovoljenj in podobno.
V zvezi z oprostitvijo plačila
davka na promet nepremičnin
je šmarski izvršni svet predla-
gal spremembo družbenega
dogovora, ki v naši republiki
ureja to področje.
Gokop iz Rogaške Slatine je
predlagal več inačic oziroma
podražitev komunalnih stori-
tev v občini, izvršni svet pa se
je odločil za tisto, ki med dru-
gim, predvideva zvišanje cene
vode za 107 odstotkov, odvoza
smeti za 524 odstotkov in ogre-
vanja za 112 odstotkov. Stana-
rine n^ bi se na Šmarskem po-
večale za 113 odstotkov. Ome-
njene podražitve nag bi začele
veljati s 1. julijem.
M.A.
6. STRAN - 21. JUNIJ 1990
NAŠI KRAJI IN Lj.
Na Ljubečni
so praznovali
v spomin na veliko stavko
opekarniških delavcev Celja,
Ložnice in Ljubečne leta 1935
praznujejo v času od 15. do 18.
junija na Ljubečni krajevni
praznik. Prireditve v okviru
praznika pripravlja krajevna
skupnost v sodelovanju z de-
lovno organizacijo Ljubečna.
V petek in soboto je bilo kar
nekai športnih tekmovanj (v
streljanju z zračno puško, tur-
nir v malem nogometu, teniški
turnir, pripravili pa so tudi ko-
lesarski trim). Že v petek so
v novem gasilskem domu,
uradno ga bodo odprli šele ju-
lija, krajanke pripravile razsta-
vo ročnih del in kulinarično
razstavo, člani likovnega krož-
ka na osnovni šoli Ljubečna, ki
ga vodi Vihbald Kranj c, pa so
razstavili svoja dela.
Najbolj živo je bilo v soboto
popoldne, ko se je na slavnost-
ni seji sestal svet krajevne
skupnosti, udeležila pa sta se
je tudi celjski župan Anton Ro-
ječ in Silvester Drevenšek. Pri-
sotnim je spregovoril Maks
Naglic, predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Ljubečna, in
med drugim poudaril, da je
življenje na Ljubečni živahno,
k čemur so v veliki meri pripo-
mogli člani KUD Ljubečna, pa
gasilci, ki so si zgradili nov
dom, upokojenci, ki so strehš-
ču dodali še kegljišče; kot naj-
večjo težavo krajevne skupno-
sti pa je navedel potrebo po
večjem številu telefonskih
priključkov, na katere na Lju-
bečni čakajo že vrsto let.
Na seji so pedelili krajevna
priznanja za aktivno delo
v krajevni skupnosti, prejeli so
jih Alojz Avžner, Milko Cizej,
Marjana Komplet in Anica Ko-
pitar, zahvalili pa so se tudi
Nadi Bertole, Veri Černič in
Marjanu Krgjncu.
Kar štirideset krajanov se je
udeležilo srečanja starejših
krajanov, najstarejši udeležen-
ki, devetdesetletni Heleni Šo-
hnc, pa so podelili posebno
priznanje. Krajevni prjiznik so
na Ljubečni zaključili z veseli-
co, na kateri je za zabavo skr-
bel ansambel Vinka Cverleta,
razstavljene kulinarične do-
brote pa so zastonj razdelili
med obiskovalce.
N.G.
Referendum
ni uspel
v prejšnji številki No-
vega tednika smo poroča-
li, da je referendum za po-
daljšanje krajevnega sa-
moprispevka na Ponikvi
v žalski občini uspel. Po
ponovnem pregledu na
občini Žalec je bilo ugo-
tovljeno, da izračun ni bil
pravilen. Komisija v KS
je izračunala odstotek za
samoprispevek samo od
tistih volilcev, ki so prišli
na volišče, ne pa od vseh
upravičencev. Tako je se-
daj rezultat naslednji:
udeležba je bila 68-od-
stotna, za referendum pa
se je odločilo le nekaj
manj kot 36 odstotkov
krajanov. Tako referen-
dum na Ponikvi ni uspel.
T. T.
Praznovanja v Savinjski
v treh krajevnih skupno-
stih v Žalski občini so minuli
teden pripravili številne pri-
reditve ob praznovanjih kra-
jevnih praznikov.
Osrednja slovesnost je bila
v soboto zvečer v Gotovljah,
kjer je bila najprej slavnostna
seja skupščine krajevne skup-
nosti, na kateri je zbranim
spregovoril predsednik sveta
KS Gotovlje Henrik Kranjc in
poudaril, da so kljub pomanj-
kanju denarja in vsesplošni
krizi na novo pridobili 63 tele-
fonskih priključkov, v zaselku
Jedrt uredili večnamenski ob-
jekt, obnovili športno igrišče,
korueniški klub pa je dobil
svoje prostore in uredil par-
kur. Po seji so v kulturnem
programu nastopili moški in
ženski pevski zbor Gotovlje ter
recitatorji. V nedeljo priprav-
ljajo na Rinki še lovsko tekmo-
vanje v streljanju na glinaste
golobe.
V šempetrski krajevni skup-
nosti so letošnji praznik obele-
žili bolj s športnimi prireditva-
mi. Strelska družina je dokon-
čala strelišče za malokalibrsko
puško dvajsetimi strelnimi
mesti in otvoritev s tekmova-
lcem je bila minulo nedeljo do-
poldne. Slavnostne seje tokrat
niso imeli.
Andražani bodo svoj praz-
nik praznovah v soboto, 23. ju-
nija. Ob 17. uri bo slavnostna
seja, nato pa otvoritev vodovo-
da za 26 gospodinjstev v zasel-
ku Sevčnik. Že prejšni mesec
pa so prav v tem zaselku pre-
dali namenu odsek asfaltirane
ceste v dolžini 700 m.
TONE TAVČAR
Slovenski
jamarji
v Preboldu
Preboldski jamarji bodo
konec tega tedna gostili
okrog 200 svojih kolegov iz
vse Slovenije.
Zbor slovenskih jamarjev
bodo začeli jutri z nogomet-
no tekmo med ekipama sta-
rejših in mlajših članov ja-
marskega kluba Črni galeb
iz Prebolda. Ob devetnajstih
bodo v hotelu odprli razsta-
vo jamarskega kluba ter
v sliki prikazali reševalno
akcijo iz brezna na Kaninu.
Ob dvajsetih bodo v hotelu
pripravili še večer jamarskih
filmov.
V soboto bo ob 8. uri in 30
minut najprej koncert pihal-
ne godbe iz Prebolda, takrat
pričakujejo tudi prihod veči-
ne udeležencev, ki se bodo
najprej udeležili kulturnega
programa v osnovni šoli. Po-
leg šolarjev bodo nastopili še
člani folklorne skupine iz
Šempetra ter godbeniki. Ob
desetih se bo začel občni
zbor jamarske zveze Sloveni-
je, popoldanske ure pa bodo
namenili predavanjem in
strokovnemu posvetovanju
speleologov. V domu pri ja-
mi Pekel bo v soboto po-
poldne še posvet o kraškem
turizmu. Sobotno dogajanje
bodo zaključili z družabnim
srečanjem pri preboldskem
bazenu. Zadnji dan, torej
v nedeljo, bodo jamarji zak-
ljučili v svojem slogu, obi-
skali bodo Snežno jamo pod
Raduho, Tajno jamo v An-
dražu ter jamo Pekel.
IB
Celjanom nov odlok o avtotaxi službi
Prihodnji teden bodo poslanci celjske občinske skupščine
odločali o sprejemu novega odloka o ureditvi avtotaxi
službe. V odloku so opredeljene splošne določbe ter
temeljne pravice voznika in potnika, predvidena postaja-
lišča taxi vozil pa mora potrditi še občinski upravni organ,,:
pristojen za promet.
V Celju naj bi imeli s potrditvijo novega odloka zagotov-
ljeno opravljanje te dejavnosti 24 ur na dan vse dni v letu.i
Predvidena postajališča za taxi vozila pa so na severnem in^
južnem robu Titovega trga (11 postajališč), pred celjsko!
železniško postajo (10 postajališč), pred celjsko avtobusno
postajo (4 postajališča), pred trgovino Manufaktura v Can-;
karjevi ulici (1 postajališče), pred vhodom v Zdravstveni
dom v Gregorčičevi ulici (1 postajališče) ter 2 postajališčij
pred avtobusno postajo v Štorah in postajališči pred]
gostilno Lovec v Vojniku ter hotelom Dobrna. i
IS
OBRAZI
Majda Oblak
Majda Oblak, danes urad-
no Polzelanka, po duši pa še
vedno Braslovčanka, je ena
izmed petnajstih žensk v slo-
venskem parlamentu, na-
tančneje ena izmed sedmih
ali osmih predstavnic žen-
skega spola v zboru združe-
nega dela.
Ce bi jo predstavljala kot
delavko, bi rekla takole: pr-
ve delovne izkušnje je nabi-
rala v celjski Libeli. Zdaj je
že skoraj četrt stoletja zvesta
libojski Keramični industri-
ji. Začela je kot administra-
torka, bila potem nekaj let
v proizvodnji, skoraj 15 let
tajnica direktorja, danes je
vodja splošno-kadrovske
službe. Začela je z osnovno
šolo in se s študijem ob delu
dokopala do diplome na
pravni fakulteti.
O vsem tistem, kar je poče-
la poleg službe, se da pisati
na dolgo in široko. Je sodni-
ca sodišča združenega dela,
sodnica častnega sodišča Ju-
goslavije, članica komisije za
pripravo kolektivnih po-
godb pri gospodarski zborni-
ci Slovenije, poznajo jo v sin-
dikatu in libojski Svobodi,
pred dvajsetimi leti je pristo-
pila k takratni Zvezi komu-
nistov. Ko sem jo vprašala,
če so jo v zadnjih mesecih
zamikale druge stranke, je
bila odločna: »Nisem človek,
ki menja barve. Če ne bi pri-
šlo do prenove, bi morda iz-
stopila iz te organizacije, po
vsem, kar je storila v zad-
njem času, pa ji ostajam zve-
sta še naprej.«
In Majda Oblak zasebno?
Oblakovi so na kratko smu-
čarska družina. Majda neko-
liko manj, z večjim elanom
pa mož kot predsednik smu-
čarskega društva, hči, ki je
pred leti trenirala alpsko
smučanje, in sin, ki se je za-
pisal skakalnemu športu.
Majda ima raje knjige, pletil-
ke in svoj vrt. O tem, kaj bo
počela v slovenskem parla-
mentu, pa razmišlja povsem
po gospodarsko: temelj vse-
ga je proizvodnja, ki ustvarja
presežno vrednost. Vse osta-
lo je potrošnja. IB^
Stanovanja še še, hlače pa m
Julija smo se običajno
vedno veselili, ker smo pri-
čakovali, da z njim prihaja
mesec počitnic, letnega od-
diha. Letos je drugače. De-
narnice so tanke, obeta pa
se nam tudi val podražitev.
Med ljudmi je boleče odje-
knila vest, da se bodo povi-
šale stanarine za več kot sto
odstotkov.
Pristojni v Celju pravijo,
da bodo stanarine višje za 79
odstotkov. Takšen je pred-
log, o katerem pa bo razprav-
ljal celjski izvršni svet danes,
21. junija. In kaj menijo o po-
višanju stanarin Celjani?
Aleksandes Grum iz Ce-
lja: »Nič kaj prida ni to, ve-
ste. Ne vem kako bodo zmo-
gli tisti, ki imajo nizke pokoj-
nine? Malo prehudo je tole.
Takšne, kakršne so stanari-
ne sedaj, še nekako gre, če bi
se povišale za okoli 120 od-
stotkov pa bi bilo obupno.«
Matilda Mrkobrada iz Ce-
lja: »Mislim, da to ni pravil-
no. Imam samo moževo po-
kojnino, ki je zelo nizka. Če
se bo stanarina močno po-
dražila je ne bom zmogla pla-
čevati. Za 30 odstotkov bi še
šlo, kaj več pa ne.«
Ludvik Gorjup iz Ljubeč-
ne: »Jaz imam svoje stanova-
nje, zato me to ne prizadene
toliko, kljub vsemu pa se mi
zdi, daje to noro. Kako bodo
ljudje plačevali, če je vse več
tistih, ki so nezaposleni. Ker
gredo podjetja v stečaj? To
se mi zdi tumasto. Tale vlada
ne rihta nekaj v redu.«
Franc Alfonz iz Celja: »To
je navadna svinjarija, veste.
Ubogi delavci! Od kod naj
vzamejo, da bi plačevali sta-
narino, povišano za 125 ali
160 odstotkov? Odkrito vam
povem, da sem veliko priča-
koval od nove vlade, vendar
sem razočaran. Tudi sam
bom zelo težko plačeval viš-
jo stanarino. Žena dela v To-
pni in zasluži 2 tisoč dinar-
jev, no jaz pa nekoliko bolje.
Toda imam dva šoloobvezna
otroka, eden je v Mariboru,
štipendije ne more dobiti,
ker nimamo zvez...«
Joža Kraner iz Celja: »V
teh časih, ko ljudje ne vedo
ali bodo imeli službo ali ne,
se mi zdi podražitev skrajno
neprimerna. Sama živim
v dvosobnem stanovanju, po
zdajšnjem družinskem pro-
računu pa ne bi moja druži-
na prenesla niti odstotka po-
dražitve. Plače nam stagnira-
jo, tako meni kot možu. Če bi
se osebni dohodki povišali,
potem bi bila tudi 50 odstot-
na podražitev stanarin spre-
jemljiva. Zakaj naj bi se sta-
narine sedaj povišale, pa
pravzaprav ne vemo, neke
pametne obrazložitve ni.«
Dragica Kozole iz Celje:
»Če se bodo stanarine povi-
šale za toliko kot je bilo brat
v časopisu, bo zame skorajda
nedosegljivo, da bi to plača-
la. Verjetno so za vse to kar
precej krivi občinski možje.«
Ivanka Rogoz iz Celja:
»Imam staro stanovanje zato
ne plačujem toliko, da ne bi
zmogla, toda v blokih so sta-
novanja izredno draga. Kot
upokojenka menim, da je
tam stanarino skorajda ne-
mogoče plačevati. Tudi sa-
ma bi s svojo pokojnino tež-
ko shajala, ker pa je mož še
zaposlen, gre nekako. Podra-
žitev stanarin sem pričako-
vala.«
Vinko Dajčman iz Celja:
»Veste kaj, to je superpodra-
žitev! Ljudje nimajo sred-
stev niti za osnovna živila.
Zdaj je stanarina okoli 1500
do 2 tisoč dinarjev, ob podra-
žitvi za 100 odstotkov I
zneslo okoli 4 tisoč dina
toliko pa znaša marsikj
penzija ali plača! Moja;
ima 2800 dinarjev pen
kako bi ona živela sa
Oba skupaj bova že im
tudi to podražitev, toda
si že sedaj ne morem kup
Ivan Klanjšek iz O
»Vse skupaj je malce pn
do. Tisti, ki imajo nizke
hodke ne vem kako li
zmogli. Moja sestrajezi
slena v Emu in prejemal
dinarjev mesečno, stan
nje pa plačuje 2 tisof
Kako bo ona zmogla pl
vati ob podražitvi? Ne\
ali bomo vsi postali soc
problemi? V čudni druži
vimo. Tudi jaz tega ne
zmogel. Odkrito povea
da ne bom. Dal sem prc
za subvencioniranje sta
ne, pa so jo zavrnili. Sed
mi vzeli še otroške dok.
tako da ne vem kaj bo.«
NATAŠA GER;
Foto: EDO EINSPlE
Bisernoporočenca Balob
v soboto popoldne je bila
poročna dvorana žalske ob-
činske skupščine polna kot že
dolgo ne. Kako bi tudi ne bila,
saj sta pred matičarjem tret-
jič rekla da 86-letni Rudolf in
njegova dve leti mlajša žena
Justina Baloh.
Rudolf Baloh je bil rojen
v Kasazah kot sin tesarja. Po
osnovni šoli, ki jo je obiskoval
v Petrovčah, je pomagal očetu,
nato pa delal v rudnikih Libo-
je, Zabukovica in Pečovnik pri
Celju. Kot rudar si je poškodo-
val roko, ki se mu ni nikdar
pozdravila. Justina, rojena
Grum, pa se je rodila v Libojah
kot hči tovarniškega delavca.
Živeli so v revščini, še posebno
hudo pa je bilo med prvo sve-
tovno vojno, ko je moral oče na
vojsko, mati pa je sama preživ-
ljala osem otrok. Justina je bila
med starejšimi in je morala po
končani osnovni šoli na delo
v Keramično tovarnoH
bojah. ^
Rudiju in Justini seje*
konu rodilo sedem otrok,
so umrli ob rojstvu, sinj*
pa, ko mu je bilo šestn^^
kar je starša zelo pri^"
Med drugo svetovno vojn"
občutila njene bridkost'^
kot večina drugih, po ^.
močeh sta pomagala P
nom, saj sta bila dva J^fl.
brata borca. Po osvoboo'^
je Rudolf zaposlil v Kera
tovarni, kjer je delal do
jitve, Justina pa je skrt
dom in otroke, da so se
za kar sama ni imela mfj
Sedaj živita na svoje"'
v Kasazah. Čeprav utru'
bolehna od težkega z'^
sta še polna dobre voIh
bolj pa se veselita obisk'
jih otrok, vnukov in P
kov. V šestdesetih letj^.
nega življenja jima m
no z rožicami postlano,
sta znala težave skupij,
magovati in dobrote ■
Ob bisernem jubileju J'^fj:
mi želimo, da bi njuna - ,
trajala in da bi jima zd'"''
najbolj služilo.       -,aV'
TONE
J
KRAJI IN UUDJE
21. JUNIJ 1990-STRAN 7
Jadralno letenje je kot šahovska igra
pgljski Aeroklub s sedežem v Levcu ima
»redno bogato športno tradicijo, iz njega
!^„jajo mnogi znani športniki, ki so se
različnih letalskih disciplinah proslavi-
! tako po Jugoslaviji kot tudi v svetu, na
piikih mednarodnih tekmovanjih. Med
!flinembnejše celjske športnike v tem
P-yštvu sodi Vladimir Kočevar, ki se
»jačnimi višavami, lepotami in skriv-
Ltmi spopada že 31 let.
2ačel je kot jadralni pilot in takrat je
oznal ves čar, ki ga nudi letenje med
^^Ijo in nebom. To ga je tako zastrupilo,
fa se je tej dejavnosti povsem posvetil, se-
veda pa je majhno jedrilico kmalu zamenjal
mnogo močnejši avion z motorjem. Ne-
let je z velikim uspehom delal na letališ-
v Mariboru, zdaj pa je že enajst let zapo-
jL kot kapetan inštruktor pri Adria Air-
kys- ]
I,Leteti je lepo,« pove preprosto, kot da bi
I primerjal s sedenjem na klopi v parku, j
Ifl^sega se navadiš, predvsem pa te takrat, \
lo zapustiš zemljo, ne sme biti strah. Zave-
dati se je treba, da šolan pilot nikoli ne sme
pripeljati letala v kritično situacijo. Med-
tem ko si pri jadralnem letenju sam in od-
jovaijaš zgolj zase, pa je v potniškem avi-
onu odgovornost mnogo večja, saj gre za
skupine ljudi.«
Kako se pripraviš za polet?
»Najprej se je treba dobro seznaniti z vre-
menskimi pogoji na progi, kamor letiš. Me-
lianiki pregledajo avion, natočijo gorivo in
to je v bistvu vse.«
Kdo je največji sovražnik med poletom?
»Megla! To je fenomen, ki ga strokovnja-
ki še do danes niso uspeli odpraviti.«
Kaj storiš, če pride med poletom do
težav?
»V takšnem primeru moraš imeti v pro-
gramu vsaj dve zasilni letališči, kjer lahko
pristaneš.«
Se lahko odločiš za tvegano potezo?
»Takšnih potez v letalstvu ne smemo de-
lati. Morda lahko malo zatajiš, vendar se
trudimo, da do tega ne pride.«
Morebitne okvare...
»Nesreč zaradi okvar je sorazmerno ma-
lo, še vedno je v ospredju človeški faktor.
Letalski motorje najbolj zapleten in človek
ob njem je najšibkejši del, kajti človek ne
more biti sestavni del motorja.«
Pilot in astronavt?
»Mi nismo astronavti, ki vse prenesejo.
Mi smo samo povprečni zdravi ljudje, ki
kdaj pa kdaj tudi lahko pridemo z živci
v krizo. Takrat je od pilota odvisno, da to
pove in se odpove poletu.«
Misli med poletom?
»Predvsem je treba bolj delati z možgani
kot z roko. Pilot je obrnjen navzven, v pro-
stor. Komur se to posreči, je dober pilot, ki
leti že kot ptič in zato tudi dosega n^višja
priznanja.«
Poseben podvig je recimo z jadralnim
letalom preleteti več kot 500 kilome-
trov ...
»Takšen polet tr^a 6 do 8 ur in zahteva
od pilota izjemno fizično in psihično pri-
pravljenost. Pri takšnem poletu človek bolj
leti z dušo kot s telesom.«
Razlika med jadralnim letenjem in vož-
njo z avionom?
»Letalstvo je draga stvar in jadralno lete-
nje v bistvu še najcenejše. Vedno pa so bili
v našem klubu jadralni piloti hrbtenica za
nadaljnje delo. Sicer pa je taktika v jadral-
nem letenju podobna šahovski igri. NikoU
ne veš, kakšno potezo boš moral potegniti.
kajti vse je odvisno od trenutne situacije
v zraku.«
Vrniva se k pripravi za polet s pravim
letalom. Vse le ni odvisno samo od goriva
in vremena?
»Osnovne podatke dobimo z vsega sveta
in pilot je dolžan, da jih dobro prouči sku-
paj s kopilotom in delovno ekipo, ki sicer
skrbi za potnike. In aU se odločiš za polet, je
izključno stvar pilota. Če se ne počutiš do-
bro, lahko odstopiš, tega ti nihče ne bo
zameril.«
V enajstih letih si obredel domala vsa
evropska letališča...
»Točno in to je izredno lep poklic, kjer pa
je treba vse naloge opraviti v kratkem času.
Tu ni veliko časa za razmišljanje in okle-
vanje.«
Obveščanje?
»Telefon imam kar ob postelji. KUci me
ne vznemirjajo več. Smo kot gasilci, vedno
pripravljeni.«
Z Vladimirjem Kočevaijem se je prijetno
pogovarjati. Prijetno mu je prisluhniti zla-
sti takrat, ko govori o uspešni celjski jadral-
ni šoU, v kateri se mnogi fantje odločajo
tudi za motorno letenje. Veliko jih je zelo
perspektivnih, kot recimo Bauer, Grobel-
nik in še kdo. Pa tudi sina je že zastrupil in
je eden najbolj obetavnih mladih jadralnih
pilotov pri nas. Sicer pa Vladimir ob koncu
iskreno prizna, da je po duši še vedno naj-
bolj zaljubljen v jadralno letenje. »Tam pre-
izkušaš svoje znanje in sposobnosti. Tam
vidiš, koUko zmoreš.«
TONE VRABL
Skrb za otroke v Zarji (nalupravičena?
anonimno pismo, ¥ katerem Je IzpostavUena skrb za varnost otrok v Zarji, se še
Aa// odločno loteva dela In Hudi Iz uprave vrtca
v upravi vzgojno-varstvene
(janizacije Zarja v Zagaj-
tovi ulici v Celju so prejšnji
itrtek sklicali razširjeni se-
tanek sveta staršev, na kate-
mso spregovorili o anonim-
YB pismu. Pisec oziroma
litina piscev (podpisan je
i »svet staršev prizadetih
tok«) je namreč na dobrih
irih straneh navedel nekaj
ttnkretnih obtožb na račun
iprave vrtca, ki naj bi z jesen-
io reorganizacjo dela pri-
itajšala otroke za dobro pe-
koško delo in njihovo var-
nost.
Anonimno pismo so v Celju
prejele vse za vzgojo in varstvo
'"fok odgovorne institucije ter
"sže uredništvo, v upravi vrtca
P^so ga fotokopirali in priloži-
I'k vabilu za razširjeni sesta-
["fk. Starši, ki so v vzgojno-
■ 'veni organizaciji Zarja
ani v tri samostojne sve-
aršev, so se na sestanku
sinili, da pisma niso pisali
^\ od uprave vrtca pa so
^tevali, da razčistijo odnose
"delovnem kolektivu, s^j le-ti
^fez dvoma vplivajo na počut-
ij njihovih otrok. Anonimni
?'sec (skupina?) v prvem delu-
fsma navaja, da bo z novim
«lskitn letom okrnjeno peda-
^^Ko delo z otroki, prav tako 5
W tudi ne bo poskrbljeno za |
•Movo varnost, s^ naj bi delo j
! skupini do 30 otrok vodila le '
I^SoJiteljica. Praksa v celjskih
^HCjh (čeprav Pravilnik o delu
•itcih določa drugače) je na-
že nekaj časa, da sta
.^aki skupini vzgojiteljica in
Jihinja. Po določilih Pravil-
wh '^i je bil sprejet pred pri-
zno desetimi leti, pa morata
vi^^e delavki zaposleni le
HijjMPmah otrok do 3. leta sta-
ila!^^u Zarja upoštev^o pe-
le L?!^^ normative, po kateri
'^09i ^ skupino otrok od
Ho Ig vključeno maksimal-
2. Un^i^ol^. v skupino od 2. do
20 otrok, od 3. do 4. leta
26 in od 4. do 7. leta 30 otrok.
Prav zd^ še razpravlj^o o tem,
da bi v n^starejših skupinah
(od 4 do 7 let) zmanjšali število
otrok na 28. Kadrovska zased-
ba v vrtcu bo seveda odvisna
od števila vpisanih otrok, po
zd^šnjih podatkih pa je s 1.
septembrom pričakovati 100
otrok manj v vseh skupinah
vrtca Zarja.
»Za varnost otrok v vrtcu bo
vsekakor poskrbljeno, »zatrju-
je ravnateljica Marina Posinek
(na katero, mimogrede, leti tu-
di ncjveč obtožb v anonimnem
pismu), ki dodaja, da v Zarji
dosledno spoštujejo predpise
o varstvu otrok. S starši so
imeli zaradi tega že nekaj
manjših konfliktov (uprava je
prepovedala samostojno pri-
hajanje in odhajanje malčkov
oziroma spremljanje starejših
otrok), ki pa so jih sčasoma
zgladili in do njih ne prih^a
več. Za sprehod je nujno po-
trebna ob vzgojiteljici še ena
delavka, prav tako pa tudi pri
igri na vrtčevskih dvoriščih
skupine otrok nikoli ne prepu-
stijo samo eni vzgojiteljici. Ob
tem ravnateljica še dodaja, da
so skrb za varnost otrok razši-
rili tudi na to, da v vrtcu na-
tančno vedo, komu ob koncu
delovnika otroka odd^o in da
lahko sorodniki, ki jih v vrtcu
ne poznajo, prevzamejo otroka
le s pooblastilom tistega od
staršev, ki običajno prihaja
v vrtec.
O konkretnih pritožbah na
delo uprave in namigih iz ano-
nimnega pisma, da VVO Zarja
ne bi škodila kontrola Službe
družbenega knjigovodstva in
inšpekcijskih služb, pa ravna-
teljica Marina Posinek pravi,
da so izmišljotine, S£J v poslo-
vanju nim^o česa skrivati. Ob
pregledu dokumentacije, ki jo
im^o v Zarji skrbno urejeno,
pa tudi ni našla spornih za-
pisov.
V VVO Zaija si prizadevajo,
da bi čim bolj izboljšali kvalifi-
kacijsko sestavo zaposlenih, in
prav zaradi tega na prosta de-
lovna mesta varuhinj zaposlu-
jejo mlade vzgojiteljice". O »ka-
drovskih igrah in kuhinji«, ki
so tudi prečitane v anonim-
nem pismu, pa Marina Posi-
nek pravi, da so bili zapisniki
strokovnega kolegija, ki se je
v zadnjem času nekajkrat se-
stal, objavljeni na vseh oglas-
nih deskah v enotah VVO Zar-
ja. Dejstvo je, da je v Zarji (že
zaradi pretežno ženskega ko-
lektiva) veliko delovnih razme-
rij sklenjenih za določen čas in
da kljub prizadevanju, da bi le-
ta podaljševali, vseeno nekate-
rim odpovejo delovno raz-
merje.
In epilog? Najbrž je zahteva
staršev, da se razmere v vrtcu
Zarja razčistijo in uredijo tako,
da otroci ne bodo prizadeti, či-
sto dovolj. Priložnost za to, da
postavijo piko na i pobudi za
nezaupnico vodstvu vzgojno-
varstvene organizacije Zarja
pa bodo imeli člani Sveta VVO
Zaija že na jutrišnjem (petek,
22. jimij) sestanku.
IVANA STAMEJČIČ
Jr^nutno je v vrtec Zarja
*'mčenih 970 otrok, za kate-
J skrbi 44 vzgojiteljic (10 jih
\2 delovnem razmerju za do-
čas) in 38 varuhinj (6 za
gl''*čen čas). V treh razvojnih
JJ^elkih (za otroke z motnja-
u ^ razvoju) pa so zaposlene
w, Vzgojiteljici, medicinska
i^l^a in 2 varuhinji, ki imajo
^ \o delo ustrezne dokvalifi-
Trgovinica, izolaterstvo
in taxi na enem mestu
v času, ko se podjetništvo vse bolj bohoti in ko spretni
posamezniki izkoriščajo vse več možnosti, da pridejo do
zaslužka, mnogi opravljEgo kar več dejavnosti hkrati. Tako
je na Teharjah, blizu cerkvice Sv. Ane, v eni hiši mogoče
v Mini shopu nakupiti mnoge stvari za vsakdanjo uporabo,
nudijo tudi izolacijo za centralne napeljave, poleg tega pa še
taxi in vlečno službo. Spretna lastnika - zakonca Jereb - sta
sicer neprestano na nogah, ker tohko dejavnosti hkrati res-
nično zaposli oba skoraj 24 ur dnevno, toda zavedata se, da
bodo v času vse večje konkurence preživeli le tisti, ki bodo
s službo tudi »živeh.« Da Dani le utrga kakšen trenutek tudi
zase, pa nam pove podatek, da ob vsem delu prepeva še pri
ansamblu Braneta Klavžaija.
NA KRATKO
Braslovče vabijo
Konec tega tedna se začenja
v žalski občini vrsta prireditev,
ki sodijo v okvir občinskega
preiznika in počastitev 850-let-
nice Braslovč.
V soboto, 23. junija, bo ob
devetih turnir v odbojki na
igrišču v Braslovčah. Ob šest-
ncjstih se bo začela revija godb
na pihala in proslava 110-letni-
ce godbe Zabukovica v letnem
gledaliču v Grižah. Zvečer bo
še športna akademija, ob tem
bodo odprli tudi prenovljeni
dom Partizana Braslovče.
IB
Dan šole
v Braslovčah
Na osnovni šoli v Braslov-
čah so minuli petek organizi-
rali dan šole.
Osredna prireditev je bila
zvečer, ko so predstavili dejav-
nost šolarjev, v programu pa
so nastopili tudi malčki iz
vzgojno-varstvene enote. S pri-
reditvijo so se delavci šole in
učenci želeli zahvaliti pred-
vsem za pomoč krajanov. Le-
tos so namreč na tej šoli uredih
štiri nove učilnice, za kar so
morali zbrati okrog dva milijo-
na in 45 tisoč dinarjev. Nove
prostore potrebujejo pred-
vsem zato, ker se je na pred-
metni stopnji povečalo število
učencev iz podružnične šole
Gomilsko, en oddelek več pa
bodo v prihodnjem šolskem le-
tu imeli tudi v prvem razredu.
Velik del potrebih sredstev za
obnovo učilnic so prispevali
krajani sami. Braslovški šolarji
bodo v prihodnjih tednih sode-
lovali tudi na številnih priredi-
tvah ob občinskem prazniku
in 850-letnici kraja.
IB
Dan celjskih
komunalcev
v soboto je bilo na Slivni-
škem jezeru 12. srečarge usluž-
bencev celjske Komunale.
Zbralo se jih je okoli 400 iz še-
stih poslovnih enot, v goste pa
so povabili še poslovne part-
nerje iz Hrastnika in Ptuja.
Tudi letos so izvedli avto ral-
ly. V spretnostni in hitrostni
vožryi je nastopilo 27 vozni-
kov, ki so tekmovali z lastnimi
osebnimi avtomobih. Ncjmanj
kazenskih točk je prejel Milan
Bevc. Tekmovali so tudi ribiči,
vendar so ujeli le tri ribe. Sre-
čanje so zaključili še z družab-
nim popoldnevom, kjer jim je
za zabavo igral Hmeljarski in-
strumentalni kvintet.
S.K.
Večja pozornost
mentorjem
Na stadionu v Žalcu so iz-
vedli množično občinsko tek-
movanje gasilskih enot. Ude-
ležba je bila dobra pa čeprav
niso nastopila vsa gasilska
društva.
Rezultati: v najml^ših kate-
gorijah je nastopilo 37 enot,
med pioniri A so bili najboljši
predstavniki Prebolda pred
Veliko Pirešico in Gotovljami,
med pionirkami A je zmagala
Ponikva pred Ojstriško vasjo,
med pionirji B Šešče pred
Gr^sko vasjo in Preboldom
ter pionirkami B Trnava pred
Vranskim in Ponikvo. Starejše
kategorije (76 enot) mladinci
Šešče, Matke, Grajska vas,
mladinke Šešče, Ločica pri
Polzeh, Kaplja - Pondor, člani
A Braslovče I, Braslovče II, to-
varna nogavic Polzela, članice
A Braslovče, Kaplja vas, Graj-
ska vas, člani B Prebold, Šeš-
če, tekstilna tovarna Prebold
in veterani Latkova vas. Kap-
lja vas in Dobriša vas - Pe-
trovče. -p Y
Deseti planinski
rojstni dan
Planinci iz Rečice ob Saviryi
so v nedeljo proslavili 10-letni-
co društva. Vzdržujejo dve pla-
ninski poti, im^jo tri markaci-
ste in tri planinske vodnike ter
šest gorskih stražarjev. Za mla-
do društvo je to veliko .Na pla-
ninski slovesnosti v Poljanah
so nastopile pevke in folklori-
sti, član novega upravnega od-
bora Planinske zveze Sloveni-
je Adi Vidm^er je podelil pet
odličij Planinske zveze Slove-
nije, razen tega pa so podehli
še enajst društvenih priznanj.
B.J.
Krvodajalska akcija
v Radečah
Pri Občinski organizaciji
Rdečega križa v Laškem, bodo
v torek, 26. junija organizirali
drugo krvodajalsko akcijo v le-
tošnjem letu. Le ta bo v prosto-
rih osnovne šole Radeče od 7.
do 13. ure.
Organizatorji up^o, da se bo
te akcije udeležilo več krvoda-
jalcev iz radeškega območja,
kot prejšnja leta.
Zneliiii so se
maicadama
Vaščani Vrbnega in Vi-
deza v krajevni skupnosti
Šentjur-okolica so pred
dnevi skupaj s krajevno
skupnostjo dokončali dela
pri asfaltiranju ceste med
Vrbnim in Videžem.
Po predlanskem napelja-
vanju skupnega vodovoda
za 14 gospodinjstev v Vrb-
nem in Zlatečah so se nato
lani odločili za asfaltiranje
ceste iz novega naseda
v Vrbnem na Videz. Pri-
pravljalna dela so opravili
sami, nato pa so položili
530 metrov asfalta. Za letos
jim je ostala še druga polo-
vica ceste, 570 metrov.
Aprila so znova pripravili
podlago za preostah neas-
faltirani del, maja pa so na-
to položili asfaltno prevle-
ko. Letošnja dela so stala
216 tisoč dinarjev, od tega
so krajani prispevali 105 ti-
soč, preostalo polovico de-
narja pa krajevna skup-
nost. Spomladi so v Zlate-
čah, naprej do Videza, raz-
širili tudi nekaj sto metrov
makadamske ceste proti
Blagovni, gradnjo pa so fi-
nancirali krcjani Videza in
Blagovne ter krajevna
skupnost Blagovna.      BJ
8. STRAN-21. JUNIJ 1990
NASI kraji in UUh.
Celjska kabeiskotelevizijska mučkalica
Zametki sanjarjenja o kabelski televizi-
ji v Celju segajo v davno leto 1987. Tri leta
kasneje se zdi, da razen pogodbe med Go-
renjem servis, kot izvajalcem del, in celj-
skim gradbenim odborom, podpisali so jo
konec decembra lani, Celjani nimamo ni-
česar. Pač. Na pošti na Golovcu so delavci
Gorenja servis že oktobra lani montirali
eno najsodobnejših glavnih postaj kabel-
sko razdelilnega sistema nemške firme
Fuba, žal pa je neizkoriščena. Po besedah
direktorja Gorenja servis Teodorja Dmi-
troviča, gre krivdo v celoti pripisati celj-
skemu gradbenemu odboru.
To je povedal na tiskovni konferenci, ki
jo je sklical Gorenje servis v torek z name-
nom, da v Gorenju končno položijo odprte
karte pred občane, ki zastonj čakajo na
priključke, pa čeprav so nekateri odšteli za
to že tudi denar. Že postavljena glavna po-
staja ima na voljo devetnajst programov, ki
bi jih lahko sprejemali Celjani, kar je po-
membnejše, pa postaja omogoča tudi raz-
voj lokalnega informacijskega sistema, po-
sredovanje servisnih informacij, povezavo
s terminali bank...
Dmitrovič je novinarje seznanil, da so de-
lavci Gorenja Servis junija letos priključili
14 gospodinjstev v stanovanjskem bloku
na Vošnjakovi 2 v Celju kabelsko razdelil-
nemu sistemu na Golovcu. Pred tem pa so
morali opraviti dodatna popravljalna dela
na inštalacijah v bloku, ki so jih pred tem
opravili dijaki celjske tehniške šole. Ti so
inštalacije napeljali še v osemnajstih blo-
kih, za to pa se je odločil celjski gradbeni
odbor, kije na svojo roko ugotovil, da bodo
dijaki to opravili enako strokovno, vendar
po mnogo nižji ceni, kot to storijo delavci
Gorenja. Da so za to potrebovali več ur in je
bila na koncu računica popačena, seveda
niso upoštevali. Tudi v ostalih blokih bo
pred napeljavo priključkov potrebno teme-
ljito popravilo instalacij, kar pomeni dodat-
nih 17 tisoč dinarjev stroška za vsak blok.
Odločitev gradbenega odbora, ki mu urad-
no predseduje Marjan Žuraj, zadnje čase pa
njegovo funkcijo vse bolj opravlja Drago
Černič, je zato po mnenju Gorenja servis
nedopustna in s strokovnega vidika nera-
zumljiva.
Teodor Dmitrovič in Ernest Kaiserber-
ger, vodja sektorja obnove in proizvodnje
rezervnih delov v Gorenju servis, sta tudi
poudarila, da oni, kot izvajalci del, niso po-
stavljali fiksnih cen koliko naj bi znašala
cena priključka za gospodinjstvo. Ta se na-
mreč spreminja glede na to ali gre za stano-
vanjski blok ali za enodružinsko hišo, tako
je bilo razmerje v Titovem Velenju na pri-
mer ena proti pet, kar pomeni, da so občani
morali odšteti od 200 do tisoč zahodnonem-
ških mark za priključek. Cene s katerimi so
bih seznanjeni Celjani, in s katerimi jih boj-
da še seznanjajo po krajevnih skupnostih,
zato ne držijo! Temeljijo namreč na podlagi
na pamet postavljenih številk posamezni-
kov, ki si zadnje čase prizadevajo, da glavni
izvajalec del ne bi bil Gorenje servis, meni-
jo v Titovem Velenju.
Ker so v Gorenju servis v Jugoslaviji na-
peljali že več kot 100 tisoč tovrstnih prik-
ljučkov in ker imajo ekipo strokovno uspo-
sobljenih delavcev in strokovnjakov, ki za-
sledujejo vse spremembe v svetu na tem
področju, zato ne dovolijo, da bi tovrstna
dela poleg njih opravljali volunterji oziro-
ma ljudje brez strokovne usposobljenosti.
Ker v Gorenju servis jamčijo za kvaliteto
opravljenega dela in ker načrtujejo tudi po-
vezavo Šaleške in Savinjske doline ter celj-
ske kotline preko novega skupnega siste-
ma, ki naj bi bil na gori Oljki, in bi omogo-
čal posredovanje informacij s tega področja
v širši slovenski prostor, so zato Velenj*
zainteresirani za izgradnjo celotnega
skotelevizijskega omrežja na tem podro'
Drobtinic pa ne nameravajo pobirati, ^5
zavedajo, da je pri tovrstnih projektih^'
treben generalni izvajalec, ne pa več t)?
meznikov. Seveda kot pravijo, ni nuj^o
je to ravno Gorenje. In če se bo celjJ
kabeiskotelevizijska mučkalica še vU
kot razvlečeni žvečilni gumi, se zna zgori!
da se bodo Velenjčani Celjanov navelio'
in delo prepustili »strokovnjakom«, 1q J
daj zavirajo njihovo delo.
Zmotno je prepričanje, kot pravijo v c.
renju servis, da je glavni problem den-
Najhujše se jim zdi, da v Celju ni stroko^^l
organiziranega profesionalnega odbora
bi se zavzel za čimprejšnjo napeljavo pj-^
ljučkov kabelsko razdelilnega sistema C
Ija. »Zadevo morate razčistiti Celjani san
Mi imamo ljudi, imamo opremo in materi
ter vse potrebno, da lahko v roku šest
mesecev opravimo naše delo, toda če n
pri tem zavirajo v gradbenem odboru tei
ne moremo storiti,« sta bila odločna Teodi
Dmitrovič in Ernest Kaiserberger. »Krati
pa bodo tako zopet potegnili občani.«
NATAŠA GERKE
Za čiste zohke nagrada
ZakUučeno tekmovanje osnovnošolcev v sktbi za čiste zobke
v Sloveniji že nekaj let osnovnošolci
tekmujejo v skrbi za čiste zobe, na
Celjskem pa se je skrb zobozdravstve-
nega osebja iz preventivne službe od-
delka otroškega in mladinskega zo-
bozdravstva celjskega Zdravstvenega
doma razvila v široko akcijo šolarjev.
Območno tekmovanje je bilo zaključe-
no sredi maja, celjski osnovnošolci pa
so dobili zmagovalca pred nekaj
dnevi.
Skorajda enakovredno sta se v letoš-
njem šolskem letu kosala 1. c razred
osnovne šole Ivana Kovačiča-Efenke
z razredničarko Alenko Šmarčan in 2.
b razred osnovne šole Slavka Šlandra
z razredničarko Angelo Antič, ki je na
koncu zmagal za borih 5 točk razlike.
»Skrb za čiste zobe je po posameznih
osnovnih šolah kaj različno organizira-
na, nekatera šolska vodstva imajo za
higienske kotičke z umivanjem zob
v šolah, posluh, druga spet ne - največ
pa je odvisno od učiteljic in domače
vzgoje«, pripoveduje Karolina Pra-
protnik iz preventivne zobozdravstve-
ne službe. »Prav zaradi tega bi rada
pohvalila učiteljice, ki v otrocih razvi-
jajo vsakodnevno skrb za čiščenje zob,
ena takšnih pa je prav Angela Antič, ki
je s svojimi razredi že leta v vrhu tek-
movalnih rezultatov«, pripoveduje viš-
ja sestra Karolina.
V tekmovalni akciji za čiste zobke
osnovnošolcev so sodelovala tudi šte-
vilna slovenska in celjska podjetja, ki
z nagradami vzpodbujajo šolarje k še
vestnejšemu čiščenju zob. V Celju so
nagrade prispevali Aero, Merx, Emo,
Aurea, mariborski Zlatorog, ljubljan-
ski Mladinska knjiga in Žima, po naj-
boljša dva do tri razrede iz vsake os-
novne šole pa so v kino popeljali ZS
Triglav, Etol, IKI Ljubečna in celjsko
Kinopodjetje.
IS
Foto: EDO EINSPIELER
Zmagovalni razred v čiščenju zobkovje bil v celjski občini 2. b osnovne šole Slavka
Slandra.
Le za 5 točk pa je za Šlandrovci zaostajal 1. c razred osnovne šole Ivana Kovačiča-
Efenke.
Slavnostni zaključek
šolskega leta
Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Ce-
lju so minuh četrtek, že petič zapored,
pripravili šahovsko simultanko (na sliki).
Petintrideset učencev se je pomerilo
z bratoma Pešec. Simona Praznik in Ma-
teja Knez sta remizirali, Jure Podgornik
je eno partijo izgubil in eno zmagaf, zma-
gala pa je tudi Sabina Golob. Ostali šahi-
sti so bili poraženi.
Teden dni prej pa so na omenjeni šoli
pripravili likovno kolonijo, na kateri so
sodelovali učenci vseh celjskih osnovnih
šol ter nekaterih šol iz regije. Kot je to že
tradicija, so učenci risali cvetje na steklu.
Petdeset izdelkov je na ogled na osnovni
šoh.
Pripravili so tudi razstavo priznanj in
pohval, šolski pevski zbor je zapel nekaj
pesmi, osmošolci pa so za slovo pripravili
pester kulturni in zabavni program, ki so
ga zaključih z valeto.
EDO EINSPIELER
Na Celiskem kar okrog
500 prireditev
Poslovna skupnost za turizem in Celjska turistična
zveza sta izdali koledar prireditev in turistične infor-
macije za leto 1990. V knjižici so zbrani vsi podatki
o rekreacijskih središčih na našem območju, opisane
so možnosti za kmečki turizem, predstavljena zdravi-
lišča in dobri gostinski lokali. Uvodoma je nekaj besed
namenjenih opisu celjskega turističnega območja, vse-
kakor pa bo dobrodošel koledar turističnih prireditev.
Do konca leta se bo zvrstilo kar okrog 500 prireditev,
s takšnim številom pa se lahko pohvali le malo turistič-
nih regij v Sloveniji, razen tega so te prireditve vse
kakovostnejše. Turistične informacije s koledarjem
prireditev je uredil profesor Zoran Vudler.
JANEZ VEDENIK
Veseli avtobus
Letos so se v laški občini odločili za počitnice po n
otrok. Zavedajoč se težav, ki jih imajo starši vsako le
z varstvom v poletnih mesecih, so sklenili organizi
»Veseli avtobus«, ki bo otroke varno popeljal v vesel|
zanimive počitnice.
Če bo prijavljenih vsaj 50 otrok, bo počitniško var
organizirano vsak dan v obeh mesecih, nam je pove
Pavla Lapornik iz Komiteja za družbeno planiranje inra
pri SO Laško. Otroci se bodo lahko sami odločili za s
izleta, izbirali pa bodo med Zagrebom in Ljubljano. Vodi
na izletu bo izbrano izven vzgojnega kadra in bo in
možnost realizirati vse zanimive ideje, ki se ponavadi p
dijo zjutraj. Skratka, gre za zanimivo novost in v LašI
pričakujejo, da se bo za Veseli avtobus prijavilo čim
otrok.
M.AUŽI
Reševanje Iz vode
Ob dnevu civilne zaščite 20. juniju je Občinski štab
zaščite Žalec skupaj s pripadniki civilne zaščite v Kp
slovče in specializirano enoto občinskega štaba PpK
vajo reševanja iz vode. Po besedah poveljnika občins^
štaba civilne zaščite Staneta Lesjaka je vaja dosegli
namen, saj so reševalne ekipe v kratkem času nasl^.
namišljena utopljenca. Vaji, ki so jo izvedli na BrasloA
jezeru, je sledila slavnostna seja štaba civilne zaščite o
Žalec, na kateri so podehh priznanja Francu Klokučo
iz Braslovč, Ivanu Kopušarju in Antonu Bratuši iz >^^u
tra, Gabrijelu Marinšku iz Petrovč in Jameirskemu kli*
Prebolda. . ,jf
KillTUBA-TURIZEM
21. JUNIJ 1990-STRAN 9
rrgovina iz korenin
mežna razstava v l\nuzeW revolucUe v Celju
,rfgo\insi med obema voj-
ama, je naslov obsežne in bo-
ate razstave, ki so jo odprli
^spodnjih prostorih Muzeja
Ivolucije v Celju in bo na
Aed celo poletje, do 20. sep-
finbra. Razstava sodi v sklop
Irireditev poletnega Celja.
Lpravile so jo: Marija Poči-
falšek, Rolanda Fugger-Ger-
Ladnik in Andreja Rihter.
pokrovitelj razstave je Kovi-
notehna, zato je tudi del raz-
Lve namenjen nastanku in
razvoju Kovinotehne.
prvi, za mnoge obiskovalce
najbrž najbolj zanimivi del,
predstavlja rekonstrukcijo tr-
Lvine z mešanim blagom,
v drugem delu se predstavlja
Kovinotehna v svojem razvoju
^ leta 1945 do leta 1986, v tret-
jgin pa so na ogled fotografije
Josipa Pelikana, v vitrinah pa
50 različne tehtnice kot nepo-
grešljiv pripomoček v trgovini,
[{ajveč gradiva je uspelo stro-
kovnjakom zbrati med starej-
jimi Celjani, veliko so prispe-
,-ali muzealci iz Narodnega
jnuzeja Slovenije in Mestnega
3iuzeja v Ljubljani, Kovino-
.ehna se predstavlja s svojimi
eksponati, Libela pa je prispe-
vala kompletno proizvodnjo
tehtnic.
V Muzeju revolucije priča-
kujejo veliko zanimanje za to
razstavo, hkrati pa naprošajo
Celjane, ki prepozn^o sebe ali
inance na fotografijah Pelika-
M, da na to opozorilo strokov-
rjake v muzeju. Tako bi lahko
■azstavo istočasno izkoristih za
iokumentacijo fotografij in
obogatitev arhiva.
Za mladino in posebej n^av-
Ijene skupine bodo v Muzeju
poskrbeli za strokovno vod-
stvo in razlago po razstavi, ki
sodi med eno nj«večjih doslej.
V obdobju med obema voj-
nama je bilo v Celju več kot
300 trgovin. Nasploh ima tr-
govina v Celju dolgoletno tra-
dicijo, saj njene korenine se-
gajo v srednji vek. Celje, ki je
po 1. svetovni vojni štelo
okrog 7 tisoč ljudi, je s svojo
trgovino obvladovalo velik
del ozemlja - Savinjsko doli-
no, na zahodu območje do Li-
tije, na jugu in vzhodu pa po-
dročje do Save in Sotle. Če-
prav obsežna razstava zato
predstavlja le oris značilnosti
trgovine med obema voj-
nama.
Istočasno je k razstavi izšel
bogat katalog v slovenščini in
angleščini, ki prinaša tudi šte-
vilne stare fotografije mojstra
PeUkana in iz katerih bodo zla-
sti starejši Celjani prepoznali
pročelja in notranjost trgovin
kot so: Stermecki, Rakusch,
Fazarinc, Mislej, Kramar, Hla-
din in drugih, saj jih nekateri
še vedno imenujejo kar po sta-
rem. Zanimivi so tudi oglasi
trgovcev, ki vabijo k nakupu
po znižanih cenah, primernih
božičnih daril, izdelkom iz
uvoza, ali kakšni posebni po-
nudbi. Marsikaj bi se dalo na-
učiti od starih celjskih tr-
govcev.
Dobra osnova za Kovinoteh-
nino veletrgovino z železnino
je bilo, na primer, Rakuschevo
podjetje. Trgovina Železninar
je danes Kovinotehnina proda-
jalna v Stanetovi ulici. Pod
skupnim naslovom Podjetje so
ljudje, se Kovinotehna pred-
stavlja v katalogu z zanimivimi
fotografijami od začetkov do
izpred nekaj let.
MATEJA PODJED
Ob prodajnem pultu v trgovini Josipa Jagodica na Glav-
nem trgu. Foto Pelikan]
Mladosti
v slikah
v Glasbeni šoli Frana
Koruna Koželjskega
v T. Velenju te dni razstav-
ljajo trije mladi likovni
ustvarjalci, dijaki Centra
srednjih šol T.Velenje. To
so: Simon Kajtna, Denis
Senegačnik in Rok Poles.
Simon Kajtna je iz Rim-
skih Tophc in v T. Velenju
obiskuje 4. letnik računal-
niške šole. Slika oljne po-
dobe, predvsem zahtevne
portrete in krajine. Vseika
slika kaže študijski pristop.
Kajtno zanimata kompozi-
cija in tonsko modeliranje
kolorita.
Denis Senegačnik je di-
jak Srednje strojne šole. Na
razstavi se predstavlja z olj-
nimi deli in pasteli. Njego-
va dela so študije kompozi-
cije, barv, forme in prosto-
ra; z njimi ustvaija nov
nadrealni fantazijski svet,
ki pa še ohranja stik z real-
nim. Tudi tihožitje se odmi-
ka od realne predmetnesti
in dobiva dimenzije fanta-
stike. Priljubljen Senegač-
nikov motiv so konji, ki ga
mlad ustvarjalec analizira
in podaja v različnih pozah.
Najbolj raznolik ustvarja-
lec je Rok Poles, sedem-
najstletni dijak naravoslov-
no-matematične usmeri-
tve. Rok eksperimentira in
s tem prihaja do novih teh-
nik. Inovativno je njegovo
nanašanje zmesi vima in ni-
trolaka na strešno opeko.
S to snovjo reliefno obliku-
je maske, kijih nato pleme-
niti z barvo, tušem ali bron-
zo. Ustvarja tudi makrame-
je, ki so oblikovani z občut-
kom za kompozicijo in pro-
stor.
Poles se nam predstavlja
še s perorisbami - zanimi-
vimi vedutami, vinjetami,
inicialkami in fantazijskimi
podobami. Zanim^o ga tu-
di drugi motivi: obrazi, ki
izražajo različna psihična
starga, in tihožitja, kjer se
omejuje na nianse določe-
ne barve.
Razstavljena dela vseh
treh ustvarjalcev se razli-
kujejo po motivih, formi in
likovnih tehnikah. Skupna
pa sta jim ustvarjalna mla-
dostna energija in iskanje
lastnega umetniškega izra-
za, zato lahko pričakujemo,
da bodo tej predstavitvi
sledile še nove.
MARJANA GMAJNER-
KOROŠEC
KOMENTIRAMO
Je takšen teden
še potreben?
Minil je še en Celjski turistič-
ni teden. Žal znova bolj kot ne
neopazno, če seveda izvzame-
mo sluč^ne obiskovalce celj-
skega mestnega središča, ki so
lahko na Tomšičevem trgu ob
popoldnevih poslušali in gle-
dali nastope raznih ansam-
blov, folklornih in drugih
skupin.
Bolje obveščeni so lahko
spremljali kulturne prireditve
še na nekaterih drugih mestih.
Celjskemu Turističnemu dru-
štvu seveda ne gre odrekati
priznanj za trud in delo. Škoda
pa je, da v mestu ob Savinji
niso mogli na turistični teden
opozarjati niti s plakati, kaj še-
le s kakšnimi transparenti in
drugimi vrstami obvestil. Le
malo Celjanov je vedelo, da
v njihovem mestu poteka Turi-
stični teden. Jasno je, da orga-
nizatorjem primanjkuje denar-
ja za propagando, še posebej
sed^, ko velja nov sistem deli-
tve sredstev, zbranih s turistič-
no takso. Tudi zato se postav-
lja vprašanje, ah je organizaci-
ja takšnega tedna še smotrna.
Slej ko prej bo treba spremeni-
ti njegovo obliko in vsebino.
Turistični teden ne sme in ne
more biti zgolj sad dela ama-
terskih turističnih delavcev,
pač pa vsega mesta, kajti čas bi
že bil, da vsi skupaj spoznajo
vlogo Celja kot turističnega
mesta. Očitno se je bolj zave-
dlo tujci kot pa Celjani. Celje
v naših mishh še vedno ostaja
industrijsko mesto, znano
morda še po gostinski ponud-
bi, kar pa seveda ni prav. Toli-
ko bolj velja zato pohvaliti čla-
ne turističnega društva, ker so
se prejšnji teden sestali z no-
vim občinskim vodstvom in
spregovorili tudi o teh stvareh.
Glede samega Celjskega tu-
rističnega tedna pa bi bil čas za
razmislek, ali je junijski termin
sploh primeren. Povrh vsega
so organizatorji tudi letos imeli
smolo s slabim vremenom. Ne
nazadnje seje treba vprašati še
o smiselnosti kramarskega sej-
ma. Takšnega, kot je bil letos,
Celje prav gotovo ne potre-
buje!
JANEZ VEDENIK
Uspele turistične prireditve
V soboto in nedeljo so se na
našem območju zvrstile zani-
mive gostinsko-turistične pri-
reditve, za katere lahko trdi-
mo, da so lepo uspele. V Vojni-
ku so člani tamkajšnjega turi-
stičnega društva pripravili
Turistični dan, v Titovem Ve-
lenju so razstavljali slaščičar-
ski mojstri iz naše regije,
v Jurkloštru pa je bil turistič-
ni večer.
V soboto je bil v Vojniku
splet različnih kulturnih prire-
ditev. Predstavili so se člani
mladinskega pevskega zbora
Osnovne šole bratov Dobrotin-
šek in tamburaški orkester
Akord, z recitalom pa so nasto-
pili člani Slavističnega dru-
štva. Dan so izkoristili še za
predavanje o zgodovini Vojni-
ka ter za predstavitev po-
membnih osebnosti tega krcja,
kar je opravila profesorica Bo-
žena Orožen. Popoldne je bil
še orgelski koncert in nastop
moškega pevskega zbora Voj-
nik, ves dan pa so bili na ogled
obrtniški izdelki. Ob tem so se-
veda spregovorili tudi o turiz-
mu v tem kraju. Žal turističnih
ponudb v smislu počitnikova-
nja Vojnik nima, saj je to pre-
hoden kraj. Prav na tem po-
dročju čaka turistično društvo
še vrsta nalog. Možnosti ni ma-
lo. Vojnik se ponaša z lepo ure-
jeno gostilno in mnogimi dru-
gimi objekti. Ne nazadnje velja
omeniti izreden pogled na ve-
černo razsvetljavo vojniških
cerkva, ki so vznemirile celo
filmarje. Nasploh je čutiti vse
večje zanimanje krajanov za le-
po urejeno okolje.
Slaščičarska razstava v Ti-
tovem Velenju je bila svojevr-
sten dogodek, ki presega regij-
ske okvire. Niso odveč razmi-
šljarya, da bi lahko postala re-
publiškega pomena. Tokrat so
se na njej s svojimi izdelki
predstavili slaščičarji hotela
Evropa, Mignona, Zvezde, ve-
lenjske Name, Term iz Topol-
šice, mozirske in Merxove slaš-
čičarne iz Titovega Velenja ter
hotela Paka, ki je bil tudi orga-
nizator. Posebej je treba poh-
valiti direktorja Franca Koša-
ka in slaščičarskega mojstra
Jožeta Javorška. Razstava bi
prav gotovo lahko dobila tek-
movalni značaj.
Nadvse imeniten je bil tudi
večer v Jurkloštru, kjer je kra-
janom v nabito polni dvorani
govoril dr. Mataž Kmecl in
predstavil Jurklošter pred če-
trt stoletja. Profesor Zoran
Vudler je nanizal nekaj misli
o vlogi turističnih društev
v manjših krajih, večer pa so
zaključili s predavanjem o Ne-
palu in Himalaji, popestrenim
z barvnimi diapozitivi.
JANEZ VEDENIK
Poletno Celje za dušo?
Danes, 21. junija, najavlja
Mledar poletje. Knjižica
naslovom Poletno Celje na
lidan ne najavlja nobene
lirireditve. Nekatere so se
ivrstile v minulih dneh, do
konca julija jih bo še nekaj,
potem pa bodo pri Zavodu
a kulturne prireditve Ce-
lja, ki je koordinator, izdali
ilrugi del vodiča Poletno
Celje.
Že prva knjižica bi bila
liolj obsežna, če bi organizži-
'oiji prireditev, letos je vse
tudi zasebnih, svoje na-
niere pravočasno priglasili
Zavodu, da bi jih le-ta, s pov-
zetkom vsebine, lahko nega-
kot je bilo domenjeno na
^'cer dobro obiskanem se-
stanku že v mesecu marcu,
^asa je bilo torej dovolj,
^kot kaže, tudi organizatorji
slečejo vsak na svojo stran.
Postavljajo svoje zahteve, ali
Pa se zanašajo na samoume-
obisk prireditev. Ponud-
ba prireditev, ki so za sijoči-
mi, sončnimi platnicami, ka-
kršen je tudi plakat Poletno
Celje (obUkovalec Jože
Domjan), je torej okrnjena:
prinaša program rednih
predstav celjskega gledališ-
ča, koncertov Zavoda za kul-
turne prireditve, plesnih do-
godkov in skoraj nič več. In
vendar se bo v Celju vmes še
kaj dogajalo, čeprav vsega
ne gre šteti in vreči v poletne
kulturne prireditve, saj gre
tudi za kakovost teh priredi-
tev in ne samo za število. Po-
letno Celje, ki nas je lani pri-
jetno presenetilo, iz najave
v tej knjižici ne kaže pravega
obraza, čeprav bi si želeli, da
bi bilo tako, kot v uvodu,
v poletnem nadihu, piše Ne-
venka Šivavec: »Poletje
v mestu... bo veselo: nosile
se bodo zračne pisane oble-
ke, predvem rožaste, nabra-
na krilca, prozorne sr^ce, la-
nene hlače pečenih barv. Po-
jedlo se bo veliko sladoleda,
spilo še več piva, v kozarcih
cocacole bo žvenketal led.
Sončili se bomo ob Savinji,
nekateri se bodo v njej tudi
kopali. Zvečer pa, ker se
nam ne bo ljubilo posedati
pred televizorji, bomo prišU
v mesto...« Upajmo le, da
nam v mestu, ki ima toliko
naravnih prizorišč za poletne
prireditve ne bo dolgčas, in
da bomo ob pivu našli kgj
več za dušo.
MATEJA PODJED
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Jožefov hrib ok. leta 1940
Ko je v začetku dvajsetih let smrekov gozd na pobočju Jožefovega hriba napadel
lubadar, so se mestni očetje odločili za radikalen in nepriljubljen ukrep. Gozd so
v kratkem času posekah in leta 1926 pričeli s parcelizacijo in pozidavo pobočja. Po
dogovoru s konventom lazaristov so se odločili, da ostane del griča pod cekrvijo
nepozidan. Na spodnjem delu Jožefovega hriba pa je do konca tridesetih let zraslo
precejšnje število družinskih hiš, ki jih je zlasti gradila Stavba zadruga državnih
uslužbencev. Sadovi pozidave Jožefovega hriba so lepo vidni na fotografiji Josefa
Martinija, ki jo je posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne.
JANEZ CVIRN.
I^esml v galeriji
^•vi utrinek k programu
rjfeditev poletnega Celja je
°'|,12. junija v galeriji Izba
'^clju, kjer je bila promocija
^siiiške zbirke Frana Roša
[■»aslovom Ljubil sem te, živ-
^*nje. Fran Roš je zadnjih
petdeset let svojega življenja
C«"! je leta 1976) predstav-
osrednjo kulturno oseb-
"''JtCelja!^
tn^" Je pisatelj, pesnik, dra-
L ^^'K in prosvetni delavec, po
j^l^i^em se danes imenuje tudi
Izbor njegovih pesmi
J^^i^obni knjižici je namervjen;
jJ^^.Pesmi izšle samo v eni
iefp ' sicer z naslovom Iz
kar pregnanstva. Za prav-
ic izšlo pesniško zbirko pa
zaslugo učenke osnovne
rtie!,,*^ana Roša, ki so pod
,j| ''Gorstvom Ljudmile Conra-
ti/^ pred leti začele sistema-
Hof° raziskovati dela Frana
t^a fbrale so vse pesmi Fra-
^•^sa, raztresene po različ-
nih glasilih, revijah in časopi-
sih in jih potem v obliki razi-
skovalne naloge tudi objavile.
Ta zbir Roševih pesmi je bil
osnova za pripravo pesniške
zbirke Ljubil sem te, življenje,
pri čemer so si veliko pomaga-
le z bibliografijo, ki ko je izde-
lala Antonija Fras iz Knjižnice
Edvarda Kadelja. Da so odkri-
le še nekatere druge pesmi, so
se napotile v ljubljansko in
mariborsko knjižnico in iz te
bogate vsebine so za izbor po-
skrbele in pesmi uredile: Bože-
na Orožen, Sorya Trstenjak, in
Ljudmila Conradi. Na željo
Aera, kjer so knjižico tudi na-
tisnili, pa so pesmi prevedene
tudi v angleščino. Prevedla jih
je Milica Zuža, likovno je knji-
go zasnoval Franc Purg, nakla-
do 500 izvodov so omogočila
nekatera podjetja v Celju. Ta-
ko nosi knjiga Roševih pesmi
svojevrsten pečat Celja.
M. PODJED
Podelili so
zlate vrtnice
Celjsko turistično društvo je
na svojem rednem letnem obč-
nem zboru podelilo priznanja
za najlepše urejeno okolje.
Priznanja sije zaslužilo več kot
devetdeset posameznikov, zla-
to vrtnico so tokrat podelili
družini Ojsteršek z Ljubečne,
srebrno Razvojnemu centru-
planiranje d.o.o. in bronasto
družini Gobec z Ostrožnega.
Metlo, za slabo urejeno okolje
v letu 1989, so soglasno podeli-
li krajevni skupnosti Nova vas.
Priznanja so poleg posamezni-
kov prejeli še Dom upokojen-
cev. Celjske lekarne. Župnijski
urad Sv. duh. Srednja pedago-
ška šola, Etol IFF, Petrol Celje,
VVZ Tončke Čeč in Anice Čer-
nejeve, Mercator Celje, Komu-
nala Celje in Cinkarna Celje.
JANEZ VEDENIK
10. STRAN-21. JUNIJ 1990
REPORTAŽ
Nebo se je usmililo Grižanov
Letno gletlallšče Lemberg Je bilo spet nabito
Najbrž si organizatorji,
griška Svoboda in osnovna
šola, niti v sanjah niso pred-
stavljali, da bodo po odpo-
vedanem sobotnem koncer-
tu skupine Šank Ročk in
Parnega valjka izpeljali ne-
deljsko otroško veselico
Miš-Maš v prekrasnem vre-
menu.
Dopoldne je bilo v Grižah
nekoliko manj živahno, prvi
ansambli so zaigrali z enour-
no zamudo, razmočeno zem-
ljišče je bilo treba posipati
s peskom, na hitro so postav-
ljali stojnice, skratka, po
enotedenskem deževju je bil
le malokdo optimist, čeprav
prireditve niso odpovedali.
Vendar se je trud izplačal,
v nedeljo popoldne se je
v Lembergu trlo mladih in
starih od blizu in daleč. Do
letnega gledališča so se pre-
bijali med množico stojnic,
bolšjim sejmoni, prodajalci
balonov in sladoledov. Pred
vhodom v letno gledališče je
tudi letos stal oder sramežlji-
vih. Mateje Koležnik vsaj do
šestnajste ure ni bilo, zato se
je z mladimi nadebudneži
pogovarjal in jih vzpodbujal
k nastopanju Celjan Živko
Beškovnik. Malčki niso bili
prav nič sramežljivi, hit šte-
vilka ena pa je bila med nji-
mi tokrat Tajci, saj je Hajde
da ludujemo prepeval vsak
tretji malček. Lutke so to-
krat imeli v rokah domačini.
Velenjčani in Celjani, navdu-
šila pa sta Andrej Strmecki
iz Ljubljane z igranjem na
tam-tam in prepevanjem
afriških pesmi ter čarodej iz
Maribora Franc Zupan.
Glasbeni oder in preko
petnajst znanih glasbenih
skupin je pritegnilo zlasti ne-
koliko starejše otroke, velika
gneča pa je bila na športnem
poligonu, kjer je osnovna šo-
la Griže kupila in tudi posta-
vila tobogan ter pet skakal-
nih balonov. Tisti, ki niso
prišli na vrsto pri skakanju
z baloni, kjer se je mladeži
kar trlo, so malce više lahko
slikali in kiparili. Vodja sli-
karske delavnice Breda
Bračko je povedala, da so le-
tos iz povsem praktičnih raz-
logov ponudili malčkom sa-
mo navadne barvice in flo-
mastre, vodene barvice pa
pustili lepo pri miru. Vse ris-
be in izdelke iz gline so tudi
tokrat razstavili v delavnici.
Zanimiv je tudi srečolov,
ki ga, vsako leto vključijo
v MIŠ-MAŠ. Na ta način si
sedmošolci iz osnovne šole
Griže zberejo del denarja za
končni izlet v osmem razre-
du. Učencem je pomagala to-
varišica Marija Vaš, ponujali
pa so preko 600 dobitkov,
glavna dobitka sta bili kole-
si, 15 dobitkov je bilo vred-
nih preko 800 dinarjev, 80
dobitkov med 200 in 800 di-
narji, ostali pa v višini sreč-
ke, torej okrog 30 dinarjev.
Pokrovitelj srečolova je bil
Petrol, drugi sponzor še
Ljubljanska banka.
Pokrovitelj otroške vese-
lice MIŠ-MAŠ je bila letos
skupna obratovalnica Blaj
iz Griž.
IRENA BAŠA
Vse niti je v Grižah tudi
tokrat imel Bojan Šalamon,
sicer pa takšna prireditev
kot je Miš-Maš terja okrog
120 pridnih ljudi..
V letno gledališče Lem-
berg je prišla večina ansam-
blov, na poti v Griže pa so
imeli prometno nesrečo čla-
ni ansambla Veter. Čeprav
ansambli igrajo zastonj, so
stroški veliki. Samo za pot-
ne stroške in dnevnice jim
morajo organizatorji odšte-
ti okrog 30 tisoč din.
Do dvanajste ure je kazalo, da bo letos v Grižah bolj malo obiskovalcev. Toda nebo je bi
tokrat usmiljeno, Lemberg pa popoldne nabito poln starih in mladih obiskovalcev.
Nakup tobogana in petih skakalnih balonov, za kar so denar odšteli aa osnovni šoli Gru
se je izkazal kot sila pametna naložba. Mladež se je drenjala, pred toboganom,^
prihodnje pa bo dobrodošel kdo, ki bo z balonov preganjal tiste, predvsem maJf
starejše, ki so balone vzeli v zakup.
Poletnemu pozdravu na pot
V Celju je Občinska zveza
prijateljev mladine letos
drugič pripravila otroško
zabavno prireditev Pozdrav
poletju. Podobno kot lani je
bila tudi letos v Mestnem
parku, organizatorji so po-
vabili kopico nastopajočih,
obiskovalcev pa je bilo bolj
malo.
Trud organizatorjev, ki je za
takšno prireditev prav goto-
vo težko izmerljiv, v Celju ni
bil poplačan tako kot bi lah-
ko in moral biti. Peščica
otrok, nekoliko več staršev
ter ostalih odraslih, in če si
lahko privoščimo še malce
zlobe, še največ nastopajočih
v soboto okoli 16.00 ure - go-
tovo ni odraz dobro zastav-
ljene otroške veselice. Tradi-
cija griškega Miš-Maša, ki
v letno gledališče Lemberg
pripelje več ljudi, kot jih pri-
zorišče sploh zmore sprejeti,
v Celju za Pozdrav poletju še
ni ukoreninjena, zato bi or-
ganizatorji pač morali bolje
poskrbeti za reklamo.
Kako se tem rečem streže,
pa tudi dobro vemo. Za mi-
ni-show v katerikoli diskote-
ki na Celjskem nam od vse-
povsod bodejo v oči razkošni
plakati, radijska obvestila so
polna njihovih vabil in člo-
vek - hočeš ali nočeš - takš-
ne prireditve ne more spre-
gledati. Za Pozdrav poletju
pa smo, vsaj po obisku
v Mestnem parku sodeč, ve-
deli le nekateri.
Pa še o samem Pozdravu
poletju. Malčki, ki so po
lTO§feem)^drsaiišču tekali
sem in tja, so imeli ravno do-
volj prostora, da do razbitih
noskov ni prišlo - če bi jih
bilo več, bi najbrž po ličkih
spolzela tudi kakšna solza.
Ob tem pa je bilo le nekaj
metrov proč razkošje mehke
trave (ki niti ni bila preveč
razmočena od dežja), kjer bi
tudi lutkovni oder ter lepo-
tilni in likovni kotiček prišli
bolj do izraza. In če bi prire-
ditev pripravili na večjem,
odprtem prostoru, bi se tudi
prodajalci balonov in slad-
korne pene bolj razgubili in
malo manj očitno bodli
v otroške in starševske oči.
Pa se sonce, ki najbolj sodi
k poletju, bi malčki lahko
pozdravili, kaj? ,
IVANA STAMEJČIČ
Kaj se zgodi, ko muca miško ulovi? Kdo, razen mojstra Tajnška še to ve, se sprašujemo
vsi, čeprav je odgovor na dlani. Otroci, ki jih je na Pozdravu poletju v Celju kar mrgolelo
maskiranih v mačke in miši, pa niso bili prav nič sprti med seboj.
Na odru sramežljivih so nastopili lutkarji, čarodeji, dovolj pa je bilo tudi
nadebudnežev, ki so prepevali, recitirali in plesali. Naravnost iz vroče Afrike je OB^.
MAS priletel Ljubljančan Andrej Strmecki s svojimi tam-tami.       Foto: EDI MAS^*^
„fP0BTA2A
21. JUNIJ 1990-STRAN 11
Gasilski posnetek zmagovalcev med potjo...
Hip iiip iiura iViunciien
,« hip huraa, hip hip hu-
.H'Pjp hip hura!« S takš-
f*' ^iVirainim hura za No-
""Idnik in Radio Celje, za
V . j(.e«, za vodiče in šoferja
Končal izlet 6. c in osta-
učencev polzelske os-
li^-e šole, zmagovalcev le-
nie akcije za nove naroč-
'i^e Novega tednika. Vre-
" pam je sicer prekrižalo
""katere načrte, ni pa nam
"kvarilo izleta v Miinchen.
fkleo: še bomo prirejali
jjšne akcije, še bomo poto-
* vjatanko 51 se nas je vkrca-
prejšnji torek zjutraj v so-
j^en Integralov avtobus,
!! smo v organizaciji turi-
ične agencije Dober dan
flpili proti Bavarski. Prav-
^[•av bi se pot v Miinchen
^Ico kaj klavrno končala,
f bi bila bavarska prestolni-
[: še v Jugoslaviji. Zaradi
■.jt seveda, kajti do avstrij-
\^ meje smo premagovali
«žave, ki jih zaradi ovinkov
u lul<enj povzroča morska
fjjlezen na štirih kolesih. No,
' jehudo vse skupaj le ni bi-
\ vrečk (tistih, ki se dobijo
šoferju) je ostalo dovolj
lezapovratek, zeleno belka-
^ barva otroških obrazov
L se je kmalu spremenila
jboij rdečkaste odtenke,
jlv-tobus je imel vgrajen vi-
jeo sistem z dvema ekrano-
ja, Ogledali smo si »Medve-
»Vrnitev v prihodnost
J,, »Ninjo II« ter pomotoma
•{Palčka Smuka in video-
jpot Alpskega kvinteta in že
310 bili v Miinchnu.
Oblačno in megleno vreme
jas je odvrnilo od namere,
ia bi si Miinchen ogledali
iptičje perspektive, z olim-
pijskega stolpa, zato pa smo
j za uvod del bavarskega
(lavnega mesta vključno
I olimpijskim kompleksom
ijledali iz avtobusa.
Točno po itinerarju, kot
I križankah pravijo načrtu
potovanja, smo se ob šest-
najstih z miniaturnim vla-
kom zapeljali v evropski
Hollywood, v Bavarski film-
ski studio, ki je eden največ-
jih in najpomembnejših
v Evropi. Kljub temu, da
dnevno v teh študijih posna-
mejo na kilometre celuloid-
nega traku, imajo vse skupaj
tako organizirano, da skozi
del filmskih študijev peljejo
še nekaj tisoč obiskovalcev.
Kako se trži, so naši zmago-
valci že vedeli, a prav bi bilo,
da bi se tega pri nas zavedli
tudi tisti, ki bi se jim bilo
potrebno le skloniti in »po-
brati denar«. Naši nemški
filmski gostitelji, ki nam si-
cer niso prodajali »bučnic«,
so nam nazorno pokazali, ka-
ko se to dela.
Za 9 mark so nam pokazali
tisto, česar ne uporabljajo
več, a se jim tega le ni zdelo
vredno zavreči ali podreti.
Tako smo se sprehodili skozi
rudarsko mesto, kjer je bila
posneta znamenita serija
Rdeča zemlja, ter skozi Alek-
sanderplatz, kjer je Werner
Fasbinder posnel tudi pri
nas zelo uspešno serijo Ber-
lin Aleksanderplatz. Zraven
smo s polzelskimi filmskimi
igralci posneli tri videe: pri
prvem je šlo le za sinhroniza-
cijo že posnetega filma, kjer
se je najbolje odrezala An-
dreja, ki ji je bila dodeljena
vloga znamenite Lolobrigi-
de, v zračni bitki sta bila ne-
ponovljiva pilot Aleš in zrač-
ni pirat Mišo, pri ugrabitvi
Tarzanove spremljevalke Ja-
ne pa se je zapletalo tako
z glavnima igralcema kot
z opico Judy in statisti. Tola-
žili smo se s tem, da pri taza-
resnih filmih pade tudi po
petdeset klap, preden jim
uspe posneti en prizor. Prav-
zaprav smo bili za prvič od-
lični.
Ob vsem tem smo na spre-
hodu skozi filmski studio iz-
vedeli, kako se pravzaprav
»proizvedejo« vsi »čim-bum
- tras« in ostali zvočni efekti,
skratka, kaj vse se lahko
uporablja pri sinhronizaciji,
kako preprosto se delajo tri-
ki, koliko dela se skriva za
dobro masko.
Ogromne pošasti, ki smo
jih videli na filmih, letalo, ki
je eksplodiralo pri pristan-
ku, vesoljske ladje in druge
reči, ki se na filmskem plat-
nu zdijo resnične, bi lahko
v filmskem studiu prijeli
v roke. Bleščeče vesoljske la-
dje so pravzaprav narejene iz
plastike, delov za pralne
stroje, ogledal, kulis itn...
Posebno doživetje je bil
ogled studia z rekviziti za
film »Neverending story, ki
je bil najdražji film, posnet
v tem največjem evropskem
filmskem studiu. 60 milijo-
nov zahodnonemških mark
je stalo snemanje te čudovite
bajke, ki jo mladi poznajo
predvsem po videospotu in
pesmi Neverending story, ki
jo je izvajal pop pevec Li-
mahl. Seveda smo tudi tu
posneli sekvenco leta na
hrbtu leteče kače. Za konec
smo šli še skozi znamenito
podmornico iz znanega filma
»Das Boot« (Podmornica).
Vse skupaj - super...
K vsem doživetjem tega
dne smo dodali še ogled
miinchenskega živalskega
vrta, enega lepših v ZRN.
Glavna zvezda ogledov je bil
orangutan Bernie, pa tudi
ostale štirinožne, dvonožne
in pernate živali so, posebno
še, ker nikjer niso ograjene,
temveč živijo v naravnem
okolju (tudi tigre loči od obi-
skovalcev v poletnem času
le vodni kanal) še posebno
privlačne.
Posebno doživetje je bilo
seveda tudi spanje (beri po-
nočevanje) v Miinchenskem
metroju, pa radijska oddaja
o vtisih iz Miinchna, ki so jo
nazaj grede pripravili učen-
ci-novinarji. Na kratko - bilo
je luštno.
Kako tudi ne, samo enkrat
se zmaga in gre v Miinchen.
Za prihodnje zmage bomo
namreč šli drugam.
RADO PANTELIČ
Zmagovalci na hrbtu leteče kače...
NfOVO NA VRANSKEM
■INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ZA PEČI IN OGREVALNO
TEHNIKO. BRZOPARILNIKE IN DESTILATORJE
UGODNE TOVARNIŠKE CENE S POPUSTOM
IN PRODAJA NA KREDIT HREZ OBRESTI
'ODPRTO 00 PONEDELJKA DO PETKA OD 10 " 15
'IMFORMACIJE NA TELEFONU 063/724110
•NIED PRVIH STO KUPCEV NAŠIH IZDELK?/ ?0W0 ,
MREBALI TRI BOGATE NAGRADE IZ NAŠEGA PROGRAMA
SERVIS ŠPORTNE IN KAMP OPREME
ANDREJ SVETEK,
KERSNIKOVA 11,
CELJE
Telefon (063)21-156
Popravilo in vzdrževanje:
- ČOLNOV (peskanje, barvanje, premazi proti algam)
- MOTORJEV za čolne (konzenviranje in
dekonzerviranje, montaža komand)
- PRIKOLIC (pregledi, popravila, nastavitev)
- SVETOVANJE ZA vzdrževanje in pred nakupom.
12. STRAN-21. JUNIJ 1990

Sprejem za kegljavke EMO
v petek popoldne je bil v Celju sprejem za odlično žensko
kegljaško ekipo EMO Celje ter njeni predstavnici, državni repre-
zentantki in nosilki zlate in bronaste medalje z zadnjega svetov-
nega prvenstva v Innsbriicku, Sonjo Mikac in Marinko Kar-
dinar.
Sprejem so pripravili v podjetju EMO Celje, sponzorju celjske
ženske kegljaške ekipe, udeležili pa so se ga tudi glavni direktor
Ema Marjan Drev, celjski župan Anton Roječ, predsednik Keg-
ljaške zveze Jugoslavije Avgust Likovnik ter nekateri predstav-
niki celjskih telesnokulturnih organizacij. Vsi skupaj so celjski
ekipi čestitali za šesti naslov državnih prvakinj, posebno prizna-
nje pa so izrekli tudi uspešnima reprezentantkama'.
Ob tej priložnosti je župan Celja Anton Roječ dejal: »Celje je
znano mesto uspešnih športnikov. Vi to tradicijo nadaljujete in
ste nosilke kvalitete med športnicami. Zato vaša naloga
v bodoče ne bo lahka, kajti sedaj imate posebno nalogo, ko
skupaj pripravljamo projekt Svetovno prvenstvo 1992 v Celju.«
Celotna ekipa je prejela tudi priložnostna darila, Avgust
Likovnik pa je v imenu Kegljaške zveze orisal vlogo sloven-
skega kegljanja in naloge vseh v naši republiki, da se ta športna
panoga še bolj razširi in utrdi. Zahvalil pa seje tudi pokrovitelju,
podjetju EMO, za podporo kegljanju v Celju in Sloveniji.
J. KUZMA, foto: EDI MASNEC
Preboldski Partizan po novem
Poročali smo že o nesporazumih, ki so nastali v vonj
preboldskega TVD Partizan. ^
Člani Partizana so se v soboto zbrali na izrednem Ut.
občnem zboru in izvolili novo vodstvo. Predsednik bo
Jani Laznik, podpredsednik pa Janko Napotnik. Izvolili sa
nove člane upravnega odbora in sprejeli program dela, v
tudi v bodoče temeljil na množičnosti, saj želijo v ra^
sekcije vključiti čim več ljudi vseh generacij. Več pozornost
doslej bodo namenjali izobraževanju kadrov ter organi^
različnih oblik športne rekreacije. Beseda je seveda naneslTlJ^
na kopališče, ki so ga oddali v najem dvema zasebnikoma ?
zatijujejo, bo odprto že to nedeljo, ScO pospešeno potekajo
pri obnovi samega kopališča in rgegovega gostinskega ^
Izrednega občnega zbora so se udeležili tudi predstavnilciji
jevne skupnosti in komisije za šport in rekreacijo. "
JANEZ VEDEjit
Poletna pionirska športna šola
Pionirska športna šola, ki jo že drugo leto zapored uspj
vodi profesor Tone Goršič, je zaprla svoja vrata v torek, k(
dečki in deklice, ki so v štirih skupinah obiskovali šolo, pnj
vili predstavitev osnov gimnastike, odbojke, rokometa, ko^
in nogometa, pomerili pa so se tudi v teku na 30 m.       ^
Športna šola v poletnih mesecih ne bo mirovala. Že v poijl
Ijek bo ponovno odprla vrata, vadba bo vsak dan od ponedSI
do petka po uro in pol v dopoldanskem času, trajala bo 14
15 ur razgibavanja pa bodo starši morali odšteti tristo dinarja
Vsak ponedeljek ob 8.30 lahko starši vpišejo otroke v ^
v telovadnici srednje šole Borisa Kidriča v Celju. Otroci bod
igrali igre z žogo, plavali, šli na izlete na okoliške hribe,
tenis in zabavne igre. Šolo bosta vodila profesorja Tone Gm|
in Mile Cepin.
N.(
Začetek slab, konec dober
V nedeljo, 17. junija se je končalo prvenstvo
v republiški nogometni ligi, kjer so med štiri-
najstimi ekipamj nastopile tudi štiri s celj-
skega območja. Če je bil uvod in začetek dru-
gega dela slab pa je bil zaključek toliko bolj
razveseljiv, saj so vse štiri ekipe ostale v ligi.
V zadnjem kolu je bil derbi v Žalcu, kjer so
v lepi tekmi domačini z 2:1 ugnali enega izmed
favoritov za 1. mesto - velenjskega Rudarja.
Srečanje je bilo bolj pomembno za Žalčane,
ker so potrebovali točke za obstanek. Strelca
za Žalec sta bila Selmanovič in Lapuh, za goste
pa Omič. Steklar je gostoval v Novi Gorici in
izgubil z Vozili 1:0, Elkroj pa je y Mozirju pre-
magal Elan 2:0. Grobelšek in Žurej sta bila
strelca golov.
Ob sklepnem komentarju lahko zapišemo,
da so Velenjčani 1. mesto zapravili v prvem
delu prvenstva, vendar so najbolj zrela ekipa
v ligi in sposobna igranja v medrepubliški ligi
zaradi več razlogov (dobri nogometaši iz doma-
čih logov, solidno okolje, velik posluh ljubite-
ljev, tudi nekaj denarja...). Poskusiti bo pač
treba v novi sezoni. Prijetno presenečenje je
Steklar iz Rogaške Slatine, ki je pred dvema
letoma izpadel, se lani vrnil in je zdaj ena naj-
bolj stabilnih republiških ekip. Trener je znal
združiti igralce različnih klubov na Kozjan-
skem in uspeh ni izostal. Najbolj smo se bali za
Partizan Hmezad Žalec, ki je dobesedno do
konca visel med nebom in zemljo. To je ekipa,
ki veliko zmore, žal pa iz različnih vzrokov (v
objektivnih in tudi subjektivnih) premalo daje.
Vsi v klubu so lahko zadovoljni, da seje konča-
lo tako, da bodo tudi prihodnjo sezono igrali
med najboljšimi slovenskimi ekipami. Še naj-
bolj so razočarali nogometaši Elkroj a iz Mozir-
ja. To je bila vrsto let ena najbolj stabilnih in
solidnih ekip v republiški ligi, ki je lani zlasti
po odhodu trenerja Prašnikarja pričela nazado-
vati.
TONE VRABL
Kadeti Ingrada Kladlvarja
v finalu.
V Celju je bil polflnalni turnir kadetov za
republiško nogometno prvenstvo. Nastopili
so štirje prvaki severovzhodne Slovenije. V pr-
vih dveh srečanjih so igralci Injrada Kladlvar-
ja premagali Tišino z 1:0 (1:0), Železničar (Mrb)
pa ekipo Aluminija z 2:0 (0:0). Finalno srečanje
med Ingradom Kladivarjem in Železničarjem
je odločilo o zmagovalcu. Celjani so z zadet-
kom Šešlerja v 16. in Ristevskega v 20. minuti
zmagali z 2:0 (2:0) in se skupaj z Mariborčani
uvrstili na republiški finale. Vse tekme so od-
lično sodili Trišič, Mlinar in Lakič iz Celja.
V zaključnih pionirskih tekmah širšega celj-
skega območja v nogometu so mladi igralci
Ingrada Kladivarja v dveh konkurencah osvo-
jili najboljši mesti. Starejši pionirji so namreč
zmagali v finalu proti Svobodi iz Brežic s 4:1,
medtem ko so mlajši pionirji premagali Rudar-
ja iz Titovega Velenja z rezultatom 5:1 in Celu-
lozarja iz Krškega s 5:0. j
REKLI SO:
Drago Kostajnšek, trener nogometašev Ru-
darja iz T.Velenja: »Sicer smo uspeli, saj smo
osvojili 2. mesto v republiški ligi in se uvrstili
v finale pokala za slovenski pokal, kjer smo se
včeraj v sredo 20. junija srečali z ekipo Kopra
na domačem igrišču v T. Velenju. Res pa je, da
bi bili lahko celo prvaki, če ne bi imeli velike
smole v prvem delu, ko smo imeli celo vrsto
poškodovanih igralcev, eden pa je odšel v voj-
sko. Spomladi se to ni dalo nadoknaditi, saj
tudi druge ekipe igrajo soliden nogomet. Več
pričakujemo od novega prvenstva, saj imamo
dober podmladek, vprašanje je samo denar.
Odborniki ga zbirajo, vendar je vedno težje
priti do njega. Vseeno pa bomo poskušali na-
doknaditi letos zamujeno in se kot prvaki le
uvrstiti v medrepubliško ligo, seveda če še bo,
kajti pri nas se tekmovalni sistemi izredno hi-
tro menjujejo.« TV
NA KRATKO
strelci v Rečici
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so pripravili občinsko pr-
venstvo z MK puško. Nastopilo
je 20 strelcev. Zmagovalci: MK
puška člani ekipno 1. SD D. Po-
ženel Rečica, posamezno 1. Dam-
jan Pader, mladinci 1. Robi Du-
ler in MK pištola drulow 1. Vinko
Lavrinc.
Mačkova
v reprezentanci
v Zenici je bilo 8. kolo jugo-
slovanskega pokala s standard
zračno pištolo. Zmagla je olim-
pijska zmagovalka Jasna Šekarič
iz Osijeka, na 4. mesto se je kot
najboljša predstavnica Slovenije
uvrstila mlada in obetavna Kse-
nija Maček iz Rečice pri Laškem,
15. pa je bila klubska tovarišica
Valerija Kufner. Obe sta nastopi-
li naslednji dan še na 2. zveznem
pozivnem kontrolnem tekmova-
nju z MK pištolo, kjer je Valerija
Kufner osvojila 4., Ksenija Ma-
ček pa 10. mesto. Z obema zad-
njima uspehoma se je Ksenija
Maček uvrstila v državno repre-
zentanco, ki bo sredi julija nasto-
pila na balkanskem prvenstvu
v Istanbulu.
Zaplet z Jagrom
v Razvanju pri Mariboru je
bilo republiško prvenstvo z vo-
jaško puško, kjer so velik uspeh
dosegli strelci Juteksa iz Žalca
v postavi Lojze Klovar, Justin
Smrkolj in Mladen Melanšek, ki
so osvojili 1. mesto in bodo tako
4. julija nastopili na državnem
prvenstvu na Reki.
Velika »smola« je doletela celj-
ske .strelce, ki so bili v kompletu
od Žalčanov boljši za en (!) krog!
Ker pa je Tone Jager zaradi poro-
ke hčerke Barbare moral streljati
že dan pred prvenstvom, tega or-
ganizatorji niso priznali. Tako je
zmagal Juteks, Celjani pa bodo
vseeno kot nekronani prvaki lah-
ko nastopili na državnem prven-
stvu, ki bo 4. julija na Reki. Med
posamezniki sta bila najboljša
Zalčana Melanšek in Smrlcolj na
1. oz. 2. mestu, Celjani jože Je-
ram, Slavko Frece in Tone Jager
pa so bili 4., 5. in 6.
Šahovsko srečanje
z Avstrijci
Konec tedna so se slovesnki
železničarji pomerili v šahu s ko-
legi iz Avstrije. V prijateljskem
dvoboju so bili boljši naši, ki so
nasprotniku prepustili samo toč-
ko in pol, sami pa so jih nabrali
sedem in pol. V slovenski ekipi
so bili tudi štirje Celjani: Franci
in Janez Pešec ter Aleksander
Pešec med mladinci in Marjan
Novak. Prihodnje leto se bodo
šahisti srečali v Grazu.
Novo streiišče
Na krajši slovesnosti so v nede-
ljo dopoldne v Šempetru v Sa-
vinjski dolini predali namenu
novo avtomatsko strelišče za MK
puško, ki ima 20 strelnih mest in
je trenutno največje v Sloveniji.
Zbranim je ob otvoritvi jgovoril
predsednik SD Slavko Slander
Jože Tkavc in poudaril, da so
strelišče gradili tri leta in opravili
kar šest tisoč prostovoljnih ur.
Strelišče je predal namenu pod-
predsednik Občinske strelske
zveze Žalec Marjan Žohar. Pri-
pravili so tudi tekmovanje. Posa-
mezno je zmagal Ošep (SD S.Š.
Šempeter) 246 krogov, 5. Jeram
CCelje) 234, 6. Melanšek (Juteks
Žalec) 232 krogov itd. Ekipno je
zmagala SD Slavko Šlander
Šempeter s 703 krogi, 3. Juteks
Žalec 677,6. Celje 649 krogov itd.
T. TAVČAR
Sprejem za strelce
žalski župan Milan Dobnik je
v torek sprejel strelce ekipe Ju-
teksa iz Žalca, ki so na republi-
škem prvenstvu z vojaško puško
osvojili prvo mesto, prav tako pa
tudi posamezno, kjer seje izkazal
Mladen Melanšek. Na sprejemu
so bili tudi strelci iz Šempetra, ki
so na državnem prvenstvu z zrač-
no.puško osvojili tretje mesto.
Župan se jim je zahvalil za do-
sežene uspehe in jim zaželel tudi
v bodoče veliko uspehov.
EMO V polfinaiu
Kegljavke Emo nadaljujejo
s tekmovanji v pokalu Jugoslavi-
je. Tako so v osmini finala nasto-
pile v Zagrebu, kjer so odpravile
ekipi Podravke in Varteksa, pri
slednjem pa so z 2679 keglji po-
stavile tudi nov rekord kegljišča
in se uvrstile v polfinale, ki bo
v Koprivnici. Srečale se bodo
z zagrebško ekipo Avtohrvatska.
V Zagrebu sta bili najboljši
v celjski ekipi Biserka Petak 935
in Marika Kardinar 931, svoj de-
lež k uspehu so dodale še Tanja
Gobec, Sonja Mikac, Metka Les-
jak in Mira Grobelnik.
J. KUZMA
Zaključili s tremi
medaljami
Judoisti L Reya iz Celja so
zaključili dolgo in uspešno tek-
movalno sezono z nastopom na
mednarodnem turnirju v Ljo
Ijani za pokal Bežigrad, kjer<
nastopili pionirji in mlajši mli
dinci Slovenije, Hrvaške in Iti
lije. Na blazinah se je zbralo 20
tekmovalcev iz 15 klubov. Celj
ni so se predstavili z osmimi tel
movalci, trije pa so osvojili nii
dalje: do 42 kg je bil 2. Mitja Be\
- Lakner, do 55 kg 3. Matej Ki
lene in do 70 kg 2. Peter Bevc.
Predstavnica judo kluba I. R
ya Celje Olga Petrak: »S konč
no sezono smo zadovoljni, saj <
se po vestnem delu ob starejši
začeli uveljavljati mnogi mladii
perspektivni tekmovalci. Od nji
si veliko obetamo v naslednji
sezonah.«
T
Gotovljana sta bila
najboljša
V konjeniškem športu, v dis(
plini preskakovanje ovir, Goto'
Ijani še naprej dosegajo lepe t
zultate. Tokrat sta se v mladini!
konkurenci izkazala Maja Novi
in Jernej Lipnik. Na zaključk
Prvenstva Slovenje v Krumpa
ku je Maja zmagla na Maestn
Jernej pa je bil na Afni drugi.
V članski konkurenci je zmi
gal Matjaž Čik starejši, Gotovlji
na Laufer in Pevec pa sta si kiju
dvema tretjima mestoma v!
možnosti za dobro uvrstitev«
pravila že na prvem delu prva
stva pred dnevi v Mariboru. ^
Odlične igre žalskih
tenisačev
V prvih petih kolih III republ
ške lige v tenisu je ekipa Ten
škega kluba Žalec v postavi Kn
šič, Krušnik, Vučer, Zupane i
Novak nanizala pet zaporedni
zmag. Med ostalim je premaga,
tudi dve zelo močni ekipi U"
verzale Domžale in Tenis To
Mengeš. Žalčani, ki jih uspeš"
vodi Zoran Vučer, so tako posta
glavni favoriti za osvojitev pr^''
ga mesta, kar bi pomenilo P"
hod v višjo ligo. ^
Prva nagrada v Žalec
Za 125. šahovsko nagradno igro smo dobili 63 odgovorov,
je bilo 49 pravilnih (Branislav Rabar). Nagrade - Plasti*
izžrebal direktor Ivica Krklec, prejeh pa so jih: Tone Mo
Velenjska c. 5, Žalec, Franja Močič, Pod kostanji 16, Celj
Sonja Florjančič, Na otoku 6, Celje. Skrivnostna oseba v od
je bil tokrat nekdanji slavni jugoslovanski in svetovni n(
metni vratar Vladimir Beara, ki ga je spoznal Andrej Greg«
Gregorčičeva 2, Celje. Vsi nagrajenci lahko nagrade dvig«
osebno v roku 30 dni v oglasno-naročniškem oddelku.
Podvig je nogometašem Partizana Hmezad Žalec (na sliki) uspel. V zadnjem kolu so na
domačem igrišču premagali velenjskega Rudarja 2:1 in si tako zagotovili obstanek v ligi
najboljših slovenskih ekip, kjer bodo igrali že tretjo sezono zapored. Na posnetku od leve
stojijo pred začetkom zadnje uradne tekme Mavrek, Jug, Dovžan, Korun, Selmanovič, Naprud-
nik (novi trener?), Glinšek (dosedanji trener) in Šarlah (sekretar kluba), spredaj Kotnik,
Glušič, Lapuh, Plantak, Turk, Kovač in Dokič.
Foto: UUBO KORBER
Šahovska nagradna igra 126
Na prvem memorialnem turnirju dr. Mila^^
Vlcdmarja je zmagal Albin Planine, takrat pa .5'
je mojstrski naslov priboril znani športni
šahovski novinar:
Aco Pasternjak        Ivo Bajec
Boris Kutin
Nagrajuje Žična Celje.

NE GREMO NA MORJE
21. JUNIJ 1990 -STRAN 13
Ne gremo na morje
prav nobene katastrofe ne bo, če letos ne bo-
preživeli dopusta na morju. Prihranili boste
kakšen dinar, ne bo se vam treba cijaziti po
ozkih poteh proti morju, nobenega pakiranja
potrebnih in nepotrebnih stvari, nobene jeze,
^er so vas prebukirali. Na koncu pa bi morda
^gotovih, da ste ves križevpot dali skozi zato, da
gle lahko opazovali morje, prepredeno s takšni-
jjji in drugačnimi algami. Zato pa - najlepše je
doma.
Biti doma pa še zdaleč ne pomeni pasti dolg-
čas- Pred vami je prva poletna priloga in do
konca poletja bomo izdali še tri. Naj vas najprej
opozorimo na tisto najpomembnejše - v prilogi
Ijoste našli drugi kupon za naš izlet Za pet din
dobre volje. Se še spominjate? Sedmega julija
gremo skupaj s sponzorji, gosti, nami in vami na
Izlet v Logarsko dolino. V prejšnji številki časo-
pisa smo objavili prvi kupon, v tej prilogi je pred
vami drugi kupon. Oba skupaj izrežite, prilepite
na dopisnico in jo pošljite na naš naslov do 30.
junija. Kdo bo potoval z nami, bo določil žreb na
valovih radia Celje 2. julija. In ponovimo - vaš
prispevek je pet dinarjev in predvsem obilica
dobre volje.
Naša akcija je bila eden izmed razlogov, da
smo se lotili poletne priloge. Seveda bomo po-
skušali izbrskati mesta, kraje in dogodke, ki so
vredni vašega obiska. Ce smo se tokrat ustavili
ob bazenih na Celjskem in v planinah, se bomo
že prihodnjič morda na teniških igriščih. Na
poletne mesece pa je vezano cel kup stvari, saj
veste, klopi, pa sončenje, moda in še marsikaj.
Mi smo si rekli: za vsakogar nekaj. In če tistega
nekaj vsi tokrat ne boste našli - pobrskajte še po
prihodnjih prilogah. Da bomo obljubo držali, pa
tako že veste.
IRENA BAŠA
KASVET DERMATOVENEROLOGA JOŽETA ARZENSKA
Pri sončenm:
do prave meie
Poleti je pač tako, da se radi
lebimo odvečnih oblačil in uži-
iimo v toplih sončnih žarkih,
iakor so prijetni, so po drugi
srani prav zahrbtni in človeku
Kvzročajo obilico težav. Za ne-
iij nasvetov smo prosili prima-
ta Jožeta Arzenška iz dermato-
»rološkega oddelka celjske
»laišnice.
^enšek: »Nekateri pravijo, da
tfflža zrcalo organizma. Gotovo
jjajbolj izpostavljena zunanjim
tivom, torej tudi soncu. V različ-
- starostnih obdobjih koža raz-
• "0 reagira na zunanje vplive,
iior želi kožo čimdlje ohraniti
Mrmalnem staiyu, mora upošte-
^ti cel kup stvari, ki na kožo lah-
fo vplivajo negativno in med te
i^torje vpliva tudi sonce. Za ne-
iitere bolezni kože, npr. luskavi-
■3 ima sonce blagodejen učinek,
"^to upoštevajte staro pravilo: ko-
^ se lahko obremenjuje toliko,
|olikor pač prenese. Ne pozabiti,
^je koža tista, ki ščiti organizem
pred vdorom bakterij, služi izme-
njavi telesnih tekočin. S sonče-
'fT!\ je treba začeti počasi, neka-
predlagajo za začetek pet do
i'^set minut direktnega izpostav-
j^J^ia, postopoma poterh čas po-
.^jšujemo. Še zlasti velja to za
ff}^ avgust. Najslabšo uslugo si
^^ajo tisti, ki hočejo v tednu ali
^^eh porjaveti do skrajnosti, s tem
pa si nakopljejo opekline, v jeseni
se hitreje lušči koža, izgubljajo
pigment. Ob izpostavljanju sonč-
nih žarkov je treba paziti še na
pravilno uporabo zaščitnih sred-
stev in seveda upoštevati navo-
dila.«
- Kaj pa povezava sončenje in
razvoj kožnega raka?
Arzenšek: »Če se človek ob ne-
upoštevanju pravil sončenja izpo-
stavlja soncu več let, še posebej,
če so ljudje nagnjeni k temu obo-
lenju, potem je možnost pojava
kožnega raka na izpostavljenih de-
lih večja, ustvarjajo se pogoji, da
se po štiridesetem letu razvije kož-
ni rak. Po naših opažanjih je te
bolezni v zadnjih desetih letih več,
k višjemu številu pa prispeva tudi
dejstvo, da seje v Sloveniji od leta
1955 življenjska doba pri moških
in pri ženskah povečala za deset
let. K sreči je kožni rak ozdravljiv
brez večjih posledic, odstranimo
ga kirurško in malo je primerov,
da se potem znova pojavlja.«
Na kaj morajo biti ljudje pose-
bej pozorni, kdaj obiskati zdrav-
nika?
Arzenšek: »Posebno pozornost
je treba posvetiti znamenjem ali
kot jim pravimo pigmentozni ne-
osi. Nekateri trdijo, da ni človeka
na svetu, ki ne bi imel vsaj eno od
teh znamenj. Nekateri jih imajo
veUko, do pet odstotkov je ljudi,
ki imajo najmanj deset znamenj,
pri nekaterih se pojavijo takoj po
rojstvu, pri drugih nekoliko kas-
neje. Ljudje, ki imajo znamenja,
morajo biti še posebej pozorni pri
sončenju. To velja tako za mlajše
kot starejše. Pri njih je namreč
možnost prehoda v maligno tvor-
bo, ki ji pravimo melanom, veliko
večja. Velja pravilo, da tista zna-
menja, ki v kratkem času ne spre-
minjajo svoje oblike, barve, veli-
kosti in če se ne pojavljajo na me-
stih, kjer oblačila povzročajo tre-
nje, pustimo pri miru. Pri sonče-
nju naj bodo ljudje oprezni, zna-
menja je treba pokriti z oblačilom,
nikakor pa prelepiti, kar mnogi
počenjajo. Če pa ljudje opažajo ka-
kršnekoli spremembe, torej če
znamenje npr. v mesecu dni spre-
meni velikost, barvo, če krvavi, ta-
krat je nujen obisk pri zdravniku.
In kot sem dejal, več previdnosti
pri sončenju. V celjskem prostoru
opažamo v zadnjih letih vse več
melanomov, vendar je statistika
zdravljenja dobra, imamo samo en
smrtni primer. Najpogostejše lo-
kacije, kjer se lahko razvije mela-
nom, so obraz, prsni koš, roke, po-
gosto tudi koleno ali stopala. Lju-
dje se pogosto motijo, ko temne
tvorbe, na prstih npr., povezujejo
s kakšno drugo spremembo ali po-
škodbo. Če je sprememba daljša
od štirinajstih dni ali treh tednov,
potem je nujen obisk pri dermato-
logu, ki bo ugotovil, za kaj gre.
Pogosto nas ljudje tudi sprašujejo,
kaj pomeni, če se v kratkem času
vsako leto pojavi več znamenj. Če
ne gre za večje velikosti in če ni
sprememb barve, oblike, potem ni
nevarnosti.
Zaradi prekomernega sončenja
nastajajo tudi neenakomerne pig-
mentacije, kožno barvilo se na
enem mestu združuje, temu reče-
mo hiperpigmentacija. Tu je treba
dosledno spoštovati navodila, ki
jih dajemo, sredstvom za razbar-
vanje kože se izogibamo, ker je to
le precej rizična stvar. Hiperpig-
mentacijo poleg sončenja lahko
povzročijo tudi razne bolezni, lah-
ko gre za hormonske motnje, bo-
lezni jeter in še kakšne druge bo-
lezni, zato v takšnih primerih na-
redimo nekaj dodatnih preiskav.«
Pogosto nas poslušalke radia
sprašujejo, kaj pomenijo temne
lise v starejših obdobjih in ali jih
je mogoče odstraniti.
Arzenšek: »Pri starejših ljudeh
gre predvsem za fiziološko stara-
nje kože, kar vpliva na dispigmen-
tacijo ah hiperpigmentacijo na če-
lu, po rokah, hrbtu, tudi po obra-
zu. Tem stvarem so nekateri bolj
nagnjeni, drugi manj. Dajo se do-
kaj elegantno odstraniti, čeprav ni
garancije, da se temne lise ponov-
no ne pojavijo. Mi te pojave o koli-
kor človeka bistveno motijo, od-
stranimo, za to so na voljo sred-
stva, npr. tekoči dušik. V večini
primerov pa teh lis ne odstranjuje-
mo. Kozmetičarke sicer uporab-
ljajo sredstva za razbarvanje kože,
razne pripravke, vendar v medici-
ni se tem stvarem raje izogibamo.
Če jih že uporabimo, pa je treba
točno vedeti, kaj uporabiti, kdaj,
na kakšen način, upoštevati je tre-
ba vsa pravila in obravnavati vsak
primer posebej.«
Poleti velikokrat slišimo tudi
o alergiji na sonce. Kaj menite
o tem v medicini?
Arzenšek: »Alergija je zelo širok
pojem. Ljudje veliko sprememb
na koži označijo kot ekcem in veli-
ko stvari označijo kot alergijo.
•Pravo alergijo na sonce imenuje-
mo fotoalergija in da jo ugotovi-
mo, je treba opraviti kup preiskav.
Pri zdravljenju se pojavljajo teža-
ve, predvsem bi se morali tisti, pri
katerih odkrijemo fotoalergijo, iz-
ogibati direktnemu vplivu sonč-
nih žarkov. Vendar je to težko že
zaradi vsakodnevnih opravil. Ob-
stojajo danes sicer že razni hor-
monski preparati, vendar to niso
enostavne stvari in če se za takšno
terapijo odločimo, se odločimo po
trikratnem premisleku.«
Kaj pa svetujete vsem tistim,
ki se bodo vendarle izpostavljali
sončnim žarkom in dobili ope-
kline?
Arzenšek: »Prvi in edini nasvet
je vsekakor - stran od sončnih žar-
kov. Ker človek izgublja telesno
tekočino, svetujemo tudi nekaj
več tekočine, ne hladne in ne vro-
če, pač nekaj srednjega. V poštev
pridejo še razna mazila in če ne
gre drugače, seveda obisk pri
zdravniku. Še zlasti takrat, če se
zaradi izpostavljanju sončnim žar-
kom pojavi sončarica.«
IRENA BASA
14. STRAN-21. JUNIJ 1990
NE GREMO NA MORJE
OBZORNIK
PONEKOD ČAKAJO KOPALCE IN SONCE, DRUGOD SE ŠE
PRIPRAVLJAJO
Kje, kako in po čem
Bolj ali manj razvpite Krk, Lo-
šinj, Hvar, Mallorco, Ibizo, Kre-
to, Ciper in Malto, bodo mnogim
nadomestili vodni otoki na celj-
skem Otoku, v Atomskih in Rim-
skih Toplicah, Rogaški Slatini,
T.Velenju, Šoštanju, pa še mar-
sikje na območju. Za vsak konec
tedna ali popoldan ne morejo
v Sredozemlje niti najpetičnejši,
z nekaterimi našimi letnimi ko-
pališči pa se zadovoljijo tudi tisti
domači in tuji kopalci, ki jim po-
tovanje na sredozemske obale ne
predstavlja denarne ovire. Še
eno tolažilo: sredozemska voda
je umazana, za naše bazene pa
veljajo strogi sanltamo-tehnični
predpisi.
Ponudba letnih kopahšč je vsaj
po številu razmeroma visoka, ven-
dar jih je veliko potrebnih preno-
ve. S to se lahko letos pohvalijo
v Rogaški Slatini, v Zrečah pa naj
bi v drugi polovici poletja odprli
novo kopališče. V zadnjih dneh ki-
slega vremena so na kopalce že
čakala kopališča v Atomskih in
Rimskih Toplicah in Šoštanju, po-
nekod so se upravljalci ozirali
v nebo, drugje pa so še pripravlja-
li. V Šmarju pri Jelšah zaradi od-
sotnosti pristojnega, ki je bil
z otroci na morju, nismo uspeli
dobiti kopališčnih podatkov. Pa
še podrobnosti: Za varstvo so aU
pa še bodo poskrbeli v vseh letnih
kopališčih. Cene? Najcenejše ko-
panje ponujajo zaenkrat v Rim-
skih Toplicah, v topli termalni vo-
di. Za tako kisel začetek smo res
bolj kot hlajenja potrebni gretja.
Celjsko letno kopališče je že od-
prto, v ponedeljek so namerili 26°,
kopalcev pa zaradi vetra ta dan ni
bUo. V Radečah nsd bi, odvisno od
vremena, odprU letno kopališče
v soboto, v Slovenskih Konjicah
pa predvidoma z julijem.
BRANE JERANKO
LEGENDA: BR - bife, restavracija, B - bife, T - trgovina, RPI - rekreacijsko plavanje, T - tenis igrišče, N - nogometno igrišče, NT
- namizni tenis, K - košarka, O - odbojka, B - biljard, MN - mali nogomet, KA - kamp, AS - atletska steza, RK - rusko
kegljišče
PRIJETNO ZABAVO ŽELIMl
Od lipe do prangerja
Ste že slišali za pranger? V turi-
stičnem društvu Rečica so pojasnili,
da beseda pranger pomeni sramotil-
ni kamen. Od lipe do prangerja pa je
naslov kulturnih, zabavnih in šport-
nih prireditev, ki jih v Rečici pri-
pravljajo v času od 29. junija do 1.
julija.
Dogajanje se bo začelo v petek, 29.
junija. Pod trško lipo bodo ob devet-
najstih odprli gobarsko razstavo, uro
kasneje v avli osnovne šole slikarsko
razstavo bratov Dolenc, ob devetih
pa se bo pod trško hpo začela kultur-
na prireditev. Nastopili bodo Ribni-
ški oktet, pevski kvartet ter folklor-
na skupina. Soboto bodo obarvali
bolj športno, organizirajo tekmova-
nje v tenisu, pomerile se bodo dvoji-
ce. Če še niste siti mondiala, si v so-
boto oglejte, kako izgleda v Rečici
ženski nogomet. Ob štirinajstih bo-
do v soboto pripravili še ocenjevanje
kvalitete savinjskih želodcev, česar
se v Rečici lotevajo letos prvič. In
kaj se bo dogajalo v nedeljo, 1. juli-
ja? Predvsem šaljive igre med zasel-
ki. Razne stare običaje bodo prikaza-
U na šaljiv način, med drugim bodo
luščili koruzo, sestavljali voz in
predli volno.
v
Žalska noč
Tradicionalna Žalska noč bo letos
v soboto, 30. junija. Šlandrov trg pa
bo zaživel že po 25. juniju.
Na tem osrednjem trgu bodo Žal-
čani vsak dan med 19. in 21. uro
pripravili glasbene večere, kjer se
bodo predstavili učenci glasbene šo-
le, folklorne skupine, citrarji in ljud-
ski godci iz Andraža. V soboto, 30.
junija, bo ob desetih najprej kolesar-
ski kriterij, posebno kolesarsko dir-
ko pa bo pripravil tudi izdelovalec
koles Stane Novak in zmagovalca
nagradil s svojim kolesom. Dopold-
ne bo pred Namo še samostojen
koncert pihalne godbe iz Geisenfel-
da. Po petnajsti uri obljubljajo Žal-
čani pravo kmečko ohcet, na stadi-
onu pa se bodo ob šestnajstih pomo-
rih v nogometu predstavniki posa-
meznih strank. Pihalna godba iz Ge-
isenfelda se bo popoldne oglasila še
enkrat, tokrat skupaj s člani mladin-
skega pihalnega orkestra iz Žalca.
Tudi najmlajšim ne bo dolgčas, ob-
ljubljajo organizatorji. Ogledovali
bodo zmajarje, občinska zveza dru-
štev prijateljev mladine pa namera-
va imeti svoj kotiček v bližini Name,
kjer bodo v raznih družabnih igrah
lahko sodelovali starši in otroci, obe-
nem pa bodo na tem prizorišču po-
skrbeli tudi za varstvo otrok. Organi-
zatorji nadalje obljubljajo otrokom
še polet z balonom. Na tržnici bodo
svoje dobrote pripravile članice akti-
vov kmečkih žena, na Šlandrovem
trgu pa bo cel kup stojnic zasebni-
kov in podjetij. Za zabavo bodo na
Žalski noči skrbeli ansambel Mag-
net in Vinko Šimek, Nočna izmena.
Šaleški fantje, ansambel Vita Muži-
niča in še kdo.
Skok čez kožo
Konec junija in v začetku julija bo
živahno tudi v Veleriju. Predvsem
zaradi tradicionalne prireditve Skok
čez kožo in vrste spremljajočih pri-
reditev. V petek, 29. junija, se bodo
ob petnajstih srečali jamski reševal-
ci, ob osemnajstih bodo spomine na
delo v jami obujali upokojenci. V
nedeljek, 2. julija, bo zvečer pro
nadni koncert rudarske godbe
pred tem pa slavnostna seja de
skega sveta rudnika lignita. Os
nja prireditev bo 3. julija na kota
hšču ali pa v kulturnem domu, b
organizatorjem nagajalo vreme,
lenjčane bodo zjutraj pozdri
z budnico, ob šestih pripravljgjc
nonado, ob osmih zjutraj pa sel
zbrali mladi uniformirane!. Leto
bo 95. Ob enajstih se bodo pres
ob velenjsko jezero, kjer bo dru
no srečanje. V teh dneh bo v Veli
še vrsta spremljajočih prired;
med drugim razstava del §o\ai:
srečanje oktetov in rudarska liko
kolonoja. Med športnimi prirei*
mi omenimo tekmovanje v koti
ryu in mednarodno skakalno tei
na skakalnici v Velenju. 30. ja
pripravljajo organizatorji nočno
mo, na skakalnici pa se bodo po
riU tudi v nedeljo, 1. julija.
Grški in španski pk
če vas bo konec junija vodila
proti Rogaški Slatini, si v tem k
velja ogledati nekaj zanimivih p
ditev. Poleg raznih koncertov, m
pov kulturnih skupin in družal
večerov, vas posebej opozarjam
koncert švedskega pevca Erli
Hagegarda in domačega pevsl
zbora. Koncert bo v soboto, 23.)
ja. Šved Erland Hegegard je s
kariero začel kot baritonist in se
neje uveljavil kot tenorist. Na i
poti po Sloveniji bo nastopa
v Portorožu in konec junua tudi
Velenju.
26. junija, torej v torek zvef«
morali v Rogaški Slatini gost'
plesalci iz Filipinov. Zaradi bo*
je njihov nastop odpovedan,
sto filipinske folklore pa bodW
skovalci lahko uživali ob
melosu in grških plesih. V
junija, bodo v kristalni dvor^
stovali Spanci. Folklorna sKw
bo zapela pesmi in zaplesala P'';
Andaluzije in Castilije. Če ima''^
opero, pa ste povabljeni v Roj
Slatino v soboto, 30. junija, v"
ni bo gostovala sarajevska^
s Puccinijevo opero La Bohei"
Za vsakogar nejcaj
Na Celjskem bo konec j<
v začetku julija še nekaj P^fZ
ki vas bodo morda zvabile v ta
kraj. 23. junija bo v Šoštanl^^^
nje harmonikarjev Šaleške ,
Prvega julija začenjajo skloPj^
nih prireditev na Dobrni- j
dne organizira RTC Golte sFj
Savinji s kajaki, na praznični^
julij, pa ste povabljeni na
onalno olimpiado v Skale- ^
ku julija se nam obeta še en^^^
sicer v Zrečah, načrtujejo jo jj
to, 7. juUja. Če pa vas mij^^^
hrana - v hotelu Paka v vei^ ^
do od 22. do 24. junija dnevi
ske kuhinje. Sodelujejo
Lendave, poleg madžarskf ^
obvezno sodi zraven seveda
ska glasba.
Vse tiste, ki se lotevate najrai
nejših prireditev v poletnih d
vabimo k sodelovanju. PokiK
sporočite nam, kje ponujate kaj
nimivega, takšnega, kar bo p«
vas zanimalo tudi naše bralce.

NE GREMO NA MOR|E
21. JUNIJ 1990-STRAN 15
^ORSKIH KOLESIH IN PRAVILIH KOLESARJENJA
Novi osvajalci
gora na pohodu
Kadar surfarji nimajo vetra in
^gdar smučarji nimajo snega
islednji pojav je že pravilo) se vse
bolj navdušeno podajajo v gore
5 kolesom. Gorsko kolesarjenje
Jostaja privlačen šport. Borba
jiiaravo, občutek svobode, hi-
Ijost, atraktivnost in priokus ne-
farnosti, neverjetno mamijo.
Strmi vzponi, na katerih je mo-
joče preveriti svoje fizične zmog-
livosti prav do meja ih hitri spu-
sti, kjer urimo reflekse in spret-
nost, predstavljajo idealne pogo-
izziv in užitek.
Gorskih koles (mountain bike)
in močnejših koles za na cesto (ci-'
t)' bike), je vse več tudi pri nas.
Kupimo jih lahko domala v vsaki
s športnimi rekviziti bolje založeni
trgovini, in sicer kolesa različnih
proizvajalcev. Pri nas jih v 23 razli-
čicah izdeluje tovarna Rog iz
Ljubljane, ki ima v Ljubljani in
drugod po Sloveniji (tudi v Celju)
servise za morebitna večja popra-
vila. Sicer pa je na cestah, zaen-
tat še manj v hribih, videti precej
t^vanskih koles, ki so nekoliko
cenejša od Rogovih. To kolo je
[mogoče kupiti za okoli 4 tisoč di-
pev, ponekod tudi z odplačilom
i obroke, kar je različno od trgo-
ne do trgovine. Gorsko moško
dIo brez dodatne opreme z 18
restavami stane v Rogu 4.626,00
naijev (brez davka). Kolo, žen-
[oali moško, z 21 prestavami, je
tcda znatno dražje. Pri nakupu
)ksa pa morate biti previdni. Ni
anreč nujno, da je toliko boljše
iolikor je dražje. Zato smo s po-
iiočjo strokovnjakov zbrali nekaj
»odil in nasvetov, ki vam bodo
prišli prav pred nakupom kolesa
31 tudi kasneje, pri vožnji z njim.
Dobro je vedeti
Za navdušene privržence gor-
ilah koles pomeni gorsko kolo
predvsem stroj za premagovanje
^min in nemogočih terenov in
ugotavljanje svojih zmogljivosti,
zato ne gledajo na to, kakšne bar-
ve je in kakšna je dodatna okras-
na oprema.
Na prvi pogled okvir gorskega
kolesa ni videti dosti drugačen od
običajnega. Naančen pogled pa
bo razkril bistvene razlike v kon-
strukciji in geometriji okvira. Za
zelo težaven, razgiban teren je pri-
merno kolo, ki ima večji naklon
krmilne cevi in vilic, krajšo me-
dosno razdaljo, srednje zobnike
višje od tal, kr^šo razdaljo med
sprednjimi in zadnjimi robni, in
nižjo zgornjo cev.
Za bolj gladek, manj razgiban
teren in hitro vožnjo je boljše kolo
z manjšim naklonom krmilne ce-
vi in vilic, večjo medosno razda-
ljo, manjšo razdaljo sprednjih
zobnikov in višjim okvirjem. Vsi
boljši modeli gorskih koles so iz-
delani v nek^ različnih dimenzi-
jah, glede na velikost kolesarja.
Zlasti kolesarji, v^eni cestnih ko-
les, izberejo navadno previsoko
gorsko kolo, kar kmalu obžaluje-
jo ob bolečem udarcu trde cevi
v »občutljivi del«. Večina začetni-
kov izbere kolo, na katerem se
dobro počuti v trgovini (s po-
končno držo in previsokim krmi-
lom). Za izbiro višine kolesa pa
velja splošen nasvet: stojte vzrav-
nano na tleh, s kolesom med no-
gami. Z obema rokama dvignite
okvir. Ko se srednja cev dotika
mednožja, naj sta obe gumi 10 cm
od tal. To bo omogočalo dovolj
varno razdaljo ob nenadnem se-
stopu s kolesa in znižanju sedeža
ob strmih spustih. Večina proiz-
vajalcev koles označi velikost ok-
virja po dolžini sedežne cevi.
Nekaj besed o menjalniku. To
je srce gorskega kolesa, saj prav
spreminjanje prenosov gonilne
sile omogoča tem kolesom poseb-
ne zmogljivosti. Ta občutljiv, teh-
nično pa vse bolj dovršen pripo-
moček, mora pod velikimi obre-
menitvami delovati hitro in pre-
cizno. Zaenkrat izstopa nepreko-
sljivi kralj menjalnikov in opreme
gorskih koles iz japonske firme
Shimano. Monopol je tako velik,
da mu težko najdemo primero.
Večina boljših gorskih koles je
opremljena s tremi zobniki spre-
daj in sedmimi zad^, kar pomeni
21 prestavnih razmerij. Za nepoz-
navalca na prvi pogled pretirano
veliko, res pa je, da jih še tako
dobri gorski kolesarji v praksi
uporabljajo od 12 do 14. Pri vožnji
navkreber je bistvenega pomena
gladko in hitro delovanje zadnje-
ga mehanizma menjalnika.
Od opreme kolesa imajo zavore
pomembno vlogo za varno vož-
njo. Te so na dobrih gorskih kole-
sih izredno učinkovite, saj morajo
dobro delovati tudi v najslabših
pogojih. Najbolj razširjene so U-
zavore, zadnji hit pa so hidravlič-
ne zavore, ki pa še niso toliko pre-
izkušene.
Kaj pa oprema kolesarja? Ker
z gorskimi kolesi kolesarji vozijo
med skalami, kamenjem in izven
cest, so padci lahko hudo nevarni.
Glavo naj zato ščiti čelada, zlasti
pri spustu. Prav tako so lahko ze-
lo hvaležna zadeva ščitniki za ko-
lena in komolce. Par kolesarskih
rokavic varuje dlani pri padcu, iz-
boljša prijem, greje prste in pre-
preči nadležne žulje pri dolgih tu-
rah. Za tvegane spuste in ozke
terene so idealne rokavice za
moto-kros.
Deset zlatih pravil
• Pomembna je pravilna na-
stavitev sedeža. Usedite se na ko-
lo in se naslonite na zid - začnite
poganjati pedala nazaj. Če se
medtem močno gibljete v bokih,
je sedež nastavljen previsoko.
• Ključ uspešne tehnike vzpe-
njanja je pravilno razporejena te-
ža na obe kolesi. Če se s telesom
nagnete naprej, lahko z večjo
močjo pritisnite na pedala, ven-
dar pa zadnje kolo zatone grabi in
zdrsava na terenu. Zato je potreb-
no pritisk na teren stalno prilaga-
jati.
• Večina začetnikov dela napa-
ko, da že pri manjši vzpetini pre-
stavi v najlažjo prestavo in goni
skoraj v prazno. Prestaviti pa je
potrebno takrat, ko čutite, da pe-
dala postajajo pretrda.
• Naučite se opazovati teren
pred seboj, da nadete najlažjo
pot med kamni, grbinami in luk-
njami.
• Pri spustu občutno spustite
sedež. Bolj strm je spust, niže ga
morate dati.
0 Povečajte pritisk v gumah,
da vam ostro kamenje ne predre
zračnice.
0 S telesom se nagnite naprej,
iztegnite roki tem bolj, čim bolj
strm je spust.
0 Osnovnega pomena je pravil-
no zaviranje. Uporabljate obe za-
vori, predvsem pa se morate izuri-
ti v uporabi prednje, ki je bolj
učinkovita, a tudi bolj nevarna.
Zaviramo s sredincem in kazal-
cem, ki sta stalno na zavorni roč-
ki. Zavore pred dolgim spustom
preverite.
0 Krmila ne držite krčevito, saj
vam bi tako roke otrpnile.
0 Če poti ne poznate, se spuš-
čajte previdno!
O bontonu
Ker je gorskih kolesarjev še ma-
lo, vzbujajo le začudenje in celo
občudovanje drugih ljudi v hri-
bih. Vendar pa število narašča in
dobro se je spomniti, da lahko
pride do konfliktnih situacij, za-
radi katerih so v nekaterih drža-
vah gorsko kolesarjenje prepove-
dali. Zato:
Nikoli ne divjajte po poteh in
stezah, ki so priljubljene izletni-
ške točke. Izletnike v hribih
vljudno pozdravite, povsem
zmanjšajte hitrost, ali izstopite
s kolesa. Pred slepim ovinkom ali
zavojem zakličite v opozorilo.
Nikdar ne vozite po travnikih in
občutljivih terenih, kjer bi utegni-
li narediti škodo. Naravo pustite
neokrnjeno, pa vas pri kolesarje-
nju v sredogorju ali še više ne bo
nihče preganjal. Včlanite se
v kakšen klub, kjer si boste izme-
njali informacije o kolesarjenju,
če pa ga v vašem kraju še ni, ga
poskusite ustanoviti. Terenov na
našem območju zares ne manjka.
MATEJA PODJED
David Turnšek
Milan Novak
Amela Agič
Grega Mlinar
Mojca Oblak
Bratec kratekčas
- Dober dan, Kratekčas. Kam pa
geš?
- Z otrokom v vas.
- Kaj boste delali?
- Pili mleko, na ograjah trgali
obleko,
se skrivali na stopnišču
in lovili po dvorišču...
Takole začenja svojo pesem Ne-
ža Maurer. Kako si bodo poletne
dni krajšali naši šolarji, kako bodo
odganjali bratca dolgčasa, smo
vprašali nekaj osnovnošolcev. Ta-
kole so povedali in morda vam bo
kakšna njihova ideja še prav
prišla.
David Turnšek, četrtošolec iz
Zabukovice: »Ponavadi počitni-
ške dni preživim skupso s prijate-
lji. To so Andrej, Janez, Urban in
Toni. Skupaj igramo nogomet, tu-
di treniramo, sicer pa se vozimo
s kolesi, gremo za Savinjo ah pa
doma poiščemo rolko. Še prehitro
minejo prosti dnevi.
Milan Novak, osmošolec iz Žal-
ca: »Morda bom šel kam delat, da
si zaslužim kakšen dinar. Pa kak-
šen žur bo vmes, večino pro.stih
dni bomo pa na »tajhtu« za Ška-
farjevim hribom. Tam je super,
vam povem.«
Amela Agič, tretješolka iz Ce-
lja: »Včasih grem k stari mami,
eno imam v Velenju, drugo v Tu-
zli. Lepo je pri stari mami, tam
imam psa, ki mi včasih sicer strga
krilo, in pa mačko, ki mi tudi rada
nagaja. Doma imam želvo, z njo se
igram, imam pa še tri leta starega
brata, ki mi najraje nagaja takrat,
ko kaj pišem. Na dvorišču pa se
najraje igramo gumitvist.«
Grega Mlinar, tretješolec iz Ce-
lja: »Med počitnicami bom igral
tenis na Golovcu. Igram dobrega
pol leta in mi kar dobro gre, tako
da bom hodil na razne turnirje te-
nisa, ki jih bodo organizirali. Rad
preberem tudi kakšno knigo, naj-
raje imam Kekca.«
Mojca Oblak, šestošolka iz Za-
bukovice: »Ko bom imela več ča-
sa in ko se ne bo treba učiti, bom
šla večkrat v Velenje. Tam imam
prijatelje, z njimi se igram, naj-
boljša prijateljica pa je Sanja. Do-
ma tudi pospravljam in rada po-
slušam radio.« IB
Foto: EDI MASNEC
16. STRAN-21. JUNIJ 1990
NE GREMO NA MORJE
POGOVOR S SPECIALISTOM ZA EPIDEMIOLOGIJO MAG. IVANOM ERŽENOM
Pazite, klopi prihajajo
Hoja po naših gozdovih v teh
dneh ni povsem preprosta in ne-
dolžna stvar. Junija in v začetku
julija, potem pa še septembra, so
namreč zelo aktivni klopi. Pozna-
mo jih kot prenašalce virusa, pov-
zročitelja klopnega meningoence-
falitisa, v zadnjem času pa so stro-
kovnjaki ugotovili, da prenaša
klop tudi bakterijo, ki povzroča še
resnejše obolenje, tako imenova-
no boreliozo. Več o tem pripove-
duje epidemiolog iz Zavoda za so-
cialno medicino in higieno v Celju
mag. Ivan Eržen.
»Strah pred klopom je upravi-
čen, ker je klop lahko prenašalec
vsaj dveh bolezni. Prenaša virus
klopnega meningoencefalitisa, ta
bolezen je znana in raziskana že
pred desetletji, v zadnjih petih, še-
stih letih pa smo prepoznali še eno
bolezen, kjer povzročitelja prav ta-
ko prenašajo klopi. To bolezen ime-
nujemo borelioza. Poteka v treh
stadijih, prvi stadij so strokovnjaki
opisali že na začetku tega stoletja,
torej je bolezen že dolgo prisotna,
šele leta 77 pa so v ZDA spoznaU
celotni potek bolezni in jo tudi po-
vezali s klopi. Povzročitelja bolezni
so odkrili prav tako v Ameriki in
sicer leta 82. Borelioza je obolenje,
ki jo povzroča bakterija, poteka,
kot sem dejal v treh fazah in priza-
dene številne organe. Najpogosteje
se bolezen začne s kožnimi spre-
membami, ki se pojavijo 7 do 14
dni po klopovem ugrizu, običajno
na mestu ugriza. Najprej je koža na
mestu ugriza rdeča. Rdečina, ki je
lahko za dlan velika, začne v sredi-
ni bledeti, robovi pa ostanejo rdeči
in se širijo. Zato imenujemo to kož-
no spremembo tudi potujoča rdeči-
na. Po določenem času lahko kož-
ne spremembe izginejo tudi brez
zdravljenja, vendar pa čez nekaj
tednov ali mesecev sledijo znaki, ki
kažejo na prizadetost živčnega si-
stema, srca in mišičja. Znaki, ki ka-
žejo na vnetje sklepov, se običajno
pojavijo čez nekaj mesecev, lahko
pa tudi leta po klopovem ugrizu.«
»Ste primere te bolezni odkrili
tudi na Celjskem?«
Eržen: »Prvi tipičen primer bore-
lioze v Sloveniji so obravnavali na
infekcijski kliniki v Ljubljani leta
84, leta 85 je bilo odkritih 250 pri-
merov, leta 88 pa je bilo v Sloveniji
obravnavanih 957 primerov te bo-
lezni. Bolniki so se okužili v različ-
nih deUh Slovenije, zato menimo,
da so klopi na območju vse Slove-
nije okuženi. Na Celjskem je bilo
odkritih preko sto obolenj, število
obolelih pa je verjetno višje, regi-
strirane imamo samo tiste, ki so se
pojavili na oddelku za kožne bolez-
ni v bolnišnici Celje.«
»Je borelioza ozdravljiva?«
Eržen: »Za razliko od meningiti-
sa to bolezen zdravimo z antibioti-
kom, najbolj pa je zdravljenje učin-
kovito na začetku. Takrat tudi ni
potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Pomembno je, da ljudje razlikujejo
med običajno alergično reakcijo
kože na tujek, ki se pojavi takoj po
ugrizu klopa in med spremembami
na koži, ki so značilni za boreliozo.
Kot sem dejal, se pri boreliozi poja-
vi potujoča rdečina in takrat je se-
veda treba takoj k zdravniku.«
»Najbrž ne bo odveč, če opozori-
te bralce še na značilne znake dru-
ge bolezni, ki jo prav tako prena-
šajo klopi, to je klopni meningo-
encefalitis.«
Eržen: »Meningitis, ki ga povzro-
ča virus, ima posebno klinično sli-
ko. Bolezen poteka v dveh fazah.
Približno 10 do 14 dni po ugrizu
okuženega klopa se pojavijo boleči-
ne po vsem telesu, slabo počutje,
tudi temperatura. Znaki potem iz-
ginejo in čez nekaj dni se pojavi
močan glavobol, siljenje na bruha-
nje in pa trd tilnik. Vse to so znaki
vnetja možganskih ovojnic. Se pa
ta bolezen v večini primerov dobro
konča, zlasti pri otrokih. Zdravila
še vedno ni, zdravimo pa bolezen
v bolnišnici. Dodal bi še to - ni
vseeno, koliko časa je klop prise-
san na koži. Za razvoj bolezni je
pomembno, da v človeka prodre
dovolj povzročitelja. Tudi če je
klop prisesan in četudi je okužen,
še ni nujno, da se bo bolezen razvi-
la. Klopi potrebujejo tudi precej ča-
sa, da najdejo ustrezno mesto, ka-
mor se prisesajo.«
»Kje se klopi najpogosteje naha-
jajo?«
Eržen: »Najdemo jih predvsem
tam, kjer je veliko podrasti. Aktivni
so junija in v začetku julija, potem
pa konec avgusta in septembra, ko
se starim generacijam pridružijo še
nove. Klopi imajo najraje vlažna,
senčnata območja, področja, kjer
gozd prehaja v travnik, torej tam,
kjer je tudi največ malih gozdnih
glodalcev. Ti so namreč najpogo-
stejši gostitelji klopa. Aktivnost
klopov je odvisna tudi od tempera-
tur, če je temperatura nizka, so tudi
klopi manj aktivni.«
»Lahko zbolijo tudi razni hišni
ljubljenci, ki človeka pogosto
spremljajo na poti v gozd?«
Eržen: »Ne, ponavadi so klopi, ki
jih najdemo na pseh ali mačkah
večji, pa tudi sicer povzročitelji me-
ningoencefalitisa in boreliozo pri
živalih ne povzročajo nobenih
težav.«
Mag. Ivana Eržena z Zavoda za
socialno medicino in higieno v Ce-
lju smo povprašali tudi o tem, ka-
ko je s kopanjem v bazenih, jeze-
rih in rekah. Ugotovitve niso prav
nič vzpodbudne. Raziskave vodo-
toka Savinje so pokazale, da je re-
ka neprimerna za kopanje, ker
vsebuje preveč klic, ki pri človeku
povzročajo bolezni. To velja tudi
za kopanje v Savinji v okolici Le-
tuša, torej v zgornjem delu reke,
ki je doslej veljala za dokaj čisto.
Med jezeri so pod drobnogled
vzeli Šmartinsko in kopanja ne
priporočajo, predvsem zaradi
onesnaženosti z mikroorganizmi.
Svojevrsten problem so bazeni.
Zadovoljni so v glavnem le s kva-
liteto vode v Rimskih Toplicah,
povsod drugod je voda nekvalitet-
na. To je posledica velikih obre-
menitev, kopalci se pred kopa-
njem ne tuširajo, ne uporabljajo
zaščitnih kap, vse pogosteje pa ba-
zeni postajajo javna stranišča. Po
obstoječih predpisih bi v bazenih
na vsakih 30 kopalcev morali za-
menjati en do dva kubična metra
vode.
»Ste kdaj raziskovali območja
na Celjskem, ali so katera morda
bolj okužena, bolj izpostavljena in
nevarna?«
Eržen: »Povem lahko rezultate
epidemioloških raziskav, kjer smo
ugotavljali pojavljanje obolenja
med prebivalstvom glede na to, kje
so klopa dobili. Podatki kažejo, da
je več klopov v Zgornji Savinjski
dolini, pod Pohorjem, potem v goz-
dovih južno od Velenja. Posamezni
primeri obolenja pa so bili sanjo na
področju Sevnice, Laškega in Šent-
jurja. Vse to velja za pojav klopne-
ga meningoencefalitisa. Za boreli-
ozo pa velja, da se zelo enakomerno
širi. Podatki namreč kažejo nasled-
nje: verjetnost, da so klopi okuženi
z virusom meningitisa, je pod en
odstotek, torej med tisoč klopi jih
samo nekaj prenaša virus. Pri klo-
pih, ki so okuženi s povzročiteljem
boreliozo, pa so odstotki veliko viš-
ji. Za Slovenko nimamo podatkov,
v Evropi znaša prekuženost preko
20, v ZDA pa kar 50 odstotkov. To-
rej polovica klopov v ZDA lahko
povzroči boreliozo.«
»Kako najpametneje odstraniti
klopa, če ga že opazimo na koži?«
Eržen: »Najbolj učinkovit je pe-
trolej. Pomaga tudi olje, vendar to
traja dlje časa, kakšno uro ali dve
mora biti klop namazan z oljem, pri
petroleju pa je postopek veUko hi-
trejši. Pri odstranjevanju klopa ve-
lja pravilo, da ga vedno vrtimo
v obratni smeri urinega kazalca.
Veliko bolje pa je seveda prepreče-
vati stik s sklopi. Če gremo v gozd,
seje treba pametno obleči. Oblačila
naj bodo gladka, tako da se klop
težko oprime, obleka naj bo zaprta,
ne priporočam kratkih rokavov in
kratkih hlač. Pomagajo tudi razna
mazila proti insektom. Najpo-
membneje pa je, da po vrnitvi iz
gozda pregledamo družinske člane
in seveda samega sebe.«
IRENA BAŠA
KO SONCE POGREJE ZARES...
Cvetoče-pikai
poletna prisr^
Danes vas nimam namena sprav-
ljati v slabo voljo z opisovanjem
visoke, brezhibne in po zadnjih
strogih zapovedih svetovno znanih
modnih stihstov ukrojene mode.
Tiste mode torej, ki si jo s hrepene-
čimi vzdihljaji ob preUstavanju
modnih časopisov lahko privošči le
majhno število navadnih zemljank.
Ve se, zakaj. Zapisala bom besedo,
dve o tisti ležerni, frfotajoči, veseli,
pa tudi malce bolj »premaknjeni«
modi, ki s prezirom viha nos nad
mestno elegantnim, službeno vsak-
danjim kostimom in nevpadljivo
bluzico. Za poletne dni pač!
V prostih dneh, ko vam je budil-
ka in zgodnje vstajanje enajsta
skrb, bo dovolj časa za razmislek
o obnovi poletno-počitniške garde-
robe. Tudi, če ne greste na dopust
kam daleč v eksotično-romantični
mediteran, je lahko vaša poletna
garderoba prav takšna - cvet"'
sončnih, sijočih tropskih bar\
vzorcev, bogato nabranih kroj^^
domišljijskih draperij. ,
Da so letos modni veliki m
cvetlični vzorci, že gotovo
Morda pa še ne veste, da je naJ"
dernejši med njimi vzorec kra'-.
rož - vrtnice. Ta motiv se poJ^;
tudi kot cvet, zataknjen za P^K
boke, v prsni dekolte, na sla"''
ali v lase. ^
Druga velika, vendar vsaK
žepu dosegljiva modna usp^s'^.,
ki nikakor ne bi smela minio .j
so seveda velike pike in ma^^J^i
ce, črte in črtice, skratka
ja, ki tvori duhovite kombin^
včasih spominjajoče celo naj
z egipčanskih fresk. Največkr i;
bele na črni, rdeči ali temno ^
podlagi. Pike so se letos po^ Jy
presehle iz oblek tudi na kOF
NE GREMO NA MORJE
21. JUNIJ 1990 -STRAN 17
POLETNI PLANINSKI PRIROČNIK
Gremo v planine.. ^
Sinji Jadran ali sončna stran Alp
s predgorji? Mi smo za slednje!
Preglednik je namenjen tistim, ki
nameravajo v hribe na dopust, na
izlete za konec tedna, po transver-
zalah. V pregledniku so osnovni
podatki o vseh 25 planinskih po-
stojankah celjske regije.
Naštete telefonske številke, kjer
dobimo podatke so namenjene
predvsem za skupinske izlete. Mno-
ge postojanke, ki so odprte le konec
tedna in za praznik, odprejo za do-
govorjene skupine tudi sicer. Ob
delavnikih so odprte pohorska koča
na Pesku, dom na Paškem Kozjaku,
na Šmohorju, Andrejev dom na Sle-
menu, Mozirska koča na Golteh, ko-
ča pod Olševo, Kocbekov dom na
Korošici, koča na Loki pod Raduho
in dom na Menini. Da so cene zmer-
ne, bomo ugotovili zlasti po vrnitvi
z morja - seveda če se bomo tja
sploh odpravili.
Celovito, kar nc^obširnejšo infor-
macijo o vseh postojankah v regiji
in v Sloveniji najdemo v priročniku
Vodnik po planinskih postojankah,
kjer so za vsako postojanko poleg
risbe navedeni tudi njena prete-
klost, gostinske in prenočitvene
zmogljivosti, razgledi, natančni do-
stopi po planinskih poteh in cestah,
ture in izleti ter prehodi. Avtor knji-
ge, ki jo je lani izdala Planinska za-
ložba je Jože Dobnik, podpredsed-
nik Planinske zveze Slovenije, ki je
zbral ogromno podatkov. Cena bo-
gatega planinskega priročnika, ki
ga prodajcuo tudi v nekaterih knji-
garnah, zanesljivo pa v celjskem
Planinskem društvu v Stanetovi
uhci, je 70 dinarjev. V prilogi so celo
zemljevidi s planinskimi postojan-
kami.
Tožimo o utrujenosti, slabem
zdravju, pri tem pa malo storimo
zase in za svoje bližnje. Odhod ah
beg v neokrnjeno naravo je za mno-
ge najboljša rešitev: v hribe odhaja
kar vsak peti Slovenec. Pa srečno
pot! BRANE JERANKO
Gore severovzhodne Slovenije
^^tih let, slamnike,
Aef    pentlje, tor-
rnoda ne zanima, si
nekaj pikastega.
''^s£hf"'^''"° počutijo
ii5j.Prmaša še eno po-
^jj-nedrček! Že la-
i^i^Pogledoval izpod
'W^lazerjev, bolj po-
^efjp stezniku, kakrš-
h^! kreator ekstrava-
«a,lQ^e nataknil še bolj
k ko, ^- ^^tos pa se je
^ri^.-, garderobe eno-
%1 ^ zgornji del ko-
v vroče dni na
Sf^l svetleči varianti
k ^^^0 posedanje ob
k Ar.
^   '-AH-ŽEROVNIK
18. STRAN-21. JUNIJ 1990
NE GREMO NA MORJE
OBZORNIK
V ZAČETKU JULIJA ODPIRA VRATA OBISKOVALCEM
Snežna jama je res snežna
če vas bo pot kdaj vodila med
Ljubnim in Lučami, zavijte
v Strugah desno v hrib. Po do-
brih petnajstih kilometrih se bo-
ste znašli pred Snežno jamo na
Raduhi. Le korak ali dva bo tre-
ba prehoditi peš. Snežno jamo, ki
so jo doslej poznali jamarji, pla-
ninci in maloštevilni jubitelji na-
rave, bodo preboldski jamarji
v začetku julija odprli za širši
krog obiskovalcev, odprta bo ko-
nec tedna in med prazniki.
Kdo natančno je morda živel
v tej jami, strokovnjaki še niso
ugotovili. Pojasnili pa so, čigavo je
okostje, ki so ga našli v teh globi-
nah. Kosti pripadajo po ocena
dr. Osoleta iz Inštituta za kvartolo-
gijo v Ljubljani jamski medvedki,
ki je v naših krajih izumrla v zad-
nji ledeni dobi pred približno 15
do 20 tisoč leti. Starejši ljudje se še
spominjajo, kako so pastirji in
gozdarji pred jamo iskali sneg ter
ga potem topili v vodo na planini
Arto. Črna luknja, od koder so no-
sili sneg, je mikala marsikoga.
a strah pred njo je bil prehud, da
bi si prebivalci planine upali glob-
lje pokukati. Jame so se pred sko-
raj desetimi leti lotili preboldski
jamarji. Vhod so našli na višini
okrog 1600 metrov. Vstop v dvora-
no je leden, ledeno pobočje se
spušča okrog 40 metrov pod ko-
tom 45 stopinj in se zatem kot to-
bogan zaključi v Ledeni dvorani,
ki je dobila ime po ledenem jeze-
ru, veliki ledeni ploskvi, ki jo krasi
do 15 metrov visok ledeni steber.
Po nekaj metrih je ledu vse manj
in jama postaja toplejša, prijetnej-
ša za hojo. Na prve kapnike naleti-
jo obiskovalci kakšnih 250 metrov
od vhoda. Poznavalci so v Snežni
jami našli cel kup izredno lepih
kapnikov, med njimi okrog 15 me-
trov visok kapniški steber, bogato
zasigan rov, ki so mu nadeli ime
Snežni gozd, posebna zanimivost
je kapnik, ki se je odlomil, padel
na druge kapnike, se tam zasidral
in izgleda kot nekakšen klop. Pot
nadalje vodi v manjšo dvorano,
v njej je tričetrt metra globoko je-
zero, še nekaj metrov naprej pa se
začenja pravo kraljestvo sige v ta-
ko imenovani dvorani kit^skih
kapnikov. Dvorana je dolga 55
metrov, zaključi pa jo dvoje meter
in pol debelih stebrov. Snežna ja-
ma je dolga skupaj preko tisoč
metrov, globoka je okrog sto me-
trov, poznavalci pa pravijo, da je
snežna jama ena najlepših izmed
sedemnajstih slovenskih jam, ki
so dostopne obiskovalcem.
IB
PISMO
Z OBALB
Zgodila se je^o^
Ja, res se vam že dober rr,
nisem oglasila, pa zato nji/
slite, da smo na Obali kar^.
kali na ravno prav toplem č
pa! Delali smo s takšno S
ihto (kar je za Primorce 2
vsakdanje), da presenetljiv^
ca sploh ni tako šokantna
veste, o čem govorim, fls^
boste odpravili na dopust a?
tako v slovensko Istro in
naše dežele, odslej ne bo ^
izgubljati živcev vnezasliš^
metnem zamašku med ank^
križiščem in Koprom. Te (k
mreč izvajalci gradnje novf
ceste preusmerili promet n
dolge obvoznice na novo, sic,
dokončano avtocesto. In kaj
črne pesimiste, ki smo se iej
včasih kar po dve uri »prebija
to prometno norišnico n^boj
selilo, je dejstvo, da so ob^ubj
nili celih 15 dni pred napo}^
rokom!
Grdo se motite, če ste zd^jj
vtis, da je bilo zaradi tega m
k^ manj živahno. Ruleta nad
roškim hotelom Metropol se \
dalje hitreje in uspešno pnVal
lijanske turiste s polnimi de^
mi (ki pa so pripravljeni svt
odriniti tudi za k^j bolj opnjs
ga, kot so igre na srečo). Sice
Portorož v zadnjih letih čiste
in uspešno preusmerja v koi
turizem, zato v Avditoriju i
leto ne manjka raznih semim
simpozijev, na katerih seizpoj
jejo strokovnjaki najraziii
profilov. Pred tedni je bilo n
opaziti tudi posamezne vodi
lavce nekaterih slovenskih p,
ki so se tukc{j »računalniško o
njevali«, seveda ob delovnih
dih. Dokaz - zelo marljivo in
tako kot muca mladiče, so p:
svojo računalniško opremo v
rož in nazaj (po tej cesti, m
Pa naj še kdo reče, da ra{\
niso koristna reč, saj med
pospešuje tudi turizem!
Skratka »vse za razvoj t
so rekli tudi v eni obalnih m
in nabavili novo, službeno
nujno potrebno za turističn
ne. Če pa svoj radovedni nc
sete nekoliko bližje, vidite, i
mu čolnu sploh ne reče več
da je glede na svoj veličasti
seveda primerno zaprt, zaid
zaščiten, kot pravo plovilo,,
muje v marini. Tisti bolj
opazovalci gibanja tega sla
plovila pravijo, da ni ke^j 0]
ker je čoln pač vselej na isl
stu, torej se giblje v ritmu i
valov.
Ne morem si k^, ampak i
tem se mi kar sama po sebi
misel, da je v »družini* of
luške kapitanije trenutno ht
ca stari šlager: »Mi sono intu
di Marina...«
Pa ciao do prihodnjič!
VLASTA CAH-ŽEi
POSTOJTE ZA TRENUTEK
Gauge na Homu
Med Radmirjem in Gornjim Gradom, nekaj korakov v gozdu, stoji
svojevrsten zgodovinski objekt, ki spominja na krvno sodstvo v tem
predelu. Gauge oz. vislice, so seveda iz srednjega veka, nekje iz leta 1493
in 1563, ko so postavili ljubljanski škoQe v Gornjem Gradu graščino
z obzidjem. Kot deželni knezi so dobili tudi krvno sodstvo, ki so ga tudi
izvžOali- Priča temu so mogočni stebri, nekoč pokritih vislic morišča na
Homu.
EDI MASNEC
JEDILNIK
Ponedeljek
zajtrk: mleko, polnovredni kruh
z zeliščnim namazom in kuhano
jajce
kosilo: džuveč s perutnino, zelena
solata, jogurtov biskvit, borovni-
čev sok
večerja: pečena riba, krompir z vi-
nom, paradižnikova solata, sadje
Torek
zajtrk: koruzni močnik s sadjem
kosilo: mineštra, sirovi štruklji
večerja: topli kruhek, praženec
s šodojem
Sreda
zajtrk: bela kava, polnovredni
kruh, sir, sadje
kosilo: špageti z mesno zelenjav-
nim prelivom, zeljna solata, skuta
z jagodami
večerja: perutninski koketi, vege-
tarijanska solata z msgonezo, sok
Četrtek
zajtrk: pečeno jajce, ovseni kruh,
čeU z mlekom, breskev
kosilo: zelenjavna juha, sesekljani
zrezek s sojo, paradižnikova oma-
ka, krompirjev pire, sadna solata
večerja: ribe v marinadi, kruh,
sadna kupa s sladoledom
Petek
zajtrk: sataraš, sadni čaj
z mlekom
kosilo: nadevani piščanec s par-
mezanovim nadevom, zelenjavna
prikuha, sadni zavitek
večerja: vitaminski krožnik
Sobota
zajtrk: jajčna omleta z drobnja-
kom, polnovredni kruh, kava,
sadje
kosilo: gobova juha, ^dovi žgan-
ci, palačinke s sadjem
večerja: jetrni file, stročji fižol
v solati, jogurtov napitek
Nedelja
zajtrk: ovseni kosmiči s korenč-
kom in mlekom
kosilo: nadevana paprika, zapeče-
na krompirjeva kaša, sladoled
s sadjem
večerja: zelenjavni ragu, skutini
cmoki, sadje
Ponedeljek
zajtrk: prežganka z jajcem, sadje
kosilo: pečena svinjska zarebrni-
ca, ječmenova kaša z zelenjavo,
solata, sadne rezine
večerja: kruhova juha s hrenovko,
sadni napitek s sladoledom
ZA PET DIN
DOBRE VOU
Danes objavljamo
drugi kupon za naš iz-
let v Logarsko dolino,
kamor bomo skupaj
s pokrovitelji in gosti
krenili 7. julija. Oba
kupona prilepite na
dopisnico in jo do 30.
junija pošljite na naš
naslov. Udeležence
bomo izžrebali na ra-
diu 2. julija, seznam
potnikov pa objavili
v Novem tedniku 5. ju-
lija. Prijeten izlet vas
bo stal samo pet di-
narjev.
Prilogo uredila Irena
Baša, vse karikature
Samo Kralj.
.KA BBAICEV
21. JUNIJ 1990-STRAN 19
ODMEVI
iM lastnikom
,gaii izropane
izdove?
, i^a voda se sama očisti
|^%su in mirovanju jo je
'L prepustiti...
inbastični naslovi v ča-
isju pritegnejo našo rado-
fnost, kar je z reklamnega
časopisa seveda učin-
\q... Vsako pretiravanje
'J.po ostaja vedno pač
Siravanje, ki ima svojo
^■^ in ceno. Dokler s takš-
*j ravnanjem nikomur ne
Imo, je vse sprejemlji-
ko pa gre za izrečene očit-
' jeje pa smotrno vprašati
liizanjih posledice.
veste, nad čim sem se
^vsem resno zamislil, ko
^ prebral članek s takim
lihnienim naslovom »BO-
ii LASTNIKOM VRAČA-
. IZKOPANE GOZDO-
Nad grobostjo, ki veje
' besede »IZROPANE
^ZDOVE«. Ropanje je
,r,dar z moralnega vidika
p\] nizkotno dejanje, ki
liahico zagreši človek - člo-
jai ali pa naravi nasploh.
^0 torej gospa novinarka
jia Baša v omenjenem
uiku daje gozdarjem na-
jino, ki po njenem sodi kar
jozdarsko stroko, kajti, kot
ni,»... na gozdnih gospo-
rstvih zatrjujejo, da so vse
inje povsem normalne,
podatki lastnikov gozdov
govorni, in kjer je dim, je
i ogenj...«. Toliko, da ni
ieno, da gozdna gospodar-
Ti eno govore, drugo pa
tijo, torej lažejo. Ker pa
dna gospodarstva niso
!aimno stvarstvo temveč
s tu ljudje z osebnimi
ni in priimki, z napakami
mi drugi ljudje, toda tudi
■do človeka, ki čuti po-
m etiko do gozda in od-
piost za ravnanje
Im, pa tudi z etiko do so-
peka, zato nasilno obrav-
panje in vnaprejšnje obso-
W gozdarjev kar povprek
"racamo najprej kot Iju-
i prav tako pa kot stro-
N delavci.
[Hkrati se sprašujemo, ko-
Nje takšno obsojanje da-
b potrebno, čemu to služi?
J namreč težko pridobiti
wite informacije, če ima-
■"i dober namen informirati
['nost o razmerah v gozdar-
ju. Pri Gozdnem gospo-
Nvu Nazarje npr. novi-
JiiNT RC doslej podobnih
formacij niso iskali.
Kadar govorimo o razlasti-
^ in krivicah, povzroče-
2^ tudi kmetom - a ne samo
™. so to pač objektivne
»^tovitve, ki jih danes, kot
nihče ne zanika. Toda,
Preteklosti storjenih krivic
"zdnim posestnikom ni tre-
' Povezovati neposredno
.f^ašnjimi gozdarji, ker le
.'fiimamo za to prav nobe-
zaslug, enako kakor ne
""^tijci ali strokovni delav-
. strok v podobnih pri-
.[^eči moramo, da do letoš-
3^ leta tovrstnih očitkov,
^ ^0 podani v navedenem
."•^u, nismo doživljaU. Po-
'ot'^f'^°' gozdarja
.■rj,,^trokovnjaka, odnos do
ne glede na lastništvo
'.Itp ^-^ Principielno enakih
■rj2^''yih se postavlja diag-
iio^/^anja gozda, cilji go-
;t ^^rjenja in ukrepi za do-
locvf postavljenih dolgo-
Hi), '^j, oziroma srednjeroč-
ilreip^'J6v, ki morajo biti po-
\f^5^^ krepitvi vseh funkcij
^\^: v prvi vrsti splošno
itj. 'stnih in hkrati seveda
Je f^^Pfoizvodnih. V javnosti
^g°^no prisotno razume-
lesj .saitio za proizvodnjo
*^^dr^ pa vse premalo za
.ge funkcije gozda, ki
l^očut^^^jo boljše zdravje,
Hli i'? končno preživetje
'''^eli i- • Jasno je, da mora-
jo« enaki strokovni kri-
teriji tudi za tiste gozdove, ki
so danes še družbeni (ali re-
cimo državni), a so bili v pre-
teklosti odvzeti različnim ka-
tegorijam lastnikov: od vele-
posestnikov do male gozdne
posesti. V Sloveniji se za vse
gozdove od 50-ih let dalje iz-
delujejo gozdno-gospodar-
ski načrti enot, ki se redno
obnavljajo vsakih 10 let,
sprejemajo jih skupščine ob-
čin in končno potrjuje Repu-
bliški komite za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Ko
je gozdno gospodarski načrt
tako verificiran in potrjen,
postane njegovo izvajanje
obvezno v vseh detajlih,
vključno s sečnjami in vlaga-
nji v gozdove. Za izvajanje
načrtov so odgovorne goz-
darske službe, torej gozdarji
gozdnih gospodarstev.
Osnova za kakršnekoli po-
sege gozdarjev v gozdove so
torej gozdnogospodarski na-
črti enot, vse več pa je izdela-
nih tudi podrobnih gozdar-
skih načrtov, ki se v našem
nazarskem območju za druž-
bene gozdove izdelujejo
v vseh primerih, zato tudi za
vse razlaščene gozdove.
Kdor predvidene sečnje po
tako opravljenem predhod-
nerft načrtovanju, ki ima iz-
ključni namen izvajati prido-
bivanje lesa le v tisti meri, ki
omogoča ohranitev in krepi-
tev gozdov, svojevoljno opr-
deljuje kot »ROPANJE
GOZDOV«, ne pa smotrno
gospodarjenje z njimi, pač
na žalost nima niti najmanj-
šega vpogleda v gozdarstvo,
ki je stroka s tradicijo in ne
diletantstvo. Zapis v obrav-
navanem članku: »VEDETI
BI MORALI, KOLIKO JE
TREBA POSEKATI, ne pa
da so izpolnjevali plan in na
osnovi tega dobivali plače«,
lahko bralec, že ob upošteva-
nju doslej navedenega, sam
primerno oceni, menim, da
ne v korist trditvam o »ropa-
nju ali vedeti bi morali...«.
Ne morem mimo ne da bi
si sposodil zapis gospoda
Bojca JERMANA, DELO 28.
3. 1990, priloga »Znanje in
razvoj«, kjer ugotavlja:
»Predlogi, ki se zadnje čase
pojavljajo v javnosti, so
- mnogi - uglašeni na ruše-
nje, ukinjanje - so demago-
ški, daleč od strokovnosti in
v nasprotju z osnovno misli-
jo... V tem času je tako tar-
nanje kot demagogija
odveč.«
S strokovnega vidika go-
spe Ireni Baša seveda ne bi
imelo misla odgovarjati, če
ne bi njen zapis zavajal jav-
nost in metal slabo luč na
gozdarstvo kot celoto, pose-
bej pa na Gozdno gospodar-
stvo Nazarje. Ob tem pa mo-
ram opozoriti, da si je slo-
vensko gozdarstvo pridobilo
ugled v evropskem merilu,
kar ni tako pogost slučaj
v našem gospodarstvu.
V zvezi z izjavo, da je
»gozdno gospodarstvo vla-
galo NEKAJ DENARJA
v obnovo gozdov, tudi za
gozdne poti so V ZADNJEM
ČASU namenjali nekaj de-
narja...«, bi glede na to, da
se omenjena »Suhodolniko-
va kmetija« nahaja na Sol-
čavskem območju, navedel
nekatere podrobnejše po-
datke:
Ob prevzemu vseh gozdov
v upravljanje gozdnega go-
spodarstva - vključno z za-
sebnimi gozdovi - leta 1962,
so bile še vse višinske kmeti-
je na Solčavskem nedostop-
ne z motornimi vozili, brez
cestnih povezav z dolino, kar
je že pretilo njihovemu ob-
stanku. Podobne razmere so
bile na celotnem gozdnogo-
spodrskem območju. V so-
delovanju s tu živečim prebi-
valstvom je Gozdno gospo-
darstvo Nazarje takoj pričelo
z načrtno ter intenzivno iz-
gradnjo gozdnih cest tako,
da smo odpirali vse hribov-
ske kmetije. Takrat, ko slo-
venska družba še ni imela
posluha za reševanje njiho-
vega gospodarskega položa-
ja, smo sofinancirali elektri-
fikacijo višinskih območij,
sodelovali smo pri napeljavi
vodovodov, na Solčavskem
pa še posebej pri izgradnji
telefonije k posameznim
kmetijam - skratka povsod,
kjer je bilo mogoče in po-
trebno pomagati za ohrani-
tev poseljenosti. V obdobju
dobrih 30-ih let smo tako sa-
mo na Solčavskem zgradiU
približno 100 km gozdnih
cest in 160 km gozdnih vlak,
na celotnem gozdnogospo-
darskem območju pa okoli
800 km gozdnih cest in
1100 km gozdnih vlak. V luči
teh stvarnih podatkov mogo-
če le drugače zveni »NEKAJ
DENARJA« ali celo »V
ZADNJEM ČASU« - nekoli-
ko čuden termin za intenziv-
no delovanje v obdobju 30-ih
let. O bioloških naložbah niti
ne govorimo.
In še to: Posebej v gozdu,
ki je v lasti Suhodolnika, je
bilo zgrajeno 1,41 km gozdne
ceste in 2,70 km gozdnih
vlak. V njegovem razlašče-
nem gozdu pa je bilo zgraje-
no 6,38 km gozdnih cest ter
13,12 km gozdnih vlak. Takš-
na so dejstva.
In končno še enkrat k ne-
posrednim sečnjam v razlaš-
čenih gozdovih: Gozdno go-
spodarstvo Nazarje izvaja
sečnje v obsegu etata, dolo-
čenega v 10 letnem godzno-
gospodarskem načrtu. Raz-
umljivo je, da letni obseg se-
čenj predstavlja le eno dese-
tino celotnega etata. Prostor-
sko so sečnje razporejene
skladno z možnostmi, s ci-
ljem zagotovitve čimbolj
enakomernih donosov iz
zahtev do gozda, zato je nor-
malno, da so po tem princi-
pu določene tudi sečnje za
leto 1990, ki pa so bile po-
drobno načrtovane že v pre-
teklem, 1989.letu.
Tako je nesmisel govoriti
o pospeševanju sečenj v raz-
laščenih gozdovih »zaradi
vračanja:« v letnem planu je
pač redno samo okoU l/IO
vseh družbenih gozdov,
ostalih 9/10 površin pa je
v sečnji v preostalih letih ve-
ljavnosti gozdnogospodar-
skega načrta. V primeru raz-
laščenega Suhodolnikovega
gozda, ki meri blizu 277 ha,
traja veljavnost načrta za ob-
dobje 1981/1990. Ker etat do-
slej ni bil izrabljen, je logič-
no, da je obveznost realizaci-
je etata zapadla v celoti na
leto 1990. V kolikor se veljav-
ni zakoni, ki urejajo to po-
dročje, ne spremene, je GG
Nazarje dolžno izvršiti posek
in vsa dela po gozdnogospo-
darskih načrtih v letošnjem
letu tudi v tem gozdu, sicer
zapade sankcijam po določi-
lih sedanjega zakona o goz-
dovih. V nobenem primeru
pa ni dopustna prekoračitev
etata, razen v primeru narav-
ne ujme.
Gospa Irena Baša bi nam
prihranila mnogo besed, če
bi objektivno poročala o se-
danjih razmerah v gozdar-
stvu. Preveč imamo eko-
nomskih problemov v tej
krizni situaciji, preveč pere-
če je zdravstveno stanje goz-
dov zaradi onesnaženega
okolja, da bi si lahko privoš-
čili še lahkomiselnost pri
gspodarjenju z gozdovi. Veli-
ke težave bomo težko pre-
brodili celo v slogi, zato nas
gozdarjev ne razdvajajte po
nepotrebnem, zlasti ne od
kmetov - gozdnih posestni-
kov, ker smo drug drugemu
potrebni zaradi gozda in za-
radi nas samih.
FRANC FIRŠT,
GG Nazarje
Spoštovani gospod
Firšt
Marsikatere očitke, ki jih
sicer pripisujete meni, boste
morali razčistiti s tistimi, ki
so jih izrekli. In sodeč po
tem, kar so povedali kmetje,
ne bi rekla, da kmete in goz-
darje razdvajamo novinarji.
To boste morali urediti pred-
vsem z njimi. In ker se ravno
oglašate iz gozdnega gospo-
darstva Nazarje, naj zapišem
še eno stvar, ki je v prispev-
ku nisem. Sogovornik iz va-
šega območja mi je po telefo-
nu jasno povedal, da se ni
pripravljen pogovarjati v pri-
meru, da se na domačiji ogla-
sim skupaj z nekom iz GG.
Izučile so ga izkušnje, ko ste
novinarje televizije vozili po
okoUških bregeh.
IRENA BAŠA
Smrt v Preboldu
Spoštovani magister Ivan
Eržen!
Ob prebirariju Vašega pri-
spevka v rubriki Pisma bral-
cev z dne 14. junija sem se
znova vprašal, kaj naj bi bilo
tisto, s čimer bi žalil Vaše
delo in na sploh delo delav-
cev Zavoda za socialno me-
dicino in higieno dela. Prav-
zaprav sta vse tisto, kar ste
napisali Vi, spoštovani magi-
ster IVAN ERŽEN, povedaH
že v.d. sekretarka Strojne iz
Žalca, Metka Vočko in .vaša
delavka Irena Žagarjeva. Če
je Vočkova povedala, da za-
vod ni mogel v štirih dneh
opraviti dezinfekcije stano-
vanja, Irena Žagarjeva pa je
potem pojasnila, zakaj ga ni
mogel in kakšni so postopki
v tem primeru, potem res ne
vem od kod se Vam je utrni-
la zaključna misel v vašem
pismu, ki se glasi takole:
»Vsa namigovanja, ki želijo
situacijo prikazati v drugač-
ni luči, so nesramna in v bo-
doče nanje ne bomo odgo-
varjali samo v rubriki Odme-
vi.« Skratka , v vsem Vašem
pisanju niste omenili niti
enega dejstva, ki ne bi bilo že
prej napisano. Vaša trditev,
ki temelji zgolj na domnevi,
da sem blatil ime vaše delov-
ne organizacije in žalil Vaše
sodelavce, pa je seveda ob-
tožba, na katero mi tudi ni
treba odgovarjati zgolj v ru-
briki Pisma bralcev. Opravi-
čujem pa se za napako, ko
sem vas iz Zavoda prekrstil
v Center.
Vam in Vašim sodelavcem
žeUm še vehko uspehov pri
delu v vse splošno zadovolj-
stvo uporabnikov Vaših
uslug!
JANEZ VEDENIK
PREJELI
smo
Poročilo
volilGom!
Dne 13. in 14. 6. 1990 je
parlament Republike Slove-
nije zasedal skupaj 26 ur. Po-
slanci smo imeli odmor dva-
krat po pol ure za kosilo in
štirikrat po 15 minut za do-
poldansko in popoldansko
malico. Skupščinska resta-
vracija, ki vse skozi obratuje
ima zelo pridne in prizadev-
ne delavce. Gostinske uslu-
ge so zelo poceni, kava stane
2 din, brizganec 4 din, golaž
20 din, kosilo z juho, telečjo
pečenko in solato pa 54 din.
Poslanci dobimo za vse stro-
ške (prevoz, hrano ter prebiti
čas) 248,00 din.
V vseh prostorih so na-
meščene opozorilne naprave
(zvonci, ladijske sirene) sku-
paj z napisnimi tablami, ka-
tera dvorana kliče na zaseda-
nje in da je odmora konec.
Poslanci smo morali v teh
26 urah enega zasedanja »ob-
delati« 34 točk dnevnega re-
da, med njimi tudi dve smeš-
no označeni »strogo za-
upno«.
V mojem zboru - Zbor ob-
čin smo bili izredno dobro
pripravljeni in tudi nepravil-
ni prevodi strokovnih izra-
zov, prevedeni v federaciji,
so morali biti popravljeni.
Vsa prizadevanja in tudi
sklepi so bili usmerjeni
v zaščito suverenosti Slove-
nije, v gospodarskem in poli-
tičnem smislu ter kulturne-
ga obnašanja Jugoslavije.
Propad Slovenskega go-
spodarstva smo ocenih kot
posledico »samoupravnih
prizadevanj« naše generaci-
je. Gospodarstvo je nujno
potrebno poosebiti in nauči-
ti plavati brez plavalnega in-
štruktorja, plavuti in rešilne-
ga pasu in to v deroči reki.
Sprejete olajšave so samo
zadnji rešilni pas skupnega
»ofra«.
Pri tvornem delu nam je
napel živce samo nasilni na-
stop v delovno obleko oble-
čenega, gospoda polkovnika
Milana Aksentijeviča, po-
slanca Zbora združenega de-
la. V jeziku JLA je obdolžil
našega gospoda ministra, ki
smo ga malo prej pritrdilno
poslušali, da laže.
Posledično je bila reakcija
celjskega dvoživkaija (po in-
terpretaciji televizije), go-
spoda Jožeta Zupančiča
predsednika Zbora združe-
nega dela, v obliki opravičila
gospodu polkovniku značil-
na, vendar za moj okus »ser-
vilna«.
Sam v debate razbreme-
njevanja gospodarstva in
ostale spremembe nisem po-
segal, ker so se mi zdeli vsi
predlogi in sklepi vlade smi-
selni in dobro pripravljeni.
Živčna in napeta pa je bila
preprečitev reorganizacije
TV Slovenije, v 5 samostoj-
nih organizacij združenega
dela, s sprejetjem zakona »o
podaljšanem času reorgani-
zacije do konca leta«, po hi-
trem postopku. Pobuda za to
je vzniknila v Zboru občin,
(Nadaljevanje na 20. strani)
20. STRAN-21. JUNIJ 1990
PISMA BR,,
(Nadaljevanje iz 19. strani)
zato TV ni prenašala zaseda-
nje našega zbora.
Sam sem dal pisno poslan-
sko pobudo za prevoz tovor-
njakov po železnici od meja
severovzhodne Slovenije,
preko Celja, Ljubljane proti
Kopru in Reki.
Prav tako sem postavil po-
slansko vprašanje o celotni
oceni dejavnosti Cinkarne
Celje (kot rep. in državne to-
varne) v finančnem in ekolo-
škem smislu v Občini Celje
in sosednjih občinah. Vpra-
šanje vsebuje dogajanja na
novi deponiji »Za travni-
kom«, v stari že napolnjeni
deponiji, ob prevozu piritnih
ogorkov in odgovornost pri-
stojnih republiških služb.
Prav tako tudi oceno o kurje-
nju zelenega gudrona od leta
1979 naprej ter preverjanje
pogodb z bivšo Vzhodno
Nemčijo, posebno tisto, ki je
bila sklenjena lansko leto ju-
nija za naslednjih 15 let.
Drugo poslansko vpraša-
nje pa se smiselno nanaša na
celjsko pitno vodo, z ozirom
na kemično zastrupljenost in
pokopališko obremenjenost.
Odgovore nisem zahteval ta-
koj, ampak takrat ko bodo
kvalitetno pripravljeni.
JANEZ ČRNEJ,
poslanec ZO Celje
Srečanje
s slovensko
dojiolnilo šolo
v Švici
Posebno doživetje je pri-
sluhniti našim ljudem na tu-
jem, ko spregovore v mate-
rinščini. Kot ohranitev delč-
ka Slovenije zunaj narodo-
vih meja, ki se ni razblinil,
ker ga ljudje nosijo v sebi
kot začetek življenja. Starši,
ki smo jih spoznali 11. maja
letos na slovesnosti v Arbo-
nu, se tega zavedlo. Njihovi
otroci, rojeni v tujem, nem-
škem okolju, znajo govoriti
slovensko in so v materinšči-
ni deležni tudi dopolnilnega
pouka v švicarski šoh in
vrtcu.
Slovenska šola obstaja že
petnajst let kot del jugoslo-
vanske dopolnilne šole Alek-
sa Djilas-Bečo. Slovenski
oddelek vrtca in šole obisku-
je 28 otrok, pouk poteka
v popoldanskem času v švi-
carskih šolah. Poučuje in
vsakodnevno potuje tovari-
šica Marjanca Klepac, ki ima
na območju St. Gallena sku-
paj 56 učencev, otrok sloven-
skih zdomcev, ki žrtvujejo
veliko časa in denarja za kul-
turno-zabavne in športne de-
javnosti. Na tak način se zbi-
rajo Slovenci ob skupnem
ognjišču in ohranjajo zavest
o pripadnosti istemu na-
rodu.
Učiteljica slovenske do-
polnilne šole nam je predsta-
vila, svoje varovance, učence
JDŠ, in njihove starše iz Ar-
bona, ki so nas sprejeli s pri-
srčno gostoljubnostjo. Učen-
ci so se nam predstavil z reci-
talom, ki je nam - učiteljem,
ki poučujemo v varnem za-
vetju domovine in rodnega
jezika - izvabil občudovanje
in misel o elementarni pri-
padnosti narodu in njegovi
pravici izražati se v materi-
nem jeziku. Manifestacija
materinščine v tujem okolju
naenkrat postane najintim-
nejši obred pripadnikov ne-
kega naroda. Izzove primer-
javo z vsakdanjo rabo naše
govorice znotraj etničnega
prostora in zazdi se nam, da
naš ljubi jezik doma premalo
negujemo. Takrat naši
zdomci, ki uspešno ohranja-
jo izročilo rodu in jezika, do-
bijo razsežnost vrednih hče-
ra in sinov svojega naroda.
Tako smo jih videli nekateri.
V imenu učiteljev Prve os-
novne šole Celje, ki smo obi-
skali JDŠ v Švici, se za ta
spoznanja in prijazen spre-
jem zahvaljujemo staršem.
otrokom in tovarišici sloven-
ske dopolnilne šole v Ar-
bonu.
KSENIJA BAUER,
Prva osnovna šola Celje
Oporečništvo
vesti: med
hudodelstvom in
osnovno
človeško pravico
Pravico do ugovora vesti
in alternativnega služenja
pozna danes že večina dežel
v Evropi. V nadaljevanju pa
bo razčlenjen položaj opo-
rečnikov na Danskem. Dan-
ski fantje so godni za nabor,
ko dopolnijo osemnajsto le-
to. Nabor pa lahko poteka
tudi kasneje, če obstajajo
razlogi za odložitev (recimo
zaradi študija). Na Vladni na-
borni komisiji (Vaernepligts-
styrelsen) poteka »srečolov«
posebne vrste. Naborniki
potegnejo iz bobna listič, ki
nosi zapisano številko. Izvle-
čena številka pa določi uso-
do nabornika. Nižje številke,
ki obsegajo približno tretji-
no, določajo služenje, preo-
stali fantje, ki so potegnili
višje številke, pa so kakršne-
gakoli služenja oproščeni.
Po mnenju vlade zadnja leta
za obrambo dežele zadošča
že tretjina razpoložljivih fan-
tov. »Srečni tretjini« pa je na
voljo več možnosti. Služijo
lahko v oboroženih silah in
služenje traja 9 ali 12 mese-
cev, ali pa brez orožja v civil-
ni zaščiti. Slednje traja šest
mesecev. Vendar pa lahko
obveznik takšnemu služenju
tudi oporeka. Prvi paragraf
danskega zakona o izpolnitvi
vojaške obveznosti s civil-
nim služenjem določa tako-
le: »Obveznike, za katere je
kakršnokoli služenje voja-
škega roka, glede na obstoje-
če razmere, nezdružljivo
z njihovo vestjo, lahko mini-
ster za notranje zadeve, po
predhodnem usklajevanju
z obrambnim ministrom,
oprosti služenja vojaškega
roka in ga nadomesti z alter-
nativnim služenjem, ki pa ne
sme biti povezano z vojaški-
mi cilji.«
Današnji danski zakon
o civilnem služenju izhaja iz
leta 1933, dopolnjen pa je bil
v letih 1980, 1986 in 1986. Ob
tem je očiten ogromen pre-
pad z razmerami v Sloveniji,
kjer možnost civilnega služe-
nja legalno še ne obstaja in je
večina oporečnikov tudi pre-
ganjana.
V praksi pa možnost opo-
rekanja na Danskem poteka
takole. Na vpoklicu za služe-
nje je obvezno navedena tu-
di obveznikova pravica do
alternativnega služenja. Ko
potencialni oporečnik prej-
me vpoklic, naslovi prošnjo
za oprostitev služenja v obo-
roženih silah in civilni zaščiti
na ministra za notranje zade-
ve. Minister pa lahko za izva-
janje pooblasti tudi druge or-
gane. Prošnja mora biti ute-
meljena s prosilčevim ugo-
vorom vesti. Temu pa zado-
stuje že naslednji stavek:
»Služenje v oboroženih si-
lah, vključno s civilno zašči-
to, je v navzkrižju z mojo
vestjo. Zato naprošam za
prenos služenja na civilno
delo.« Prošnja naj bi bila na-
čeloma oddana v roku štirih
tednov po prejemu vpoklica.
Vendar nikoli ni prepozno.
Tudi po začetku služenja
v oboroženih silah ima ob-
veznik zakonsko možnost,
da je preveden na civilno
služenje. Na začetku civilne-
ga služenja je obvezno
šestnajstdnevno šolanje.
Oporečniki so med šolanjem
seznanjeni o ustroju danske
armade, o pomenu mirovne-
ga gibanja, srečajo se s sta-
rejšimi oporečniki, zdravni-
ško so pregledani in dobijo
orientacijo glede na različne
možnosti civilnega služenja.
Vključeni so obiski različnih
mest, kjer se lahko izvaja ci-
vilno služenje: kulturne, so-
cialne, zdravstvene, mirov-
ne, naravovarstvene ustano-
ve, privatne in državne. Pri
alternativnem služenju pride
do indirektnega pretoka dr-
žavnega denarja oziroma de-
la v humanitarne in neprofit-
ne dejavnosti. Oporečnik
ima možnost, da takšno me-
sto tudi sam predlaga. Civil-
no služenje poteka v doma-
čem kraju in zanj velja običa-
jen delovni ritem. Dolžina
celotnega služenja pa je med
šestimi meseci in enim le-
tom. Pač glede na številko,
ki jo je oporečnik izvlekel na
naborniškem srečelovu.
Alternativno služenje je
plačano približno enako kot
služenje v oboroženih silah,
a oboje je nekoliko nižje kot
je vrednost dela na prostem
trgu. Neto dohodek vojakov
in oporečnikov v letu 1989 je
bil okoli šest tisoč tristo dan-
skih kron na mesec, približni
povprečni mesečni dohodek
za polno zaposlitev na pro-
stem trgu pa je nekaj čez
osem tisoč kron.
In zakaj je nekdo oporeč-
nik? Osnova ugovoru vesti
so lahko tako razhčni razlo-
gi, kot tudi sami občutki. Ne-
kateri zavračajo služenje
v oboroženih silah, ker noče-
jo moriti drugih ljudi ali no-
siti orožja proti ljudem, za
katere nimajo osnove, da bi
jih sovražili. Nekateri ne mo-
rejo prenašati okostenele in
okorele vojaške discipline in
izživljanja oficirjev. Nekateri
se popolnoma distancirajo
od celotnega vojaškega apa-
rata zaradi njegov^ ^
kne družbene vlogg?"
kazni potencialnih 5."'
kov, ki se porajajo v
generalov. Nekateri
podpirati obstoja aJ^
spodovalne in zay">
moči. Nekateri irnajg
ozne motive, drugi '
stične. Skupni ij^^ t
vsem pa je, da svoje i
sti ne žele odslužiti v
ženih silah. Ob tem J
mo še zaključke W
o civilnem služenju J
nikov, ki ga je orgJ
levo krilo Evropskega
menta v Bruslju, ig'
1989. Na kolokviju son
rili, daje odklonitevvo,
ga služenja, oborožen^
neoboroženega, univ^t
človeška pravica vs;
posameznika. Že najpi
stejši motivi pa so zad
da je priznan status or
nika vesti. Nobeno so
ali organ pa ne more dc
vsebine vesti katerei
posameznika.
JURE PIŠI
Vabby, D,
Kdo se gre
politiko?
Ko se v pogovoru o
stranka,  se  pogosto
ljudmi sliši pripomba
iti politiko« ali »k^j
politiko« ali »nisem (
Ijen«,  oziroma »nis(
stranko, sem nadst
ski«. Taki ljudje zarai
nega staUšča pogosto
jo, ko se je treba posti
dobro   zamisel,   pi
stvar, v korist ma
membnega človeka,
zato, da ne bi izstopali,;
se ne bi zamerili kakšni
toriteti«   (partij skoobli
ški), kakšnemu »pom
nežu« (samozvanemukj
spoštovanja do njega,^
iz  oportunizma, nabi
točk za svojo osebo. Mi
da je tako boljše, v resni
hočejo biti nekaj več.1
ljudje se gredo najbolj p
ko in to grdo politiko ii
bičnih ali koristoljuba|
gibov. m
Taki ljudje so še 1
najbolj zaželeni člani n
ekip in komisij, ker se si
mi najlažje manipulira, s
z svojo ohlapno vestjo
najbolj pripravni. Pog
nimajo nobenih pobuč
ker jih ne dajejo smatraji
niso za nič krivi. Toda
ki prihajajo, bodo vedno
zahtevali odločnost, al
nost in požrtvovalnost.
Občinski sekretariat
za ljudsko obrambo
občine Celje
Preko »ovinka« sem pre-
jel vaš poziv (datiran z
8. maj 1990), ki ste ga naslo-
vili na prebivališče mojih
staršev.
Opozoril bi vas, da se
30. maja ne morem zglasiti
pri vas, med drugim zato,
ker nimam veljavnega jugo-
slovanskega potnega lista.
Kot ste najbrž seznanjeni,
sem za podaljšanje zaprosil
že januarja tega leta, a do
danes od jugoslovanskega
konzulata v K0benhavnu še
nisem prejel nikakršnega
odgovora. Tudi zadnje pi-
smo, odposlano 1. maja
1990, je ostalo brez odgo-
vora.
Ob tem bi tudi poudaril,
kar pa vam je znano že po
našem telefonskem razgo-
voru (6. februarja 1990 sem
se pogovarjal z vašim sode-
lavcem Z.Justinom) in pre-
ko mojih člankov in odprtih
pisem, objavljenih v slo-
venskem tisku, da sem de-
klariran oporečnik in od-
klanjam vsakršno služenje
v oboroženih silah in v uni-
formi zaradi ugovora vesti.
Najbrž pa j^ odveč pripisa-
ti, kakšno je moje osebno
mnenje o beograjski vojaki
hunti in njenih lakajih - za-
vestnih teptalcih osnovnih
človeških pravic (med kate-
re sodi tudi ugovor vesti).
BRALCEV - ROMAN
21. JUNIJ 1990 -STRAN 21
,t ker le v tem je
i^" nie človekovih pra-
itc^^Jličnosti, s katerimi
'"'^m želimo živeti in
Vedno bolj bodo
•»^opredeljeni in kre-
'^^ ljudje, osvobojeni
iH ,j^ov in prikrite lažne
^' ii<^ne morale, pred-
.bičnosti v takšni ali
''ni obliki. Taki bodo
^ politiko, ki bo spo-
% vredna in cenjena
^nalna), in ki ni mani-
icija-
Jo za to res ni nujno po-
J, biti opredeljen član
f„e stranke, (večina ljudi
nima volje ali sposob-
J, ali aktivist, ki jih
rie predvsem potrebu-
biti pa je treba oprede-
dobro in pravično
^jj, objektivno ocenjeva-
J,;obnosti človeka, ter se
l^jljevati o primernosti
C5ilce funkcij.
..j^-istov in pripadnikov
^■.je zato manjšina spo-
in požrtvovalnih Iju-
jj' imajo kreativne in
jgalne sposobnosti in
ijj, - smisel za množico
jin njihove potrebe in
'jolerantnost za različno-
vjiji, ki so jim v spodbu-
- ne v oviro ali napoto.
>a politika ni grda, am-
aželena, takšno oprede-
jjje je olajšava in osvo-
jev človeka iz suženj-
ji hlapčevstva. Po Kan-
jto vstop v razsvetljen-
imi pomeni izhod iz ne-
•jiosti, kar je nezmož-
posluževati se svojega
3ia brez vodstva po kom
Bm. Zato se je treba po-
:2in v tem je tudi zado-
in sreča, ter tudi
tu Vrata so povsod od-
s možnosti so dane, pp-
fpa so tudi očitne. »Če
i drugi za to sem tudi
-J je rekel spoštovani
gospod. Toda če bodo vsi ta-
ko ravnali ne bo nič, ker ne
bo prvih, ampak so samo
drugi. Torej pomembno je
biti prvi, ali vsaj med prvimi
dajati pobudo, ali pa se ak-
tivno opredeljevati za dobro
zamisel.
Za zaključek velja spozna-
nje, da je politika vse kar
počnemo, razlike pa so v ob-
segu, načinu in namenu. Po-
litika po obsegu so osebni in
medosebni odnosi (mikro),
narodni, mednarodni in
meddržavni odnosi (makro),
nadalje po načinu lahko loči-
mo politiko ki je demokra-
tična, diktatorska, nasilna,
svobodoljubna, poštena itd.,
po namenu pa je poUtika
iskanje boljših in uspešnej-
ših pogojev življenja, osebno
uveljavljanje, karierizem, za-
tiranje in oblastniško izživ-
ljanje, pridobitništvo, ali pri-
krito manipuliranje z ljudmi.
Vse je odvisno od ljudi in
njihove volje, ki aktivno ali
pasivno sodelujejo pri tej po-
trebni dejavnosti. Pri politič-
nem delu je potrebna pred-
vsem kultura in znanje, ter
človekoljubnost ali social-
nost, kar je doslej najbolj pri-
manjkovalo. Bodočnost bo
te tri vrednote najbolj potre-
bovala, kar se kaže že v sve-
tu, ki je pred nami. To so tri
področja, ki so za politično
delovanje ljudi najvažnejša
in tudi največja vzpodbuda
za napredek in razvoj člove-
štva. Večstrankarska demo-
kracija pa je po Niebuhru
Reinholdu nujnost, ker smo
ljudje bolj nagnjeni k nepra-
vičnosti, kot pravičnosti.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
PRITOŽNA
KNJIGA
Na potezi so
zeleni
Ali ste že kdaj opazovali
golobe? Te ptice miru, ki jih
ljudje tako radi krmijo
z drobtinicami in ki jih otro-
ci tako radi podijo po mest-
nih ulicah in trgih. Obenem
pa ptice, ki uničujejo žlebo-
ve, fasade, okenske police,
kulturne spomenike in sploh
vse kar ponesnažijo s svoji-
mi iztrebki.
Jaz Jih imam priliko opa-
zovati vsak dan. Sem upoko-
jenka in stanujem v strnje-
nem naselju Ob železnici 1.
To je eno tistih betonskih na-
selij, ki se ponaša z ogromno
stanovalci in malo prostora.
Obkroža nas nekaj skromnih
zelenic, otroško igrišče
in......golobi. Ti nas že dol-
go časa več ne razveseljujejo.
Živali se veselo množijo in
vedno večje jate posedajo na
strehah naših blokov. Njiho-
vi iztrebi nam uničujejo stav-
be in zelenice. Smrad se širi
po naselju in starši žalostno
opazujejo, kako se njihovi
otroci igrajo v golobjih iz-
trebkih in ostankih hrane.
Da živali niso lačne, izredno
skrbno pazi naša starejša so-
seda. Kar skozi okno stano-
vanja že 22 let meče na zele-
nico in otroško igrišče ne-
omejene količine žita, koru-
ze in ostanke kuhane hrane.
Golobi dobro vedo, kje je
hrana. Zajtrk dobijo že ob
prvem svitu. In tako nas že
ob treh, štirih zjutraj prebudi
močno gruljenje in cepeta-
nje po okenskih policah. Če
hoče še kdo spati, je to pač
njegov problem. In potem se
v nebo vpijoča skrb za pre-
hrano teh pernatih prenašal-
cev bolezni, s strani naše so-
sede nadaljuje cel dan, dan
za dnem, mesec za mesecem,
leto za letom.
Stanovalci smo protestir-
lali pri hišnem svetu, pri ob-
činskih in tudi republiških
organih, ki imajo skrb za či-
sto in zdravo okolje. Pa ni
bilo uspeha. Nesnaga okrog
blokov se še vedno kopiči.
Seveda polagamo svoje upe
v novo izvoljeno oblast. Ze-
leni so nas navdušili v pred-
volilnih obljubah. Obljublja-
li so zdravo in čisto okolje.
Pod okolje pa ne spadajo sa-
mo gozdovi, reke in ozračje,
ampak je osnovno bivalno
okolje.
Konkretno v našem nase-
lju nam zdravega čistega in
kulturnega bivalnega okolja
preživela struktura ni usela
zagotoviti. Tokrat pa so na
potezi ZELENI. Verjetno ne
bodo dovoliU, da se bo ne-
kakšna samovoljna stara
babnica leta dolgo norčevala
iz njihovih predpisov in
ukrepov, ter nam in otrokom
še naprej uničevala zdravje
in tisti košček zelene površi-
ne, ki nam je ostal med
bloki.
VLADKA HAJMERLE,
Celje
Kaj pa otroci?
Oglašam se vam kot mati
šoloobveznega otroka, ki
obiskuje prvi razred osnov-
ne šole na podružnični šoli
v Kompolah. Kompole so
majhen kraj nad Štorami,
kjer že več stoletij stoji tudi
osnovna šola, katero so obi-
skovali že naši predniki. V to
šolo smo hodili tudi mi in
»upamo« da jo bodo obisko-
vali tudi naši bodoči rodovi.
Seveda ne samo kot učenci,
ampak tudi kot krajani iz
Kompol in ostalih zaselkov
(Prožinske vasi, Zagabra,
Šentjanža in Ogorevc), se
sprašujemo, zakaj naenkrat
preusmeritev otrok iz te os-
novne šole v šolo Štore. Na
zadnjem roditeljskem se-
stanku smo namreč zvedeli,
da bodo naši otroci, ki sedaj
obiskujejo prvi razred, v pri-
hodnjem letu hodili v drugi
razred v Štore, ker jih je
»premalo« po številu in so
stroški šolanja previsoki.
Ker se kot zaskrbljena ma-
ti nikakor ne morem strinjati
s to rešitvijo, vas sprašujem
naslednje:
- so naši malčki res dovolj
odrasli, da se bodo znah rav-
nati po pravilih prometa, ki
velja za vse udeležence
v prometu, saj morajo zaradi
premestitve kar dvakrat
prečkati glavno cesto, želez-
niško progo in reko Vo-
glajno?;
- zakaj naše otroke vezati
na javni prevoz?;
- so dovolj odrasli, da se
bodo znašli v gostem prome-
tu ob koncu pouka, ki se
konča ravno v času, ko se
konča tudi delavnik prve iz-
mene zaposlenih v Železarni
Štore in okolici Celje?;
- in ne nazadnje - je v de-
narju res vsa vrednost? Če
je, potem vas sprašujem ali
le ne bi bilo ceneje, da bi
prepeljaU dva ali tri učence
v Kompole, kot pa enajst
učencev v Štore?
Vem, marsikdo reče, da je
učenje na podružnični šoli
manj cenjeno, toda meni se
ob takem razmišljanju neho-
te utrne ugotovitev, da so
med nami še vedno ljudje, ki
so se šolali prav na tej po-
družnični šoli, pa kljub temu
uspešno opravljajo svoj po-
klic zdravnika, učitelja, inže-
nirja ... Imam prav?
Vedno rečemo - Otroci so
naša bodočnost - in kaj hitro
pozabljamo na jihovo pri-
hodnost. Sicer pa - ali so res
naša bodočnost? Če so, kje je
njihova bodočnost? Je bo-
dočnost v ukinjanju šol, raz-
redov in v preusmerjanju
v vsakdanje težave v prome-
tu, samostojnosti, odločitev?
Ali ni to samo volja posa-
meznikov, ki naj bi se jim
večina podrejala samo zato,
ker njim tako odgovarja?
Ker si na zastavljena vpra-
šanja ne znam sama odgovo-
riti, prosim novo izvoljene
predstavnike na zadnjih vo-
litvah, naj mi odgovorijo vsaj
na nekaj vprašanj. Vam bo to
šlo lažje od rok, saj je to vaše
delo, za katerega ste odgo-
vorni, kot sem jaz odgovorna
za svojega mladoletnega
otroka. Ali pa se spet
motim?
A.H., Kompole
ZAHVALE -
- POHVALE
Lep odnos do
živali
v soboto 2. junija sem pe-
ljala na sprehod malo psič-
ko. Nenadoma se je pojavil
v bližini velik črn pes, ki je
psičko napadel in jo strahot-
no zgrizel. Pomoč sem iskala
pri veterinarju. Žal je bila so-
bota popoldan in dežurni ve-
terinar je bil na terenu. Blizu
veterinarske ordinacije pa
sem srečala moškega, ki se
ni predstavil, psički pa je nu-
dil vso oskrbo. Šele pozneje
sem izvedela, da je bil to
mgr. Jože Pajtler.
Ker ni hotel plačila za
uslugo, se mu želim za njego-
vo pomoč javno zahvaliti. Ce
je že do živali tako plemenit,
kako bi se obnašal šele do
človeka...
EP, Celje
TON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
: edai je proti obali. Miličnika sta odšla. Naglo je
jj^az^', na pomolu vzel obleko in v lahnem teku
p^so ga seveda nekoUkp začudeno gledali in nek
vprašal očeta: »Ata, misliš, da so tega fanta
^- -mličniki?« »Ne vem, mogoče,« je Vojko slišal
^'za sabo. Torej je le res, da me iščejo.
'Popelje pritekel na konec pomola in kar verjeti ni
H da avtomobila, v katerem je spal, ni bilo več pod
rci Sedaj mu je postalo jasno, da so Franca in
^ta miličniki presenetili v spanju in so ju odpeljali.
P so zato iskali na obali.
^seje za borovec, se preoblekel in si obul čevlje,
*Pa začel brskati po žepih, da bi našel kakšen dinar,
^^j^ začelo kruliti po želodcu. V žepku za uro je
dvajset dinarjev, za katere še sam ni vedel. No, to
'^'iostovalo za kosilo, si je mislil, ko je z očmi iskal
^ aa bi lahko v miru napravil načrt.
^^^e do oddaljene klopi in sedel. Torej, kaj je vse
^L^.^ napravil? Mar je vse to prav? To me prekleto
^.pSa, dokler sem na svobodi, ker o tem lahko
rjsijam potem, ko bom sedel. Da so mi na sledi, ne
?iavo mu je šinila ideja in odšel je do prodajalne
jPisov ter kupil Delo zadnjih treh dni. Naglo je preli-
r^^sopise in na peti strani začel brati poročila
fj dogodke, novice. V prvem časopisu ni bilo nič.
^5 ^^ligega in zopet iskal stran s kroniko in nato
■.^^^godki poročila iz Celja. Otrpnil je. Zagledal je
,^^^JJico na sredi obrobnega stolpca in spodaj bral:
[jjj ^eč dni išče milica storilca, kije ob vodnjaku na
(JQj ^^Ijski grad do smrti ranil kmeta Antona Krivca.
lie zapletenem postopku so danes ugotovili,
% ^"^^A/e storil Vojko Cerar, doma s Hudinje pri
(ijjjj .fo^^^ec je po dejanju zapustil Celje in se klati
kn^^^ Po Sloveniji ter bo verjetno zaradi turistične
H; j.^^^pi tudi na slovensko obalo. Fantje pritlikave
'<ik ie?^^' stran počesanih las, drobnega obraza,
^isn -^cfor bi storilca spoznal ali videl, naj to
idio^fj^oči postni milice.«
^^he 1^ ^^^^P^^ iciop in nemo gledal na obalo.
Po^^ ;• rekel tisti na obali. Ljudje so ga
^it^-l    to bo nerodno zanj. Kaj naj stori?
^il^^^^nske meje ima dobrih 20 km. Italija ne pride
\ / ^er ho tam težko dobil delo in še italijanščine
li (^^a^ mu bo delalo težave. Da se vrne v Celje? Ne,
pride v poštev! NcU torej ostane na obali.
dokler ga ne primejo? Da, tako bo napravil. Danes zve-
čer mora zbežati iz Portoroža nekam dalje na jug, kjer
kifelcev ne bo na vsakem vogalu. Toda kako? Na avto-
busu bo moral plačati karto in še ljudje ga lahko spoz-
najo. Tudi na ladji je isto. N^j potuje z avtoštopom ? Ne,
tudi to ne pride v poštev, ker so ljudje videli sliko
v časopisu in ga bodo prepoznali; res pa je, da vsem ne
bo sumljiv. N^j hodi peš? Ne, ne ne! To pa res ne pride
v poštev, sije mislil in se pri tem celo nasmehnil.
Pa avto? No, tega pa se do sedaj še spomnil ni.
Ampak, če ukrade avto, se bo lahko peljal samo nekaj
sto kilometrov, nato ga bo moral pustiti, ker mu bodo
hitro na sledi.
Vse poti imajo svoje dobre in slabe lastnosti in v tem
trenutku je potrebno izbrati najboljšo in najmanj
nevarno. Da, predvsem varno. Svoboda je le svoboda,
pa če jo lahko uživaš samo še en dan dlje, -kot si misliš.
Le kako dolgo bo to trgalo? Morda danes, jutri ali pa cel
mesec? Kdo to ve? Trajati pa mora čim dlje. Da, dokler
je mogoče.
Po želodcu mu je pričelo kruliti in spomnil seje, daje
zadnjič jedel, ko se je vozil v avtomobilu. Bile so to
konzerve in keksi.
Vstal je in se napotil proti bifeju, ki je stal nasproti
kioska za prodno časopisov. Ljudi ni bilo veliko. Vsto-
pil je, pogledal levo in desno in vrgel pogled na slaščice,
ki so bile razložene v stekleni hladilni omari. Nekje od
zadaj je prihajal vonj po čevapčičih, ki gaje dražil, da so
se mu cedile sline. Naročil je torto in sedel v kot. Redki
gostje so bili že priletni, le pri igralnem avtomatu so
sedeli trije mladeniči, ki so se veselo smejali in kazali
ožgane hrbte pripekajočemu soncu, ki je svetilo skozi
okno.
»Pa kaj hudiča so danes vsi ljudje tako vpadljivi! Do
danes še opazil nisem, da mi lahko postanejo tudi
nevarni in zoprni hkrati.«
V prostoru je bilo vroče in Vojko je odkorakal na
hodnik, nato pa stopil po stopnicah in se ustavil da bi
pogledal, če mu morda kdo ne sledi. Ljudje so hodili
svojo pot, nihče se ni zmenil zanj. Na drugi strani ceste
je zagledal senčen palmov park. Z očmi je premeril
prostor in obiskovalce, malo postal, nato pa stopil nekaj
korakov naprej in sedel na rob zaboja, v katerem je rasla
akacija in od koder je imel pogled nad dogodki okrog
sebe.
Avtomobili so prihajali in odbrali. Pred bifejem sicer
ni bilo preveč živo, zato pa je bil v sosednji ulici promet
mnogo gostejši in živahnejši, tja so prihajali avtomobili
s tujimi registracijami, po čemer je sklepal, daje v bli-
žini hotel. Ko je nekoliko bolje pogledal, je res opazil
hotel. Pročelje zaradi visokega drevja ni bilo vidno.
Pred njim so se ustavljali avtomobili. Zamikalo ga je, da
bi si ta živžav ogledal, zato je vstal ter se napotil iz parka.
Ljudem, ki so sedeli v parku, se po videzu ni zdel
sumljiv, niso se obračali za njim, ker so bili zatopljeni
v svoje misli ali pa so se pogovarjali drug z drugim.
Zavil je mimo visoke palme in kot nalašč odkril prazno
klop, od koder je imel dober razgled na vsa dogajanja, še
boljši kot prej na drugi strani.
Ob pločniku so stali avtomobiU raznih znamk', od
malih fiatov 500, kijih italijanski državljani radi vozijo
v gostem prometu, preko športnega triumpha, BMW
2002 TS in bledo rdečega marcedesa ter modre žabe.
»Kaže, da je tu pravi raj za magnate in da je prav tu
zbirališče turistične smetane Jadrana,« je urejal Vojko
svoje misli, ko je opazoval vso to množico konjskih
moči in delal načrte.
Pred hotel je pripeljala nova žaba vinsko rdeče barve
in z modro streho. Že na ovinku so Vojkove oči opazile
to počasi se premikajoče udobje in premišljeval je, daje
marsikatera stvar postala nedostopna, od kar so na
zahodu uvedli avtomatsko blokiranje vžiga in še pose-
bej kontakt za vžig pri vseh boljših avtomobilih. Rado-
vednost ga je d^ala, zato je vstal in stopil bliže. Na
zadku avtomobila je opazil oznako F, v avtu pa pritlika-
vega zagorelega moškega, žensko in dva doraščajoča
otroka.
»To bi bil dober plen za počitnice,« si je mislil in
s potuhnjeno glavo iskal klop. Videl je, kako je moški
izstopil in začel razlagati prtljago. Prišel je portir, kije
odnesel osebne stvari. Francoz je zaklenil vozilo in sto-
pil v hotel.
Vozila so stalno prihajala in odhajala, Vojko pa je
razmišljal, da bo nocoj eden od teh konjičkov prav
njegov. Da, pa čeprav samo za eno noč... Skušal je
pomiriti svoje poželenje in urediti svoje misli, zato je
pričel delati načrte. Ce mu nocoj zgodaj zvečer uspe
priti do avtomobila kakšne boljše vrste, potem lahko
računa, da bo prišel do Dubrovnika, če bo vozil celo noč.
Med potjo bo skušal pobrati štoparja, ki bi lahko vozil,
če bi bil on preveč utrujen, in na ta način bi lahko prišel
na cilj še pred jutrom.
Pa policija? Ta sicer v nočnem času kontrolira pro-
met, vendar pa tatvine najbrž ne bodo odkrili tako hitro.
Turisti bodo utrujeni in bodo odšli spat, avtomobila pa
ne bodo pogrešali prej kot zjutr^. To je že dobra ideja!
Pri iskanju vozila pa moram tudi paziti, da bo v bencin-
skem rezervoarju dovolj goriva, ker trenutno nimam
denarja za nakup, pa še v kako zagato me lahko pripelje,
če bo potrebno na cesti pobegniti milici ah pa kakšni
drugi prepreki,« je razmišljal Vojko. S hrano se bo
seveda moral oskrbovati sproti, sicer bi lahko postal
sumljiv, pa tudi nositi ne more s seboj, če bo potrebno
bežati, ker ni rečeno, da bo šlo vse po planu.
22. STRAN-21. JUNIJ 1990
OTROSkivh>
Hura, počitnice!
Pa ste se le pretolkli do konca. Srčno upam, da se
je končalo kar najbolje, in da si boste lahko privoš-
čili sproščene in mirne počitnice.
Tudi Otroški Vrtiljak, v katerega ste pridno dopi-
sovali vse šolsko leto, v poletju spreminja svojo
podobo. Atka se čez poletje poslavlja, tudi vaših
prispevkov bo najbrž manj kot v času pouka. Če pa
boste pisali, bom, seveda, samo vesela. Prispelo je
že nekaj izdelkov na temo Prva ljubezen. V polni
podobi se bo predstavila tudi Pomaranča Čeb-
Ijanča, ki ste jo doslej lahko spremljali v stripu. Čez
poletje pa vam bomo zaupali njeno življenjsko
zgodbo. Vse to in še kaj boste lahko spremljali
v počitniškem Otroškem vrtiljaku. Upam, da še
naprej ostanemo prijatelji. Velja?
Izbirčnost je
... če ti drugi skuhajo kosilo, ti pa
še poskusiti nočeš. (Patrik)
... da ne ješ, če ti ne postrežejo
drugi. (Primož)
... če nočeš obleči, kar ti je pri-
pravila mama in to, če se nočeš
družiti z vsakim otrokom. (Lu-
cija)
... če hočeš imeti same lepe stva-
ri in same nenavadne, četudi so
bedaste. (Mojca T.)
... če ncoprej hočeš eno, ko dobiš,
hočeš pa drugo. (Simon)
... če nočeš jesti, ne delaš doma-
če naloge in spiš do večera. (Na-
taša)
... če sam dolgo izbiraš razne je-
di. (Denis)
Dopisniki
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Aticina zanica
Tudi Atka se s tem tednom odpravlja na počitnice.
Mora si malce spočiti glavo, da vam bo jeseni lahko
nastavljala nove zanke in uganke. Dotlej vam kliče: Na
svidenje!
Na dopust pa bo odšla v Pulo, kot ste tudi pravilno
ugotovili iz njenega prejšnjega vprašanja. Nagrado
Aera pa je žreb tokrat določil Žigi Gričarju iz Celja,
Čuprijska 19. Čestitamo!
Več Ifot za pet
Sole, vsaj tiste za ocene, je
bilo že pred nekaj dnevi nepre-
klicno konec. A mi vseeno želi-
mo razdeliti še nek^ pohval če
bi delili petke, bi bilo namreč
premalo. Znanje, ki ga danes
hvalimo, je namreč za več kot
za 5.
Iztok Kavkler, učenec 8. raz-
reda iz celodnevne osnovne šo-
le Frana Roša v Celju, je na
zveznem tekmovanju v mate-
matiki, ki je bilo v Splitu, dose-
gel 3. mesto. Hura za mladega
celjskega matematika, ki je
ubranil čast Slovencev, saj je
bil med nagrajenimi matemati-
ki edini predstavnik iz naše re-
publike.
Letos so prvič pripravili tudi
republiško tekmovanje osmo-
šolcev v znanju angleščine ozi-
roma nemščine - in tudi na
tem področju so se osmošolci
našega območja dobro odreza-
li. V znanju angleščine je 3.
mesto dosegla Marjeta Fendre
iz osnovne šole Franja Malg^a
Šentjur (mentorica Irena Ra-
uter), 4. mesto Rok Pavlic, ki
ga je angleščino na šentjurski
osnovni šoli prav tako učila
Irena Rauter, ter I. mesto zunaj
konkurence (angleščina se uči
fakultativno) Andrea Švab iz
osnovne šole Vere Šlander
Polzela (mentorica Gizela
Khan). V znanju nemščine pa
se je na 6. mesto uvrstila Ga-
brijela Prelog iz osnovne šole
Šmaije pri Jelšah.
Čestitamo!
Učiteljica
Naša učiteljica je prijazna in
nas ne krega. Ime ji je Marjana.
N^bolj smo veseli, kadar se šali
z nami. Naučila nas je že veliko.
Najlepše pa je na izletu in takrat,
kadar se igramo.
DAMJANA VALAND, 1. r.
OŠ KOMPOLE
Končno prava števiilca
v Alfovi nagradni igri seje končno zgodilo, da smo našli čisto
natančno, izžrebano število. To število je bilo 836. Nagrajenca pa
sta tokrat: Katja Korže, Okrogarjeva 7, Celje in Sebastjan Mle-
kuš, Trubarjeva 40, Celje. Oba prejmeta maskoto Alfa.
KOVINOTRADE
Zunanja trgovina p.o.
CELJE, Mariborska 7
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. Direktor podjetja
2. Pomočnik direktorja podjetjai
tuje tržišče (Beograd) 1
3. Pomočnik direktorja za financ
računovodstvo 4
4. Direktor sektorja dislocirane
enote (Beograd)
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati i
slednje pogoje:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske!
- 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih il
legah
- da so usposobljeni za vodenje, organiziran
razvijanje delovnega procesa
- da predložijo program dela za mandatno ob(
Za dela in naloge pod tč. 2 in 4 se posebej zaht
izkušnje za opravljanje poslov v zunanji trgovii
Za dela in naloge pod tč. 1, 2, in 4 pa še zt
najmanj enega svetovnega jezika.
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj poJ
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev i
dneh po objavi na naslov:
KOVINOTRADE, Zunanja trgovina, Celje, MaribotJ
7, za razpisno komisijo podjetja Kovinotrade, Zui
nja trgovina.
»TRSAT« d.o.o.
Podjetje za trgovino na
debelo in drobno
LESIČNO - Zagorje 31
REDNO IN HONORARNO
ZAPOSLITEV
nudimo ambicioznim, dinamičnim in
komunikativnim osebam
I. Dva referenta za maloprodajo
terenu
za prodajo tehničnega blaga in zbiranje naroči'^
območje Slovenije,del Hrvaške, Istre in Primorja
Pogoj: svoj avto oz. kombi
II. Za gostišče »PRI RIBNIKU«
V KOZJEM
1. Vodja gostišča
2. Kuhar-ica
3. Natakarica
Od vas pričakujemo dinamičnost, znanje tujega'^'
ka, skratka evropsko kvaliteto dela.
Nudimo nadpovprečen OD- po delu.Možnost ur
tve stanovanjskega problema.
Prednost in hkrati ugodnost pri izbiri bodo '
kandidati, ki so v razvoj podjetja pripravljeni so
gati.
Z vsemi bo sklenjena kolektivna pogodba.
Rok prijave 8 dni od dneva objave. Možnost z^P
tve TAKOJ.
Informativni dan za vse zainteresirane je pon^^^S
2. 7. 1990 v GOSTIŠČU »PRI RIBNIKU« oddr^
21. JUNIJ 1990-STRAN 23
m JuanI
l, je kakšen dan zgodi,
rfjmemo le po dva, tri
fnaših oboževalk, ven-
j se lahko pohvahmo,
iniesečno odpremo tu-
tisoč in več,« se pohva-
jje postavni glasbeniki
({viija«. Pravi Don Ju-
lepotno napako, s^ na
,ne odgovarjajo. Zato
g prav pride kakšen
novinarski zapis, s katerim
odgovorijo tisočim.
Don Juani so pred kratkim
posneli svojo tretjo kaseto
z naslovom Uspavanka za...,
ki je izšla v založbi njihovega
pev^a in kitarista Branka Jo-
vanoviča. Založba se imenu-
je po hitu Mandarina, v njej
pa so v glavnem dobili zapo-
slitev tudi ostali člani: Vojko
Sfiligoj, ki sicer igra klavi-
ature, Damir Jurak (bobni)
in Vili Bertok (bas). Zadnjo
kaseto so posneli v nakladi
20 tisoč izvodov, v pripravi
pa imajo material za nov pro-
jekt. Zaradi preobremenitve
z založniško dejavnostjo, le-
tos ne bodo igrali na moiju,
pač pa bodo njihovi cilji
usmerjeni v slovenske vese-
lice. Mandarina je pred krat-
kim posnela prvo kaseto ro-
gaškim Kristalom.
EDI MASNEC
Balkan expres v Sloveniji
Fantje in dekleta ansambla Slovenija so podlegli negativnim vphvom gledanja TV
nadaljevank. Še posebej zadnja, Balkan express, jim je vlila novih idej za raznorazne
vragolije. Zaprli so se v studio in posneli glasbo Zorana Simjanoviča iz omenjenega filma.
Te moje ustne harmonike je skladba, ki bo tudi na njihovi najnovejši že deveti kaseti. Novi
posnetki slovenskega Balkan expressa so že v vseh radijskih postajah, opozarjamo pa vse
bralce, da se lahko v kratkem ta »banda« pojavi tudi v vašem kraju. Spoznali jih boste po
značilnih oblačilih (fante krasijo metuljčki in klobuki), po mund harmoniki, violini in
podobnem. Še posebno seje bati zapeljivih deklet in pa njihovega vodja Jožeta, ki vse manj
misli na delo in vse bolj na muziko. EDI MASNEC
rio olcrog TaJči
sanjajo mlade deklice, da bi postale popularne,
^ da nori pol sveta za njimi, vse to se je uresničilo
^Matejaš. Pred nekaj meseci, ko je prvič gostovala
iiin ko je na okopih hladna^celjska publika ni nič kaj
Jo sprejela, še danes ne more pozabiti. Še posebej
'frje zadnji četrtek celjska publika v diskoteki Casa-
»2dobesedno znorela za njo. Kakšnih tisoč obiskoval-
^ilo pol ure v objemu Tajci v savni. Temperatura seje
^išču dvignila preko 40 °C. Tajci se je v Sloveniji
'''^le za par nastopov, čaka pa jo razburljiva turneja po
'^i^ obali. Vsak dan ji v žep kapne kakšen tisočak
'l^ute, kar pa je seveda kapljica v morje v primerjavi
'^"«, ki jo čakajo na zunanjem tržišču v naslednjem
EDI MASNEC
istvici Radia Celje
*bavne melodije:
\ SIEME 1992 - TOTO COTUGNO (5)
^LLY WAS HERE - DAVID STEVVART AND CANDY
: frFER (6)
; J0W CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON (4)
: ji^GSTONE TOWN - UB 40 (4)
; ^OTHING COMPARES 2 U - SINEAD 0'CONNOR (10)
: id RATHER GO BLIND - SYDNEY YUNGBLOOD (7).
i tSKO JE BITI ANDŽEO - ATOMSKO SKLONIŠTE (3)'
i     NIMAM NOČ ZA SPANJE - ŠANK ROČK (9) ^
• " ^ JE SREDA - DON MENTONI BLUES BAND (8)
'lOLD ON - VVILSON PHILLIPS .
^j'^^ zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako       i
'° ob 17.30. I
^^^Biče melodije: j
i zJ^J ČAKA VAS-BORIS KOVAČIČ (7)
3. G^JVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI (5)
< Gr»?^*^JENALIT-MIHELIČ (6)
S »C-NAGELJ (6)
8. Bi^LOTNIŠKEGA MOSTA - BRATJE IZ OPLOTNICE (3)
i' Kno^l' ŽELIMO TI VSE NAJBOLJŠE - ALPSKI KVINTET (5)
' KViK^^NO BOM ZAPEL - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI
5 ];|NTET (4)
.'S^-SPOMIN (9)
Todi^LIREDI-FANTJE Z VSEH VETROV (1)
"^PLENOČI-KLINC
domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
: ^*'iek ob 17.30.
ELEKTROKOVINAR LAŠKO
Podjetje kovinskih izdelkov, p.o.
LAŠKO, Celjska cesta 52
objavlja
prosto delovno mesto
vodje projektive in razvoja
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba strojne smeri
- opravljen strokovni izpit
- 3 leta delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 90 dni.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji
naslov.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po spre-
jemu sklepa.
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
Zavod za urbanistično
načrtovanje
Skladno s sklepom 89. seje Izvršnega sveta SO
Laško o načinu opravljanja nalog SIS ter Pravilnika
o najemnih razmerjih ter o osnovah in merilih za
določitev najemnine za poslovne prostore (Ur. list
SRS, št. 2/89)
objavljamo
JAVNI RAZPIS
ZA ODAJO POSLOVNIH
PROSTOROV
i. Predmet oddaje so naslednji poslovni prostori:
1. Borisa Kraigherjg 3 (Orožnov trg 7), Laško, v izme-
ri 81,18m^
2. Ulica Milana Majona 11, Radeče, v izmeri
156,49 m^
3. Titova 2, Radeče, v izmeri 70,20 m^
Za vse prostore je predvidena gostinska, obrtno sto-
ritvena ali trgovska dejavnost.
II. Razpisni pogoji:
a) Poslovne prostore je potrebno urediti v skladu
s projektom prenove SMJ ter navodili Zavoda za
urbanistično načrtovanje.
b) Najemnik financira ureditev notranjosti poslovne-
ga prostora v roku treh mesecev po dodelitvi.
c) Razpisa se lahko udeležijo vsi interesenti, ki ima-
jo pogoj za opravljanje obrtno storitvene dejavnosti.
d) Prednost pri dodelitvi poslovnega prostora imajo
interesenti, ki bodo odkupili osnovna sredstva in
drobni inventar, ki je v lokalih.
III. Ponudniki morajo svoje dokumentirane vloge
dostaviti do 28. 7.1990 na gornji naslov. K vlogi mora
biti priloženo dokazilo o usposobljenosti za opravlja-
nje želene dejavnosti (za privatni sektor), izjava, da
se interesent strinja z rapisnimi pogoji ter navedba
predvidene dejavnosti in za katerega od razpisanih
poslovnih prostorov je interesent.
Morebitna dodatna pojasnila dobijo interesenti pri
gornjem naslovu, tel. št. 731-122, Zavod za urbani-
stično načrtovanje.
24. STRAN-21. JUNIJ 1990
ZARi^
VSE MANJ JE RDEČIH PO KNJIŽICAH,
PA VSE VEČ TAKIH Z RDEČICO
ZARADI NEKATERIH DOGAJANJ.
Knjige so pri nas vendarle pridobile ne teži.
Včasih smo jih prodajali na metre, zdaj na kilograme!
Nagradni razpisi
1. nagrada 100 din m
2. nagrada 50 din ■
3 nagrade po 30 din       ]■
Pri žrebanju bomo upošteva?
rešitve, ki bodo v naše uredni^t
le do torka, 26. junija do 9. urg h
Rešene križanke lahko pr,^^
osebno, na vhodnih vratih je p!^
ralnik. Na kuverto napišite Naoi
KRIŽANKA in svoj točen nasJJ
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: KATA, KG, štr
URŠULA, KLEMENClČ-MA^i
MLIN, DU, AM, ALPAKA, ABr
MEK, ARON, JOHN REED ti
TE, DRESERKA, EHINOKov
OK, RAZA, ARS. ^
Izid žrebanja
1. nagrado 100 din prejme Vsi
bernik, Titov trg 12, 63210 SloveJ
2. nagrado 50 din prejme: Mate
kar. Krivica 42, 63262 Prevorje
3 nagrade po 30 din pa prejmei
ka Potočnik, Krivica 11, 63262 p
Alojz Zupane, Ponikva 5 , 63232]
in Gregor Rupnik, Šercerjeva li
Šoštanj.
Nagrajencem iskreno čestitam
Nagrade boste prejeli po po§ti
Če bi držal izre^
dobro blago s
hvali - bi mi mi
imeti najbolj spo
ne politike.
Tisti, ki radi ovi
rijo, so tudi zdi,
brali - pot z d6
ovinki.
Zaloge v skladišč
večajo zaradi - pi
likih »zalog« pi
kov in admimsin
Hvale okoli zm
nja inflacije so, M
cvekar enkrat (
petko - in misli i
odličnjak.
Kot kaže, je večsi
karska politika pi
sla - »večstm
sko« neodgovom
Navsezadnje, je
zastrupljenost i
ologijo postala -
na bolezen.
Odgovornim ni
če je pitna voda i
nažena - glavB
»čista« voda teč
administra cijski
mlin.
MARJAN BRA
Pravijo, da so nekateri na občini novi presenečeni obstali,
lio so videii in spoznaii, l^alco so si stari dobro postiaii.
BI človek
rekel:
Več sreče smo ime-
li z golažem ob voli-
tvah kot ob celjskem
turističnem tednu.
Čas teče
Ni res, da se je v Emu
vse ustavilo in da gre ce-
lo nazaj.
Ura v parku pred
upravnim poslopjem le-
po teče naprej.
Riše Samo Kralj
Da vidiš, kaj in kako
ni treba zreti v nebo;
na stene se ozri,
če tam še »on« visi.
Atrakcija
v Celju kot da so atrakcije po-
, vezane z opicami. Najprej je ljudi
zbiral ob sebi dobri mož iz Nego-
ve z opico na rami, zdaj se jih
veliko zbira pred prodajalno Ara,
kjer skače opica po zelenici. Obe
pa naj bi večali prodajo.
Vsakršna podobnost s proda-
jalci, ki po lokalih in stanovanjih
zadnji čas vse bolj ponujaj najra-
zličnejše izdelke, seveda sploh
ne pride v poštev.
HOROSKOP
• OVEN
Ona: Kuj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja
odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena izmed
tvojih obič^nih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal
biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma
napačno.
On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer
posrečeno pogruntavščino, boš porabil ogromno
energije, preden se bodo za podoben korak odločili
tudi ostali. Nikar prehitro ne obupaj, ampak po-
skušaj vztrajati do konca.
• BIK
Ona: Ne poskus^ spreminjati življenjskih na-
vad, s^ boš v kratkem naletela na osebo, ki te bo
prav zaradi njih koval v zvezde. Predvsem pa hodi
naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo
zgodilo.
On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi
za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej
pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti
obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo
spomirjjal.
• DVOJČEK_
Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi
velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav
ničesar bati. In nikar se ne pritožuj, saj niso ostali
prav v ničemer na boljšem; kvečjemu obratno...
On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo
stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako
črno, kot pa si to slikaš sam. Še vedno se ti bo
ponujala priložnost, kije enostavno ne smeš zamu-
diti.
• RAK
Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala, je končno za i
teboj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si I
nikar nejemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo I
oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo \
realizirati. i
On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki\
ti je v preteklosti ogromno pomenila. Nastalo praz-^
nino boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avan-
turami, vendar pa tiste prave enostavno ne boš
uspel najti. \
• LEV
Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo
ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv
potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan
način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes taco
moli.
On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo
v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš
zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo
podobo rijenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak
napadi!
DEVICA
Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega '
novega sodelavca, s^ mu lahko to še stopi v glavo.'
Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo ;
uspelo tudi tisto, kar sploh nisi nameravala.        \
On: Vedno znova si obljubljaš, da se boš spreme- *
nil in obnašal popolnoma drugače, vendar pa koif- >
kretnih rezultatov ni in ni. To se ti lahko k^ hitro'
maščuje, tako na poslovnem, kot tudi povsem^
osebnem področju. ^
tehtnica!
Ona: Kjjub vztr^nim poskusom, da bi ti uspelo
osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav ničesar
dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi
komu drugemu, pri katerem imaš k^ več mož-
nosti?
On: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila
ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopa-
la še cel kup težav. Potrebno se bo obrniti na koga
pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače ti bo še
trda predla. «
ŠKORPIJON
Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip
idealnega moškega, a bo imel vse preveč mamljiv
nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti
opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila
nekomu povsem drugemu.
On: Potrebno bo pogledati realnosti v oči in se
sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v tvo-
jem poslovnem življer^ju. Je že res, da ni nikoli
prepozno, toda samo besede pač ne bodo kdo ve
kaj pomagale. 4i
• strelec
Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogo-
čal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zade-
vami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, pa čeprav je
nekdo drug veliko bojj mamljiv. Toda tudi veliko
bolj nedosegljiv!
On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne
domišljaj, da se boš kaj hitro izkopal iz nastalih
težav. Nikar ne krivi ostale, si kriv predvsem ti
sam. ■'.
• KOZOROG
Ona: Partner ti bo v odločilnem trenn-^;
doma obrnil hrbet in to te bo prizadelo W*
no, kot tudi povsem materialno. Toda P''
nisi prav ti tista, ki je storila začetni ko'-'
nem sedanjem prepiru.
On: S prijatelji se boste kar pošteno poj^
nameček pa boš ponovno spoznal še
vlačno dekle iz daljne preteklosti. 1'^j^
ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeC--
bosta to tudi realizirala.
• VODNAR___^
Ona: V tvoje življer\je bo vstopil nek^^y,
do sedaj poznala le iz pripovedovanja ^'^^
teljic. Kljub njegovemu sumljivemu fj^^
bo kaj hitro premagala radovednost. ^"
goče pa bo vendarle uspelo? I
On: Kljub superiornemu počutju se f
prav nič dobrega. V poslovnem življetV^
pripetila nerodna nezgoda, ki pa te boS^^
več, kot pa si sposoben prenesti. Pohn'
se še da rešiti.
• RIBI
Ona: Le kako si zamišljaš partnerje^^ j
ko pa vendar dobro veš, da mu svoje ei^
moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo
prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še
gega...
On: Prihajaš v obdobje, ko boš mors' \
Ije izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki
boljša stran. Nikar pa ne mešaj IJube^Jii'
s svojimi poslovnimi interesi, snj se'''
hitro obrne proti tebi.

21. JUNIJ 1990 - STRAN 25
IJJ/ivNA POSVETOVALNICA
[ nezakonski otrok. Po
očetu sem bila po-
a na sodišče na zapuš-
obravnavo. Ker ni-
'^°j(iela nobenih doku-
Is katerimi bi lahko
ala, da sem zapustni-
ki 'je sodišče obravna-
^.eložilo. Oče me je ves
• riznaval kot svojo hčer
'ateval preživnino, toda
r ne morem dobiti ni-
^-ih dokazov, ker so bili
?J,QJno vsi papirji oz. do-
; tacija uničeni. Moja
' (ra, ki je bila rojena
j.gnski zvezi, me prizna-
t svojo sestro in ne na-
[^e temu, da bi dedova-
.'pok. očetu. Zanima me,
% se dalo dokazati, da
j pokojnik moj oče.
jovor
^j\-no veljavno je samo
jjnje nezakonskega oče-
■'jano pred matičarjem
..rii listini ah v oporoki,
^vanje preživnine in dej-
da vas je pokojnik ves
giatral za svojo hčer, ni
veljavno in nima ni-
;^nih učinkov.
kolikor vas je oče že
: vojno pravno veljavno
jal kot svojo hčer, vloži-
;zbo za ugotovitev, da je
(očetovstvo že ugotovlje-
; priznanjem nezakon-
it očetovstva. Ta tožba
iezana na rok, vsekakor
:. dokazovanje glede na
i.<časa in dejstvo, da je
ijied vojno uničena vsa
anentacija, zelo oteže-
Podatke o tem bi lahko
Seventuelno v župnišču
(v kolikor tudi ta dokumen-
tacija ni bila uničena) ali pa
v pokrajinskem arhivu, sicer
pa vem preostanejo le še pri-
če, ki so bile s tem dejstvom
seznanjene.
V primeru, da očetovstvo
ni bilo pravno veljavno priz-
nano, bi morali vložiti tožbo
na ugotovitev očetovstva, za
katero pa ste rok že zamudi-
li. Otrok lahko vloži tožbo na
ugotovitev očetovstva le do
dopolnjenega 23. leta staro-
sti oz. najkasneje pet let od
dneva, ko postane polnole-
ten. Rok je prekluziven,
s tem pa pravica ugasne. Po
tem roku vložena tožba je
prepozna tudi tedaj, če je bil
otrok napoten na pravdo
v zapuščinskem postopku
po umrlem nezakonskem
očetu. Otrok ima sicer mož-
nost, da vloži tožbo proti de-
dičem domnevnega neza-
konskega očeta, vendar mo-
ra tudi to tožbo vložiti do do-
polnjenega 23. leta starosti.
Bralce vabimo, da pošljejo
vpr.ašanja za pravno posveto-
valnico na naslov: Trg V. kon-
gresa 3 a, Celje in vprašanju
priložijo kupon za posveto-
valnico.
MODNI KOTIČEK
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Spet je prispelo v naše
uredništvo nekaj najgradnih
kuponov brez modnih vpra-
šanj, ki smo jih seveda neu-
smiljeno izločili iz nadaljnje
igre. Bralke in bralce zatorej
še enkrat prosimo, da se nam
ob nagradnem kuponu ogla-
sijo še z vprašanjem, sicer za
žreb modnega, unikatnega
ročno pletenega puloverja
Vlaste Cah-Žerovnik nimajo
prav nobenih možnosti.
Sicer pa sem nam ob pre-
biranju vaše pošte vsak te-
den porodi kakšna nova za-
misel oziroma opozorilo.
Zdajle bi rada prosila vse ti-
ste, ki modno svetovalko
Vlasto Cah-Žerovnik sprašu-
jejo kaj obleči za čisto dolo-
čeno priložnost, naj z vpraša-
njem pohitijo. Težko je na-
mreč ogovoriti že v enem
tednu in zato se zdajle bralki
iz Ljubljane, ki bo prihodnjo
soboto poročna priča, opra-
vičujemo, ker Vlastinega od-
govora dotlej pač ne bo dobi-
la. Podobno je tudi z bodočo
mamico, ki v sedmem mese-
cu nosečnosti odhaja na
morje.
Na večino, sicer časovno
vezariih vprašanj, pa Vlasta
Cah-Žerovnik vseeno odgo-
varja, saj so tako splošna, da
odgovori rešujejo iz zadrege
še koga drugega, ne samo ti-
stega, ki je vprašanje za-
stavil.
^___________________......... .Uredništvo.
Vprašanje
Olga iz Ljubljane ni edina,
ki prebira Novi tednik, če-
prav živi izven celjskega ob-
močja. Všeč ji je tudi naša
modna rubrika, danes pa ji
naj odgovorim le na eno iz-
med vprašanj, ki jih je zasta-
vila v pismu. Enako vpraša-
nje je prispelo tudi od Anje
iz Celja: kako osvežiti malo
črno obleko, brez večjih pre-
pravkov oziroma potrebnega
šiviljskega znanja?
Odgovor
1. Najbolj enostavno in hi-
tro spremenite tisto »večno
obleko«, ki jo ima v omari
skoraj sleherna ženska, če
merxjavate nakit. Letos so
modni umetni biseri in po-
zlačene perle. Nanizajte sijih
okrog vratu, morda tudi za-
pestij in vesele boste svoje
sUke v ogledalu!
2. Čipka je modna, atrak-
tivna in lepa. Kupite tisto
starinskega videza, široko od
15 do 20 cm, nato jo rahlo
naberite, da dobite velik pol-
krožen ovratnik, ki ga pritr-
dite na ovratni izrez obleke.
Prednost takšnega dodatka
je v tem, da ga lahko kasneje
brez težav snamete.
3. No, k tej skici pa menda
ni potrebno ničesar dodati.
Lepa, svilena ruta, kos pro-
zornega sifona ali pa nava-
den potiskan bombaž, zave-
zan preko ramen in stare
obleke zagotovo ne bo nihče
prepoznal!
IRAVILNE RASTLINE
ironga (Harungana madagascariensis Choisy) je
tistavnik zdravilnih rastlin z otoka Madagaskar,
»tok je enkratni laboratorij razvoja rastlin in
'ilstva ter je eden največjih otokov na svetu. Od
^ ga loči le 390 km širok Mozambiški kanal,
»dar je to čisto drugačen svet. Na otoku najdemo
ipski gozd, pa tudi suho stepo. Tu raste okrog 8000
S rastlin, ki jih ne najdemo nikjer drugje,
-na takih rastlin je tudi haronga. Spada v družino
5čevk in je botanično zelo v sorodu z našo šentjan-
5k. To je do dva metra visok grm ali drevo, ki raste
2fn na Madagaskarju tudi v Centralni vzhodni
^1 Po vejah poganjajo zelo veliki nasprotno
''neščeni listi. Nepomembni cvetovi so združeni
■■obulasta socvetja. Na deblu in po vejah pogosto
»■ijkajo vehke zaplate lubja. To pa je posledica nabi-
"!ja lubja, ker domačini z večjih vej in debel olupijo
no. Nabirajo tudi liste, ki so mladi in jih posušijo
senci.
''ubje vsebuje oranžno barvilo fenolnega tipa harun-
'f^' betulinsko kislino, krizofansko kislino ter še
■'katera druga barvila. V listih pa so našh hiperacin,
^vonske glikozide in fltostroide.
domačini žvečijo koščke lubja tedaj, ko imajo
^Ino pojedino. Sok, ki ga dobijo z žvečenjem olajša
:'^avo mastnih snovi in ko so znanstveniki to pre-
dali so prišU do zanimivih odkritij. Snovi v harongi
''^Pešujejo izločanje želodčnih sokov, zlasti prosto
'f^ kisUno. Pospešuje se tudi izločanje žolča. Žolčni
;^^r se bolj stisne in poveča se količina prebavnih
'"centov. Prav tako se tudi poveča izločanje trebušne
'^^^'ke. Pripravki iz haronge na poseben način učin-
f jo na trebušno sUnavko in imajo pankreotropno
^•anje.
* si trije organi so med seboj povezani v eno celoto in
c'^Jejo pri prebavljanju in so navezani drug na
To dokazuje učinek haronge, ki po uživanju
s.^^u izboljšajo težave pri žolčniku in trebušni sli-
'.^^ Z izvlečkom iz lubja haronge se uspešno
:pga pri akutnih in kroničnih težavah prebavil, ki
;.,^2.ejo v občutku napihjenosti v zgornjem delu tre-
;v^in napenjanju. Ta pripravek se posebno obnese
l^^^anju težav zaradi motenega delovanja trebušne
% k      jetrno žolčnega sistema. Takšni bolniki
bolje prenašajo mastne jedi in slaščice. Tudi
količina holesterola v krvi se zmanjša in
;loi^j, ^udi zgine preveUka utrujenost, ki spremlja te
J^e. Na žalost se haronga ne dobi pri nas. Če se
i Parno po Evropi, si lahko kupimo posušeno lubje
icr.i^-Pripravljene izvlečke v tamkajšnjih lekarnah. Ce
^0 h ^^^obljeno lubje si iz njega pripravimo čaj
hsr-   ^zarnemo eno kavino žUčko (4.5 g) droge in
ii J^^pio s tri del vrele vode. Pokrijemo in pustimo,
<jaj ohladi. Lubje lahko tudi namočimo v 70%
^'^ceri pustimo osem dni, da se namaka. Nato
'^^rn ^ ° in od dobljene tinkture vzamemo pet do
i^tji J^apljic na kozarec vode in popijemo takoj po
si pripravki iz haronge niso škodljivi.
^ BORIS JAGODIC,
ZA LJUBITELJE MALIH ŽIVALI
Mikrosporidia!
Mikrosporidia je kožna bo-
lezen mačk in psov, ki se
prenaša na ljudi. Povzroči-
telj je gljivica.
Vidni znaki bolezni pri
mačkah in psih niso nujni in
so zelo redki. Pojavljajo se
v obliki brezdlačnih, ostro
omejenih mest v okoUci no-
su, oči ali kjer koli po telesu.
Te spremembe niso srbeče
in koža navidez ni spreme-
njena.
Sum na to obolenje lahko
postavi samo vesten opazo-
valec, potrditev pa je možna
z »Woodovo lučjo« in labora-
torijsko diagnozo ostružkov
kože.
Zdravljenje je dolgotrajno
(najmanj 6 tednov do 3 mese-
cev) z antibiotiki v obliki ta-
blet in proti-gljivičnimi teko-
činami. Pri tem je potrebna
tudi dieta s čimbolj mastno
hrano.
Zdravljenje zaradi poseb-
nosti antibiotika ni priporoč-
ljivo, kadar ima žival priza-
deta jetra.
Pri ljudeh, posebno pri
otrocih, se bolezen javlja
v predelu prsi in vratu (ka-
mor se žival ljubkovalno pri-
tiska). Vidni znaki oboljenja
pri ljudeh so v obliki okro-
glih, z rdečim krogom ome-
jenih sprememb z premerom
od 1 do 10 cm, ki se lahko
dotikajo ali spajajo v večje .
površine.
Dolgotrajen način ter rizi-
ko zdravljenja je isti kot pri
živahh (prvi pogoj so nepri-
zadeta jetra).
V Celju smo v zadnjih 10.
letih diagnosticirali to bole-
zen v treh primerih pri pseh
in enem primeru mačke.
Woodovo luč posedujemo
že od leta 1974 (prvi v Slove-
niji). Na žalost pa nimamo
podatkov za ljudi, ker je stro-
kovnost dermatološke
zdravniške službe v Celju,
preveč samoupravno - zviše-
no usmerjena.
JANEZ ČRNEJ
KMETIJSKI NASVETI
Sodobno hlajenje mleka
v zadrgem času se poudeirja velik pomen hlajenja
mleka. Zaradi mikrobiološkega, kemičnega ali fizikalnega
vzroka izgubljene kakovosti mleka ne povrne nobeden
sodoben tehnološki proces, spremlja jo izguba hranljive
vrednosti, pogosto tudi neprijeten okus oziroma priokus.
S hlajerxjem kvaliteto mleka lahko samo ohranimo, ne
moremo pa jo izboljšati. Kakovost mleka proizvedenega
v naši državi, predvsem v higienskem pogledu ni zadovo-
ljiva. Število mikroorganizmov manj kot 3 milijone v 1 ml,
ki jih dovoljujejo naši predpisi nam gotovo ni v čast, še
maro pa dej2insko število mikroorganizmov v delu mleka,
ki ga prevzamejo naše mlekarne. Na kakovost mleka
- ohranitev kvalitete poleg drugih parametrov vpliva tudi
hlajenje. Mleko mora biti po molži čimpreje ohlajeno na
temperaturo 4° C. Na tej temperaturi zaustavimo nadalnjo
rast oziroma razvoj mikroorgcinizmov v mleku.
V svetuje danes razvitih več sistemov za hlajenje mleka
in sicer:
- sistem za indirektno hlajenje
- sistem za direktno hlajenje
- sistem za kombinirano hlajenje
Ncoveč se uporablja hladilni sistem (bazeni) za hlajenje
mleka z direktnim hlajenjem. Deluje na principu uparja-
nja in kondenzacije hladilnega plina, ki zaradi svojih fizi-
kcilnih lastnosti preko upaijalnika in kondenzatorja
odvaja toploto mleka v okoUco, lahko pa se ta mleku
odvzeta toplota koristi za segrevanje sanitarne vode.
Glavni elementi hladilnega sistema so:
- Kompresorje najdražji in najzahtevnejši element. To
je naprava, ki z mehanskim delom poganja pline iz pro-
stora z nizkim pritiskom v prostor z višjim pritiskom.
V zadnjem času se najbolj uporabljeno hermetski kompre-
sorji, ki delujejo mirno in tiho ter se odlikujejo z dobrim
izkoristkom.
- Kondezator je izmeryevalnik toplote, ki kondenzira
pUn nizkega pritiska. Toplota kondenzacije se odvede
z vodo ali z zrakom v okolje ali pa se drugače izkoristi.
- Upaijalnik je element, ki omogoča dobro upaijanje
hladilnega sredstva (razne vrste freona) in čimboljši odv-
zem toplote mleku. Najsodobnejši so neijavni točkasti
upaijalniki.
- Mešala z reduktorjem morajo omogočiti pravilno in
enakomerno mešanje mleka med hlajenjem in skladišče-
njem v bazenu.
- Elektronski programator je element, ki skrbi za pra-
vilno delovarge celotnega hladilnega sistema, krmili kom-
presor, mešalo in druge elemente v hladilnem bazenu.
- Dušilni element imenovan tudi kapilara ali vbrizgzdni
ventil omogoča pravilno upaijanje ali minimalni izkori-
stek.
Prednosti in karakteristike sodobnih hladilnih bazenov
z direktnim hlajenjem:
-Izdelani so iz nerjavnega materiala.
- Imajo kratke čase ohlajanja in po DIN 8968, spadajo
v prvi kakovostni razred.
- Imajo zelo nizko porabo električne energije od
16-19 Wh/1 ohlajenega mleka.
- Značilna je dobra polivretanska izolacija, na 4° C ohla-
jenem mleku se temperatura po 12 urah skladiščenja
dvigne za največ 0,7° C in to pri temperaturi okoUce
-I- 32° C.
- Konstrukcija mešal in njihova obodna hitrost zagotav-
ljata kvaUtetno mešanje mleka in preprečujeta razkrajanje
maščobnih kroglic v mleku.
- Programator z občasnim vklapljanjem mešala v času
hlajenja in skladiščenja vklaplja mešalo in tako zagotavlja
enakomerno razporeditev mlečne tolšče v bazenu. To se
ugotavlja z jemanjem vzorcev na različnih nivojih in to
z vklapljanjem mešala.
- Hladilni bazeni so umerjeni in opremljeni z ustrezno
merilno letvijo ter tabelo za odčitavanje količine mleka
v bazenu in to s točnostjo ± 0,5%.
- Bazeni konstruirani in izdelani po DIN normah in ISO
standardu predstavljajo napravo, ki omogoča kvalitetno
hlajenje in skladiščenje mleka, brez strahu za neoporeč-
nost mleka, seveda s predpostavko, da je bila kvaliteta
namolženega mleka dobra.
Hladilni bazeni imajo priključene naprave za izkorišča-
nje sekundarne toplote in to zaradi racionalnega korišče-
nja električne energije. Bistvo koriščenja sekundarne
energije (toplote) je v tem, da toploto odvzeto s pomočjo
hladilnega sredstva, vodimo skozi izmenjevalnik v grel-
niku in šele nato skozi kondenzator, tako se toplota ne
izgublja v okolico, ampak se porabi za segrevanje vode
v grelniku. Pri hlajenju mleka s 35° C na 4° C lahko segre-
jemo 0,6-0,7 1 vode s 15°C na 55-60° C. Naprava se amorti-
zira v parih letih.
Namestitev hladilnih bazenov:
Hladilni bazen deluje brezhibno, če ga namestimo v suh
in zračen prostor. Poselano pozornost moramo posvetiti
prezračevanju prostora. Pri hlajenju se sprošča toplota in
pri pomanjkljivem zračenju se viša temperatura v pro-
storu, ki pa negativno vpliva na delovanje kompresorja.
Kompresorji so grajeni za normalno delovarye pri tempe-
raturi okolice od -i-5-+32°C.
mag. IVAN KUDER, dipl. ing. agr.
26. STRAN-21. JUNIJ 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI

KUMARICE
Piše
Nada Kumar
Solit se pojdite, krasni ste
»Halo, tam Radio Celje? Poslu-
šajte vi, kaj pa mislite, kako dolgo
bomo še prenašali to razbijanje?
Toliko lepih, slovenskih melodij
imamo, pa domačo glasbo, kakš-
no narodno-zabavno bi lahko za-
vrteli, Avsenike ali pa Alpski...
tegaenostavnonivečzapre-
našat...«
Klik.
»Halo, Radio Celje? Nehajte že
enkrat s temi pocukranimi štosi,
a nimate nobenega dobrega ročka
ali kaj. Kdo, hudiča, pa sploh še
posluša takšnele popevčice...«
Klik.
»Radio Celje? A je kakšen dan
žalovanja ali zakaj vrtite takšno
dolgočasno muziko? Dajte, no,
zavrteti kaj bolj živahnega, saj bo-
mo drugače še zaspali...«
Khk.
»Veste kaj, nehajte no noreti.
Mi bi radi slišali kaj bolj umirje-
nega. Dajte gor še kaj za nas, ro-
mantike...«
Klik.
Na ducate takšnih klicev bi
vam lahko našteli naši radijski
tehniki. (Oni so pač tisti, ki obi-
čajno prvi dvignejo slušalko naše-
ga studijskega telefona in potem
se pač vsuje nanje, kar se ima
vsuti.)
Se vam zdaj vsaj malo sanja,
kako naporno je pluti med čermi
želja in nezadovoljstva naših po-
slušalcev, se pravi vas? Varno se
izogneš eni pa ti že grozi druga.
Ali drugače rečeno: kakor imajo
vsake oči svojega malarja, tako
imajo vsaka ušesa svojega sklada-
telja.
Ob nič (pa prav ob nič) se poslu-
šalci radijskih postaj ne spotikajo •
toliko kot ob glasbo, ki jo (te iste
postaje) pošiljajo v eter. Zato za
glasbo še kako velja, da je temelj
radia. Glasba je pravzaprav bolj
kot vse drugo tista, ki odloča,
kakšen krog poslušalcev bo imel
nek radio. Na svetu namreč ni ra-
dijske postaje, ki bi vrtela glasbo,
s katero bi bili zadovoljni prav
vsi. Doseči kaj takšnega je prav-
zaprav čisto brezupen poskus.
Žal smo se pač radijci primora-
ni vsak po svojih najboljših mo-
čeh boriti za to, da imamo čimveč
poslušalcev. Torej skušamo glas-
bo izbrati tako, da bi ustregli (če
že ne moremo vsem) vsaj večini
poslušalcev. Prikrajšane skuša-
mo pač nekoliko potolažiti z raz-
ličnimi posebnimi glasbenimi od-
dajami (na RC od 17.30 naprej),
v katerih predstavljamo posamez-
ne zvrsti glasbe in glasbene
ustvarjalce. Nekaterim željam
ustrežemo tudi neposredno, v od-
dajah glasbenih želja. A to je še
vedno premalo, da bi ustregli
vsem.
K sreči je radio že davno pred
slovensko zgodovinsko politično
prelomnico uvedel pravico res-
nične in popolnoma svobodne iz-
bire. Zadostuje pritisk na gumb,
da se znebimo nezaželenega.
»Halo, Radio Celje? Kdo pa je
danes izbral glasbo? Krasna je,
res, zelo dobra. Vsak dan bi mora-
li vrteti takšno.«
Nekomu smo vendarle ustregli..
Klik.
RADIO CELJE
četrtek, 21. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obve-
stila, 8.45 horoskop, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poročila,
11.00 opoldanska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos
ru), 13.30 za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poroči-
la, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), 16.00 čestitke in
pozdravi, 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprto z violin-
skim ključem - disco glasba, 19.00 zaključek sporeda.
petek, 22. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvesti-
la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 petkov mozaik,
10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica, 12.30 kuharski
kotiček, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za
najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 do-
godki in odmevi (prenos ru), 16.00 čestitke in pozdravi,
17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 studio ce, 19.00 zaključek
sporeda.
sobota, 23. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obve-
stila, 8.30 pogled v delo, 9.00 dopoldne z vami, 10.00
poročila, 10.30 filmski sprehodi, 11.00 opoldanska mavri-
ca, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmlajše,
14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in odme-
vi (prenos ru), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika,
osmrtnice, 17.30 odprto z violinskim ključem - lestvica
zabavnih melodij - l^m, 19.00 zaključek sporeda.
nedelja, 24. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obve-
stila, 8.45 horoskop. 9.00 čaj za dva, 10.00 poročila, 10.30
biseri kulturne dediščine, 11.00 kmetijska oddaja, 12.30 iz
domačih logov (jure krašovec), 13.00 novice, i^i
ke in pozdravi. '  k
ponedeliek, 25. 6.: 8.00 napoved, 8.05 Pr.,
obvestila, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop
dopoldne, 10.00 poročila, 11.00 opoldansk
13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 2='
14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogocji'
vi (prenos ru), 17.00 kronika, osmrtnice, 17 j
z violinskim ključem - lestvica domačih rrieioi
zaključek sporeda. ■
torek, 26. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8«
la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00i
z vami, 10.00 poročila, 10.15 glasbene novosti,«
danska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenosni.
za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poroj^
dogodki in odmevi (prenos ru), 17.00 kronika
ce, 17.30 odprto z violinskim ključem, 19.00 7?
sporeda. ^
sreda, 27. 6.; 8.00 napoved, 8.05 poročila, % u
la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 p^t
vprašajte, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavria
danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmiai^
kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in
(prenos ru), 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odn'
olinskim ključem - ročk gverila, 19.00 zaključeksj
radio celje oddaja vsak dan od 8.00 do ig
nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na ukvvfrei,;
100,3 in 95,9 mhz - stereo in na sv frekvenci %l
RADIO ŠMARJE^^H
četrtek, 21.6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, iz našega
arhiva - narodnozabavna glasba, epp, 15.30 dogodki in
odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, pogovor v živo (stari običaji), 17.00 poročila,
obvestila. lestvica šopka domačih, 18.30 novice, obvesti-
la, 19.00 zaključek sporeda.
petek, 22. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos rlj), nove in stare glasbene
uspešnice, 14.00 novice, instrumenti in glasbila, epp, mla-
di za mlade, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), moč
glasbe, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 nagradna uganka,
18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda.
sobota, 23. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos ru), obvestila, epp, 15.30 do-
godki in odmevi (prenos ru), 16.00 naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo, nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku
ter pri rožah, 17.00 poročila, obvestila, 17.30 marjanca,
18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda.
nedelja, 24.6.: 8.05 napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 minute za najmlajše, 10.00 poročila, 11.00 kmetijska
oddaja, 11.30 rubrika iz zdravstva, 12.00 naši po,
čestitajo in pozdravljajo.
ponedeljek, 25. 6.: 12.00 napoved sporeda, 121
13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 14.00 novice j
la, šport, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj),i5
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. šport, is.oboi
vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 1905
ček sporeda.
torek, 26. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epf
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, ob
kultura, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), i6j
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultun
poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 danes,
predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00 2*
sporeda.
sreda, 27. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epf
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, oti
epp, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), 16|
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. osrednja teden
tualna oddaja, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 0;
vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00
ček sporeda.
radio šmarje oddaja na frekvenci 93,7 mhz,ol
ijah pa tudi na frekvenci 1566 khz.
radio vfi fm.ifm
petek, 22. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 od hude
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi (prenos); 16.10
ekologi imajo besedo; 16.20 za konec tedna; 17.00 vaše
čestitke inpozdravi; 17.30 v imenu sove (oddaja, ki jo
pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 vi izbirate, mi
vrtimo.
nedelja 24. 6.: 11.00 začetek sporeda; 11.15 od hude
luknje do rinke; 11.25 kdaj, kje, kaj; 11.30 z mikrofonom
med vami; 12.30 konec opoldanskega javljanja; 14.45 vaše
čestitke in pozdravi.
ponedeljek, 25. 6.: 15.00 začetek sporeda; 1e
hude luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmev
kdaj, kje, kaj; 16.15 minute z domačimi ansambi
današnji šport na radiu velenje; 18.00 lestvic.
velenje.
sreda, 27. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 Oi
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi; 16.20ii<;c
kaj; 16.30-19.00 poletno popoldne na radiu veleny
gostje bodo med drugim predstavniki skupine SW
radio velenje oddaja na ultrakratkovalovnemob
na frekvencah 88,9 in 97,2 mhz.

LJUBLJANA i m
8.3&-13.00 in 14.15-1.15 Teletekst RTV Ljubljana; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: SMRČEK; 9.15
LONČEK, KUHAJ; MRZLA MLEČNA JUHA; 9.25 ZBIS: PO-
VODNI MOŽ, 9.45 CICIBAN, DOBER DAN; BLABLA; 10.00
ALICA V DEŽELI RISB. 8. - zadnji del oddaje TV Sarajevo;
10.15 ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 1/18; 10.40
ZGODBE IZ ŠKOUKE, 25. oddaja; 11.10 OČI KRITIKE; 11.50
TEDNIK; 12.50 VIDEO STRANI; 14.30 VIDEO STRANI; 14.40
ROČK KOMPAS, ponovitev; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev;
15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank, MURPHV
BROWN, ameriška nanizanka, 17/22; NEKDO JEZDI MIMO,
angleška nadaljevanka, 5/13; ČERNI GAD, angleška nani-
zanka, 17/18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 IZ TUJIH KUHINJ:
JAPONSKA, 2. del izobraževalne serije, 2/9, ponovitev;
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, CVETLIČNE ZGOD-
BE; VRNITEV ČRNE KRALJICE; 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNOj 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP;
20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 KUBA, ameriški film; 22.35TV
DNEVNIK 3; 23.00 POLETNA NOČ, MURPHV BROVVN, ame-
riška nanizanka, 18/22; NEKDO JEZDI MIMO, angleška na-
daljevanka, 6/13; ČERNI GAD, 18. - zadnji del angleške
nanizanke; 1.05 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.40 ITALIA '90, SP v nogometu: OSMINA FINALA, prenos;
19.00 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Skopje; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.10 DOMAČI ANSAMBLI, ANSAMBEL IVANA-
RUPARJA, ponovitev; 20.40 ITALIA '90, SP v nogometu:
OSMINA FINALA, prenos; 23.35 SATELITSKI PROGRAMI
-POSKUSNI PRENOSI;
ZAGREB!
9.30 TV KOLEDAR; 9.40 ČEBELICA MAJA, risanka; 10.05
BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 12.05 SAGA
O FORSVTHIH^ angleška nadaljevanka, 24/26; 13.00 TELE-
VIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.45 CIKLUS FILMOV
WALTA DISNEVA: MAČEK DETEKTIV, ameriški film; 16.40
SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 16.50 TV DNEVNIK 1; 17.05
HRVAŠKI PISCI NA TV EKRANU - M. Krleža; TOMO BA-
KRAN, 1. del; 18.30 MEBUGORJE, dokumentarna oddaja;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 TV RAZSTAVA;
20.25 Šibenik; JUGOSLOVANSKI FESTIVAL OTROKA, pre-
nos otvoritve; 21.30 SMARAGDNI LED, ameriški film; 23.15
TV DNEVNIK 3; 23.30 PO BREZKONČNOSTI SVETA; AZIJA,
potopis; 0.00 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 0.05
BARVA NOČI, nočni program; FRANCOSKE ANIMACIJE,
humoristična nanizanka; INGVERJEVO DREVO, 4. - zadnji
del angleške nadaljevanke; 2.05 POROČILA
ZAGREBU:
14.35 TEST; 14.55 TV KOLEDAR; 15.05 KONCERT ZBORA
KOLIBRI; 15.50 DANAŠNJI OTROCI - JUTRIŠNJI SVET;
16.00 KAKO BITI SKUPAJ; 16.30 ITALIJA 90; §6.45 Neapelj:
OSMINA FINALA; 19.30 DNEVNIK; 20.15 ALO ALO; 50.30
POROČILA; 21.35 ITALIJA 90; 21.50 Bari; OSMINA FINALA;
23.00 CIKLUS ITALIJANSKEGA FILMA; MLADOPORO-
ČENCI
KOPER!
10.00 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovi-
tev); 11.30 FISH EVE (ponovitev); 12.00 ZLATI JUKE BOX
(ponovitev); 13.30 SOTTOCANESTRO - oddaja o košarki
(ponovitev); 14.15 HOKEJ NHL: BOSTON-WASHINGTON
(ponovitev); 15.15 ODBOJKA, World Leaugue; JAPONSKA
(ponovitev); 17.45 SUPERCROSS (ponovitev); 18.50 TV NO-
VICE; 19.00 RAZISKOVALNA BAZA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 JUKE BOX; 20.30 FOOTBALL - NCAA; AUBURNE-
TENESSEE /posnetek; 22.00 TV NOVICE; 22.10 SPEEDV;
22.45 FISH EVE (ponovitev); 23.15 JUKE BOX (ponovitev);
23.45 ODBOJKA, Beach Volley (Ravenna); 00.45 FISH EVE
(ponovitev)
AVSTRIJA I i
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINA V VANCOUVRU, Pošast
iz Abbott Baya; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00
FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 ALLEGRO NON
TROPPO, italijanski risani in igrani film (1979); režija: Bru-
no Bozzetto - Igrajo: Nestor Garay, Maurizio Michele,
Maurizio Nicfietti; 12.20 DISPUTATIONES, ponovitev; 13.30
POROČILA; 13.30 Ml, ponovitev; 14.00 VORARLB
vozni velikan; 14.30 FRED BASSET, risanka; 14,351
LO NA PLES; (Nemški film, 1941); 16.00 OTROŠKli
ZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 AH TAKO - W
TEHNIKA ZA OTROKE, Strup v vodi; 17.35 M
SHOW, Gost: Joel Grey; 18.00 TOM IN JERRV
18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja
Paterno; 18.30 MAGAZIN ALPE-JADRAN. z repol
Italije, Jugoslavije in Avstrije; 19.00 MILIJONSKI
vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREfc
KULTURA; 20.15 NAJBOUE IZ ODDAJ RUDIJACAI
21.50 ZADEVA MARCUS NELSON; (The Marcu!
Murders - ameriški film, 1973); 0.15 ZASEBNI O
JOE DANCER - TRDI OREH (Joe DancerTheBigI
- ameriški tv film, 1983); 1.50 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
14.20 BORZNA POROČILA; 14.35 SVETOVNE TUl
IGRE 1990, Srečanje za strokovnjake turizma m'
15.20 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM: 1^
ČILA IZ PARLAMENTA; 16.35 ŠPORT SP V NO
1990, osmina finala iz Neaplja; 19.00 AVSTPIJ^
19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORi
V NOGOMETU 1990 BI - A/C/D III, osmina fina^
AII - CII, osmina finala (ob 21.00) iz Barija; 22.5«'
EXPRESS, Nova imena.; 23.20 CHECKPOINT. Pjj
Austria, vodi Joesi Prokoptez; 0.35 SRCE JE ^
za nočne ure; 1.40 EX LIBRIS
s''
1
M
LJUBLJANA I
8.50-13.45 in 15.05-23.10 TELETEKST RTV LJUBUANA;
9.05 VIDEO STRANI; 9.15 OTROŠKA MATINEJA ŽIV ŽAV;
10.05 ZGODBE IZ MESTA LIVNO 1/11; 10.35 ŠENTVID PRI
STIČNI, PEVSKI TABOR '90. Vklop; 10.45 VIDEOMEH
V AMERIKI 1. oddaja; 11.15 ŠENTVID PRI STIČNI, PEVSKI
TABOR '90 Vklop; 11.25 KMETIJSKA ODDAJA TV NS; 12.25
Šentvid pri Stični; PEVSKI TABOR '90 Prenos; 13.35 VIDEO
STRANI; 15.20 VIDEO STRANI; 15.30 PRISLUHNIMO TIŠINI;
16.10 S. Saada - R. Geoggrione; FORMULA 1. Francoska
nadaljevanka 11/13; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 SCARAMO-
UCHE ameriški film; 19.00 RISANKA; 19.05 TV MERNIK;
19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05
B. D. Feijoo - J. B. Stagnaro; POT NA JUG, Jugoslovansko-
-argentinska koprodukcija TV NS; 21.05 ZDRAVO; 22.40
TV DNEVNIK 3; 23.00 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II;
10.00 NEDELJSKI MOZAIK, oddaja za JLA (do 13.00»-16.30
ITALIA 90; OSMINA FINALA; 18.55 CILJ KOLESARSKE DIR-
KE PO JUGOSLAVIJI, Reportaža iz Portoroža; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 GRAD TABOR - SODOBNA TV LEGENDA
Dokumentarna oddaja; 20.40 ITALIA 90; OSMINA FINALA;
23.00 KRONIKA JUGOSLOVANSKEGA FESTIVALA OTRO-
KA IZ ŠIBENIKA
ZAGREB I
9.30 POROČILA; 9.35 ŠPORT BILLV, Risana serija, pono-
vitev; 10.00 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE; V DO-
BRI DRUŽBI; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 RESNA
GLASBA; 13.00 NEVARNI ZALIV, Kanadska nadaljevanka. 4/
10; 14.00 POROČILA; 14.05 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.20
BITJE, IMENOVANO ČLOVEK, 5. zadnji del ameriške po-
ljudnoznanstvene serije; 17.15 ČAKAJOČ NA KOČIJO, ar-
gentinski film; 18.45 ŠPORT BILLV, risana serija; 19.10 TV
SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VRNITEV ARSENA LUPI-
NA, francoska nanizanka. 6/12; 21.05 DITKA HABERL IN
PLESNI ORKESTER RTV SA; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55
DOBRO DELO, angleška dokumentarna serija; 22.45 PO-
ROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.50 BARVA NOČI, nočni
program; FRANCOSKE ANIMACIJE, hum. serija; PARK JE
most. iarapi film; 0.40 poročiij^
ZAGREBU
7.25 TEST; 7.45 TV KOLEDAR; 8.00 BARVA NOČI, pono-
vitev; 10.00 NEDEUSKI MOZAIK, oddaja za JLA; 13.00
ŠPORTNO POPOLDNE, KOLESARSTVO, ATLETIKA; 16.30
ITALIJA 90; 16.45 Torino; OSMINA FINALA; 19.00 Kraguje-
vac; AVTODIRKE, reportaža, 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOLS-
HOW; 20.30 POROČILA; 20.35 ITALIJA 90; 20.50 Milano:
OSMINA FINALA; 23.00 KRONIKA JUGOSLOVANSKEGA
OTROŠKEGA FESTIVAU; 23.45 CIKLUS ITALUANSKEGA
FILMA: POPOLNA KRIMINALKA
KOPER!
10.00 JUKE BOX (ponovitev); 10.30 TENIS-ATP TOUR (po-
novitev); 11.30 TENIS (ponovitev); 13.00 SOTTOCANE-
STRO-oddaja o košarki (ponovitev); 13.45 SUPERCROSS
(ponovitev); 14.45 ODBOJKA VVorId League; JAPONSKA
(ponovitev); 17.15 FOOTBALL NCAA (ponovitev); 18.50 TV
NOVICE; 19.00 SPEEDV (ponovitev); 19.30 ODBOJKA,
VVorId League; SSR-JAPONSKA/posnetek; 22.15 TV NOVI-
CE; 22.30 RAZISKOVALNA BAZA-POSEBNA ODDAJA (po-
novitev); 00.00 SPEEDV (ponovitev); 00.30 FISH EVE (pono-
vitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA; 9.05 DEŽELA GORA, Matterhorn - zgod-
ba zanimive gore; 9.50 Univerzum; POZEJDONOVI VRTO-
VI, 5. - zadnji del; Morje - zamreženi svet; 10.35 TEDNIK,
z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOV-
NA KONFERENCA; 12.00 HALLO AUSTRIA, HELLO VIEN-
NA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30
ORIENTACIJA, ponovite; 13.00 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVAL-
SKEGA SVETA, Morski konji; 13.30 POPAJ. risanka; 13.35
DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Strupeni odpadki; 14.00
FRA DIAVOLO (Devil's Brother - ameriški fiimj^
HIŠA V JERUZALEMU, 11. del; 15.35 ŠPORT GO«'
ke VValta Desneya; 16.30 ČE MENE vprašas^sJ
MINI ČAS V SLIKI; 16.35 NAJBOUŠE zgodbe;^
SONA, Srečnež; 17.10 KLUB ZA SENIORJE, 5es'*j
mi, ki so po srcu ostali mladi; 17.45 VELlKI^^ j
lestvica; 18.30 HIŠICA, zadnji del; 19.30 cas V
19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 HURIKANj^"
-ameriški film, 1978); 22.15 VIZIJE; 22.20 his'-
SO TUDI UUDJE (The Bliss of Mrs. Blcsso--
- britanski film, 1968); 23.55 SLEPO uho Or-
film; 1.20 POROČILA
AVSTRIJA 11^^^^
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; »^j
TOVO PEVSKO TEKMOVANJE, Evropa vabi
ve pevce z vsega sveta; 13.00 DOBER ''^vrji
oddaja za koroške Slovence; 13.30 SLIKE j^fl
14.30 ŠPORTNO POPOLDNE; 18.55 KRISTJ^., I
19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V Sl^^l
ŠPORT; 20.15 DIDIJEV SHOW, Šale in skec^
Hailevordnom; 20.45 ŠPORT, SP V nogom"^^!
- B/E/F III, osmina finala iz Milana; FORMULA ,|
NAGRADO MEHIKE, iz Mexico Cityja (ob 22.i^U
RIE ROSE, Th. Chaucer: Krepostna gosP"" I
POROČILA
^^tflZlJSKI SPORED
21. JUNIJ 1990-STRAN 27
LJUBLJANA i^^^^^M
8.35-10.45 in 14.00-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBRE: REGOČ, otroška
serija tv Zg, 6/9; 9.20 UTRIP, 9.35 ZRCALO TEDNA; 9.50
TV MERNIK; 10.05 SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV; 10.35
VIDEO STRANI; 14.15 VIDEO STRANI; 14.25 ZDRAVO, po-
novitev; 15.55 POLETNA NOQ, ponovitev nadaljevank:
^iURPHY BROVVN, ameriška nanizanka, 18/22; NEKDO JEZI
f^lMO, angl. nadaljevanka, 6/13; ČERNI GAD, 18. - zadnji
(je! angl. nanizanke; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 UTRIP-
18.25 ZRCALO TEDNA; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: Vrata;
19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 Željko Mijanovič: OSMI DAN V TEDNU
drama tv Bg; 21.10 OSMI DAN; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20
POLETNA NOC: MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka
19/22; NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadaljevanka, 7/13; LE-
TEČI CIRKUS M. PVTHONA, angl. nanizanka, 1/2; 0.25
VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.40 ITALIJA 90 - OSMINA FINALA; 18.55 KULTURNA
DEDIŠČINA, RAB - izobraževalna oddaja tv Zg; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PLESNI NOKTURNO: L.
Roccherini - V. Dedovič; OBSEDENOST; 20.40 ITALIJA 90:
OSMINA FINALA; 23.00 SESTANEK NA VRHU, zab. glasbe-
na oddaja tv Bg
ZAGREB I
10.10 TV KOLEDAR; 10.20 RISANKE; 11.30 POLETNI PRO-
GRAM: SPECIALNA REDAKCIJA; 12.35 NAJ VAM ČAS PRI-
JETNO MINE, zabavnoglasbena oddaja; 13.25 GLINASTI
GOLOB, ameriški film; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NO-
ČI, ponovitev nočnega programa; 16.50 SEDMI ČUT, oddaja
o prometu; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 JUŽNO OD RUSIJE,
izobraževalna serija, 3/4; 17.50 ČAROVNIŠKI ČRNILNIK, se-
rija za otroke; 18.05 GORANOVE ZGODBE, serija za otroke-
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ČAS, KI
ZIVI: MATURA, dokumentarna oddaja tv Ljubljana 19.15
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 OSEBNI STIK, škot-
ska drama; 21.05 PARALELE, zunanja politika; 21.35 TV
DNEVNIK 3; 21.55 POROČIU ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.00
BARVA NOČI, nočni program: FRANCOSKE ANIMACIJE
hum. serija, NAROČEN UMOR; 0.00 POROČILA
ZAGREBU
15.40 TEST; 15.50 POROČILA; 15.55 TV KOLEDAR; 16.05
ALO ALO; 16.30 ITALIJA 90; 16.45 Genova: OSMINA FINA-
LA; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ALO ALO; 20.30 POROČILA;
20.35 ITALIJA 90; 20.50 Rim; OSMINA FINALA; 23.00 CI-
KLUS ITALIJANSKEGA FILMA: ZAČARANO PLATNO
KOPER
12.00 ODBOJKA, VVorId League: SZ - JAPONSKA (ponovi-
tev); 15.00 TENIS, WIMBLEDON/nep. prenos; 18.50 TV NO-
VICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00
KULTURNA RUBRIKA; 20.30 TENIS, VVIMBLEDON (povze-
tek); 21.45 HIGHLIGHTS; 22.00 TV NOVICE; 22.15 BOKS;
23.00 FOOTBALL NCAA (ponovitev); 00.45 FISH EVE (pono-
vitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINA V VANCOUVRU, Kitov
mladiček; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOL-
SKA TV; 10.30 FRA DIAVOLO, ponovitev (Devils Brother
- ameriški film. 1933); 12.00 POROČILA IZ PARLAMENTA,
ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.05 PRIMER ZA TOŽILCA,
ponovitev z odmevi gledalcev; 13.35 TEDNIK, ponovitev;
14.00 EKOLOŠKI SISTEM, Življenjski prostor med nebom in
zemljo; 14.20 BATMAN, Jokerjeva najljubša mačka, 1. del;
14.45 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE, Obelisk; 15.30
OTROŠKI PROGRAM; 15.35 FRAČJI DOL, Wembleyeva ču-
dežna vodica, z lutkami Jima Hensona; 16.00 AM, DAM
DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 KVIZ IN VIDEO USPEŠNICE^
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 BLACK BEAUTV, Oblaki nad
York Cotageom; 17.35 MINI REPORTAŽA; 17.55 BARBAPA-
PA; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30 KNIGHT RIDER;
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 HOTEL PARADIŽ, Poročna slika;
21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE;
21.15 HUNTER, Kitty in Dee Dee; 22.00 POGLEDI S STRANI;
22.10 ZANIMIVOSTI IZ SVETA FILMA; 22.40 MESAR (Le
boucher - francosko-italijanski film, 1970); 0.15 JOHN IN
MARY (John and Mary - ameriški film, 1969); 1.40 ZA-
HODNO OD SANTA FEJA. Šerifova zvezda; 2.05 PORO-
ČIU
AVSTRIJA II
15.45 Evropa: VINOGRADNIKI, 4. del: Piemont; 16.15 LIPO-
VA ULICA, Princesa Iffi; 16.45 SP V NOGOMETU 1990,
F ll-BII, iz Genove; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ŠPORT
V PONEDEUEK, SP V NOGOMETU 1990; F ll-B II, iz
Genove, posnetek; A I: C/D/E III, iz Rima (ob 21.00); 22.45
ŠILING, gospodarski magazin; 23.30 NOČNI STUDIO, Zača-
rani svet - Dunajske korenine kostruktivizma. Pogovor
s fizikom in filozofom Heinzem von Foersterjem.; 0.30
POROČILA
LJUBLJANA I M
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; ZGODBE IZ ŠKOU-
KE, 26. oddaja; 9.30 Mozaik, ponovitev; OSMI DAN; 10.15
VIDEO STRANI; 15.15; IDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, po-
novitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke:
MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 19/22; NEKDO JEZ-
DI MIMO, angl, nadaljevanka 7/13; LETEČI CIRKUS M. PVT-
HONA, angl. naniz., 1/2; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 LON-
ČEK KUHAJ: ČOKOLADNA ZMRZLINA; 18.25 PIKA NOGO-
VICKA; 19.10 RISANKA; 19.15 DOBRO JE VEDETI: 19.20 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VJBEME; 20.05 F. Nicoli-
ni: OCE BOM, italijanska nadaljevanka, 4/6; 20.55 AKTUAL-
NO: KONEC JEDRSKIH SANJ - ZA ŠVEDSKO IN ZA NAS;
21.35 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ: MURPHV
BROVVN, ameriška nanizanka, 20/22; NEKDO JEZDI MIMO,
angl. nadaljevanka, 8/13; LETEČI CIRKUS M. PVTHONA.
angl. naniz. 2/2; 0.25 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.40 ITALIA 90, finale; 18.55 SLOVENSKA UUDSKA GLAS-
BILA IM GODCI; VIOLINSKE CITRE; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJ^ LOTA; 20.35 Italija 90
OSMINA FINALA; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - poskus-
ni prenosi
ZAGREB ir—        -
10.10 TV KOLEDAR; 10.20 RISANKE; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM: OD NAŠEG DOPISNIKA; 12.35 RISANKA; 12.40 SIL-
NICE: ČLOVEK IN VODA; 13.30 SERIJSKI FILM; 14.35 PO-
ROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočneg programa;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA;
17.50 MALI SVET, oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ZNANOST, 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 MOJA POSLEDNJA SANJA,
francoska nadaljevanka, 1/6; 21.10 KONTAKTNI MAGAZIN;
22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJI-
NE; 23.05 BARVA NOČI, nočni program: FRANCOSKE ANI-
MACIJE, hum. serija; NAROČEN UMOR; 0.05 POROČILA
ZAGREBU
15.40 TEST; 15.50 POROČILA; 15.55 TV KOLEDAR; 16.05
ALO ALO; 16.30 ITALIJA 90; 16.45 Verona: OSMINA FINA-
U; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOLSHOVV; 20.30 POROČILA;
20.35 ITALIJA; 20.50 Bologna: OSMINA FINALA; 23.00 KRO-
NIKA: DNEVI SATIRE; 23.30 CIKLUS ITALIJANSKEGA FIL-
MA: SUDKO ZIVUENJE
KOPER:
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON /nep. prenos, 18.-50 V NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
(povzetek); 21.45 HIGHLIGHTS; 22.00 TV NOVICE; 22.15
EUROGOLF; 23.15 RAZISKOVALNA BAZA-POSEBNA OD-
DAJA (ponovitev); 00.45 FISH EVE (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINA V VANCOUVRU, Spet
na prostosti; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.30
HURIKAN, ponovitev
(The Hurricane - ameriški film, 1978); 12.25 BANGLADEŠ,
4. - zadnji del: S skodelico čaja; 13.10 POROČILA; 13.20
Evropa: RUSSKIJ CHLEB - RUSKI KRUH, 1. del reportaže
o življenju na vasi in agrarni politiki v Sovjetski zvezi; 14.20
NOVCI, iz serije Diversions; 14.25 BATMAN, Jokerjeva naj-
ljubša mačka, 2. del; 14.50 VESOUSKA LADJA ENTERPRI-
SE, Odkar obstaja človeštvo; 15.30 Otroški program; 15.35
ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, risana serija po knjigi Lev\/isa
Carrolla; 16.00 AM, DAM, DES; 16.30 ODDAJA Z MIŠKO,
zabavne In poučne zgodbe; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10
HENRV IN LEVA NOGA, angleška mladinska nadaljevanka
po romanu Ann Pilling; 17.35 MINI SREČANJE; 17.55 BAR-
BAPAPA; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30 KNIGHT
RIDER, Goliatovo rojstvo; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 MADE IN
AUSTRIJA, kviz; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 Gl-
ULIA, 11.-zadnji del; Zmagoslavja ljubezni; 22.00 POGLEDI
S STRANI; 21.10 SKUPINA (The Group - ameriški film,
1966); 22.40 ZAHODNO OD SANTE FEJA, Fred plača svoj
dolg; 1.05 POROČILA
AVSTRIJA II
15.45 ŠOLSKA TV; 16.15 ORIENTACIJA; 15.45 SP V NOGO-
METU 1990, El - Di, osmina finala, itVerone; 19.00 LOKAL-
NI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 SP V NOGOMETU, Fl - ITI, osmina finala, iz
Bologne; 22.45 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaje zunanjepo-
litične redakcije; 23.35 BENNV HILL, oddaja angleškega
komika; 0.00 POROČIU
LJUBLJANA i—-M
8.35-11.10 in 15.30- 0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MU-
DE; M. Jezernik; MEDVEDOV GODRNJAVČEK, 4/6; 9.10
PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET: ALI TUDI SVEČE DIHA-
JO?; 9.15 Ž. Mijanovič: OSMI DAN V TEDNU, drama TV
BG; 10.15 F. Nicolini: OČE BOM, italijanska nadaljevanka;
11.00 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLET-
NA NOČ, ponovitev nadaljevank: MURPHV BROVVN, ameri-
ška nanizanka, 20/22; NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadalje-
vanka, 8/13; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 18.40 ZBIS: MUDENIČ IN VILA; 18.55 CICIBAN, DO-
BER DAN: ŠALICA ALI MAU ŠALICA; 19.15 RISANKA;
19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05
FILM TEDNA; BAUDA O GREGORIU CORTEZU, ameriški
film; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ: MURPHV
BROVVN, ameriška nanizanka, 21/22; NEKDO JEZDI MIMO,
angl. nadaljevanka, 9/13; NORI HOTEL, angl. naniz. 1/7;
0.25 VIDEO STRANI
LJUBLJANA IM
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.30 ALPE JADRAN; 19.00 IZ TUJIH KUHINJ: ŠVEDSKA,
izobraževalna serija, 4/9; 19.38 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ-
ČE; 20.30 GAU KONCERT L.^PAVAROTTIJA OB OTVORI-
TVI SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU, posnetek
iz Rima; 22.00 SVET POROČA; 23.00 SATELITSKI PROGRA-
MI - POSKUSNI PRENOSI
ZAGREB li
10.10 TV KOLEDAR; 10.20 RISANKE; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM: OD NAŠEGA DOPISNIKA: LOS ANGELES, 1. del;
12.35 POSLEDNJI APNENIČAR, izobraževalna oddaja;
13.00 NAJ VAM ČAS PRIJETNO MINE: JASMIN STAVROS,
zabavnoglasbena oddaja; 13.45 SVET OLEANDRA, TV dra-
ma, 1/3; 14.35 POROČIU; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 GOVORI-
MO O ZDRAVJU, izobraževalna oddaja; 17.50 ČUDEŽNA
LETA, ameriška nanizanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40
RISANKA; 18.45 MORJE, dokumentarna oddaja; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 MAU MO, ameriški
film; 22.30 TV DNEVNIK 3,22.50 POROČIU ZA GOSTE IZ
TUJINE; 22.55 BARVA NOCI, nočni program: FRANCOSKE
ANIMACIJE, hum. serija; VIOLINE SO UTIHNILE; 0.55 PO-
ROČIU
ZAGREBU
18.30 TEST; 18.45 POROČIU; 18.50 TV KOLEDAR; 19.00
ALO ALO; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOLSHOVV; 21.45 PORO-
ČIU; 20.50 GUSBENA ODDAJA; 22.25 CIKLUS ITALIJAN-
SKEGA FILMA: ZGODBA O DEČKIH IN DEKLICAH
KOPERi
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON/nep. prenos; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
(povzetek); 21.45 HIGHLIGHTS; 22.00 TV NOVICE; 22.15
BOKS; 23.00 SUPERCROSS; 00.00 ZUTIJUKE BOK (pono-
vitev)
AVSTRIJA I i
9.00 POROČIU in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Po-
topljeni zaklad; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 HIŠNI PRIJATEUI SO TUDI UUDJE, ponovitev; 12.00
EKOLOŠKI SISTEM, Ribe v Severnem morju težko dihajo;
12.20 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.10 POROČIU;
13.20 Evropa: RUSKI KRUH, 2. del; 14.20 BATMAN, Že spet
španski bezeg; 14.45 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE,
Vrh ledene gore; 15.30 Otroški program; 15.35 HEATHC-
LIFF IN RIFFRAFF, risanke; 16.00 LUTKAR, lutkovna igrica;
16.25 ZGODBE IZ ŽIVALSKIH VRTOV, zapis o živalskem
vrtu v Frankfurtu; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 HENRV IN
LEVA NOGA, angleška mladinska nadaljevanka; 17.35 MINI
KLUB; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER,
Borba z Goliatom; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLI-
KI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DROMBUSCHE-
VI, 4. del: Napačna pot; 21.45 POGLEDI S STRANI; 21.55
EVROPSKI POLICISTI: TAKSI V ONOSTRANSTVO, tv film;
22.55 ROVAL FUSH (Britanski film, 1975); 0.30 ZAHODNO
OD SANTA FEJA, John McLean igra visoko; 0.55 PORO-
ČIU
AVSTRIJA II
17.00 OD INFUCIJE DO STABILNOSTI, 6. - zadnji del;
17.30 ZEMUA IN UUDJE; 18.00 TOM IN JERRV, risanke;
18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ARGUMENTI,
oddajo vodi VValter Schiejok; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.30
TUKAJ SE JE ZMOTIL STROKOVNJAK; 23.30 NAGRADA
INGEBORG BACHAMNN 1990; 0.15 POROČIU
LJUBLJANA 1^--M
8.35-10.50 in 15.00-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE
GRIZLI ADAMS, 11. del. amer. nanizanke; 9.25 ZAKON
V LOS ANGELESU, 4. del ameriške nanizanke, ponovitev;
10.40 ALPE^ADRAN; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠ-
ČE, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadalje-
vank; MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka 21/22; NEK-
DO JEZDI MIMO, angl. nadaljevanka, 9/13; NORI HOTEL,
angl. naniz. 1/7; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK: TE
PRESENETUIVE ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena se-
rija, 1/6; 18.40 ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka 2/18;
19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 E. VVaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU,
angleška nadaljevanka 8/13,21.00 TEDNIK; 22.05 TV DNEV-
NIK 3; 22.25 POLETNA NOC: MURPHV BROVVN, ameriška
nanizanka, 22/22; NEKDO JEZDI MIMO, angl. nadaljevanka,
10/13; NORI HOTEL, angl. naniz., 2/7; 0.30 VIDEO STRANI
LJUBLJANA Ml
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.50 RAVNOTEŽJA: DRUŽBENE DEJAVNOSTI NA RAZ-
POTJU, 3.-zadnji del izobraž. oddaje; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BOJ ZA OBSTANEK, angleška po-
ljudnoznanstvena serija, 5/12; 20.55 MALI KONCERT NA-
GRAJENCEV XIX. TEKMOVANJA UČENCEV IN ŠTUDEN-
TOV GUSBE SLOVENIJE, 1. oddaja, 21.00 RDEČA VIOLI-
NA, dokumentarna oddaja; 21.30 VEČERNI GOST: SILVIJA
LUKS; 22.15 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUANA.
STUDIO UUBUANA j
ZAGREB I
10.10 TV KOLEDAR; 10.20 RISANKE; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM; OD NAŠEGA DOPISNIKA: LOS ANGELES, 2. del-
12.35 HE-MAN, risanka; 13.00 RENESANČNO KIPARSTVO
NA HRVAŠKEM, 1. oddaja; 13.35 VRNITEV ARSENA LUPI-
NA, ponovitev francoske nanizanke; 14.35 POROČIU;
14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 IN TUDI LETOS, izobraževalna oddaja-
17.50 ODDAJA ZA OTROKE; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKe'
18.40 RISANKA; 18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA 1915
ENERGIJA, EKONOMIJA, EKOLOGIJA, reportaža 19 30TV
DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 21.05 VA-
ROSARIJE, zabavna oddaja; 22.05 TV DNEVNIK 3 22 25
EVROSONG, 90; 23.10 POROČIU ZA GOSTE IZ TUJINE-
23.15 BARVA NOCI, nočni program; FRANCOSKE ANIMA-
CIJE, hum . serija, VIOLINE SO UTIHNILE, 2. zadnji del
filma; 1.15 POROČIU
ZAGREB II
18.30 TEST; 18.45 POROČIU; 18.50 TV KOLEDAR; 19.00 =
ALO ALO; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GOLSHOVV; 20.45 PORO- :
ČIU; 20.50 KOLO SREČE; 22.20 CIKLUS ITALIJANSKEGA;
FILMA: ZORA LAŽNIH BOGOV \
KOPER:
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON /nep. prenos; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 KULTURNA RUBRIKA;
20.30 TENIS, VVIMBLEDON (povzetek); 21.45 HIGHLIGHTS;
22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS-ATP TOUR, Manchester;
23.00 HOKEJ NHL; 00.15 JUKE BOX (ponovitev); 00.45 FISH;
EVE (ponovitev) ;
AVSTRIJA I
9.00 POROČIU in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU So-
kolov let; 9.30 ZEMUA IN UUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOL-
SKA TV; 10.30 ARGUMENTI, ponovitev; 12.15 KLUB ZA
SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČIU; 13.10 Ml, ponovi-
tev; 13.40 Z VETROM OKOLI SVETA, Švica Južnega morja
- Nova Zelandija; 14.25 BATMAN, Zločinski krožek lady
Nore; 14.50 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE. Poročna
ladja Enterprise; 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE,
Madame la Cricri - pravi angel, risana serija po romanu
Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20
MINI TRAILER, filmi za otroke; 16.35 GUSBENA DEUVNI-
CA; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 FINALE ŠOLSKE NOGO-
METNE LIGE; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Tihotapljenje
zlata; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 SHOVV MIX, POZOR, KA-
MERA, nove zgodbe s skrito kamero; HARALD IN EDI,
glasba in skeči s Haraldom Juhnkejem in Eddijem Arentom;
POZDRAVUENI, sprehod z Dagmar Koller; 21.40 KULINA-
RIKA; 21.45 NAPREJ, ORF-vih četrt ure; 22.00 POGLEDI
S STRANIj 22.00 Videoteka; DOGODIVŠČINE PUGUMNEGA
VOJAKA ŠVEJKA, 9. del nadaljevanke po romanu Jaroslava
Haška; 23.10 NAGRADA INGEBORG BACHMANN 1990;
23.40 POROČIU; 23.45 UUBI ME ALI PUSTI ME (Love Me
Or Leave Me - ameriški film, 1955); 1.40 POROČIU
AVSTRIJA II
17.15 ODKRITJA POD MORJEM, 5. del: Bojne ladje; 18.00
TOM IN JERRV, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI
PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.05 SPEKTRUM;
22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2 POROČIU
LJUBLJANA I M
8.35-11.25 in 15.00-1.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
.8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE: KLJUK-
CEVE DOGODIVŠČINE, 1/2; 9.30 BOJ ZA OBSTANEK, an-
gleška poljudnoznanstvena serija, 5/12; 9.55 RDEČA VI-
OLINA, dokumentarna oddaja; 10.25 E. VVaugh: VNOVIČ
V BRIDESHEADU, angleška nadaljevanka, 6/13; 11.15 VI-
DEO STRANI; 15.15 VIDEO STRANI; 15.25 ŽARIŠČE, pono-
vitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank: MURP-
HV BROVVN, ameriška nanizanka, 22/22; NEKDO JEZI MI-
MO, angl. nadaljevanka, 10/13; NORI HOTEL angl. nani. 2/7;
18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK: SAFARI V MESTU:
Oaze zelenja, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/6;
18.40 PET PRIJATEUEV, angleška nanizanka, 1/13; 19.10
RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 RUMENA REKA,
Japonsko-Kitajska dokum. nadaljevanka, 5/10; 21.15 ZA-
KON V LOS ANGELESU, amer. nanizanka 7/42; 22.00 TV
DNEVNIK 3, 22.25 OHCETNI VIDEOMEH. prenos; 23.25 PO-
LETNA NOC: MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 1/14; NEK-
DO JEZDI MIMO, angl. nadaljevanka, 11/13; NORI HOTEL,
1.30 VIDEO STRANI ,
LJUBLJANA II ^
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19-00 VIDEOMEH V AMERIKI, 1. oddaja, ponovitev; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 POLETNI KONCERT IZ
OSU; 21.30 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 22.00 REGIONALNI
PROGRAMI TV UUBUANA, STUDIO MARIBOR; TELE M;
23.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
ZAGREB I
10.10 TV KOLEDAR; 10.20 RISANKE; 11.05 POLETNI PRRO-
GRAM; OD NAŠEGA DOPISNIKA; SINGAPUR; 12.35 ŠE
ENA PRILOŽNOST, ameriški film; 14.00 PESNIK NA SRE-
BRNI CESTI; dopkumentarna serija, 3/4; 14.35 POROČIU;
14.35 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 POGOVORI O ZNANOSTI; NEVROKIRUR-
GIJA: 17.50 FERDV, risanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 MUPPET SHOVV; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 V CITVJU, angleška nadaljevan-
ka, 3/9; 20.55 ZABAVNOGUSBENA ODDAJA; 21.40 TV
DNEVNIK 3; 22.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 22.30 KUL-
TURNI MAGAZIN; 28.30 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE;
23.35 BARVA NOČI, nočni program; 1.10 POROČIU
ZAGREBU
18.15 TEST; 18.30 POROČIU; 18.35 TV KOLEDAR; 18.45
RAZSTAVA ZNANSTVENIH KNJIG; 19.00 ALO ALO; 19.30
DNEVNIK 20.00 GOLSHOVV; 20.45 POROČIU; 20.50
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.20 CIKLUS ITALIJANSKEGA
FILMA; LEPI DUHOVNIK; 22.50 KRONIKA JUGOSLOVAN-
SKEGA OTROŠKEGA FESTIVAU
KOPER^M M
12.00 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON /nep. prenos; 18.50 TV NOVICE; 19,00 ODPRTA
MEJA- 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
(povzetek); 21.45 HIGHLIGHTS; 22.00 TV NOVICE; 22.15
SOTTOCANESTRO - oddaja o košarki; 23.00 EUROGOLF
(ponovitev); 00.00 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 00.30
SPEEDV
AVSTRIJA I
9.00 POROČIU in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Teta
Grace; 9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 JOHN IN
MARV, ponovitev, (John and Mary - ameriški frilm, 1969);
12.00 EKOLOŠKI SISTEM, Let ptic v negotovo; 12.30 DO-
MAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml,
ponovitev; 13.50 PRAVLJICA V NOVI PREOBLEKI, Sedem
škratov, risanka, 13.55 UUBUENA CORINNA (Nemški film,
1956); 15.30 Otroški program, JANOŠEVA URA, risanke;
16.00 AM, DAM, DES; 16.20 5 X JAZ IN TI, pregled progra-
ma; 16.35 USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55 MINI ČAS V SLI-
KI; 17.00 BUCK BEAUTV, Plemeniti vitez Kevin, zadnji del;
17.35 MINI KVIZ; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30
KNIGHT RIDER, Kačja usta; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 PRI-
MER ZA DVA, Smrtna zmota; 22.20 POGLEDI S STRANI;
22.30 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 23.00 ZADNJI
NEIZPROSNI MOŽJE (The Last Hard Men - ameriški film,
1976); 0.40 ZAHODNO OD SANTA FEJA; 1.05 POROČIU
AVSTRIJA II
16.25 BORZNO POROČILO; 16.40 DEDIČI UUBEZNI (Mi-
stralsDaughter - 4. del ameriško-francoskenadaljevanke,
1984); 17.30 PODVID NEOTOVA BARKA, Zatočišče kitov
- Madeira, otok cvetja v Atlantiku; 18.00 TOM IN JERRV,
risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
DIAGNOZA, Hormoni in vitamini; 21.00 KNJIGA MESECA;
21.20 ZNANOST; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 22.50
NAGRADA INGEBORG BACHMANN; 23.15 DEVETA ZAPO-
VED, film Krzysztofa Kieslovvskega; 0.20 LETEČI CIRKUS
MONTVJA PVTHONA, humoristična serija; 0.50 SVVANNO-
VA UUBEZEN (Nemško-francoski film, 1983); 2.35 PORO-
ČIU
28. STRAN-21. JUNIJ 1990

GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
21. 6.: TURNER IN HOOCK
- ameriški film
do 25. 6.: MUHA II. del
- ameriški film
od 22. do 25. 6.: ČAS ČUDE-
ŽEV - jugoslovanski film
26. 6.: POLICAJ POD KON-
TROLO II. del - ameriški
film
MALI UNION
do 23. 6.: DOZOREVANJE
- ameriški film
od 25. do 30. 6.: BITI ZA-
LJUBLJEN - ameriški film
KINO METROPOL
do 25. 6.: LAMBADA - ame-
riški film
do 30. 6.: SERVIS ZA AVTE
IN MOŠKE - ameriški film
od  26.  6.:  GRDE SANJE
- ameriški film
Matineja
23. 6.: KROKODIL DUN-
DEE II. del - avstralski film
30. 6.: REŠITELJI - ameri-
ška risanka
KINO DOM
21. 6.: ZAKLAD CARJA SA-
LOMONA - ameriški film
21. 6.: VOAVER - ameriški
film
od 22. do 25. 6.: MOJA LEPA
ŠOFERKA - ameriški film
26.  6.:  KROKODIL DUN-
DEE II. del - avstralski film
Mladinski program
od 22. do 25. 6.: ČAROVNIK
IZ KLOBUKA - jugoslovan-
ski film
29. 6.: KALIDOR IN RDEČE-
LASKA - ameriški film
KINO VOJNIK
24. 6.: TURNER IN HOOCH
- ameriški film
KINO RTC UNIOR ZREČE
21. 6.: LOV NA DRAGULJ
- ameriški film
22. 6.: ŠOLA ZA STEVAR-
DESE - ameriški film
23. 6.:  TO  GOLO  BITJE
- ameriški film
24. 6.:   TEŽKI   UDARCI
- ameriški film
KINO ŽALEC
21. 6.: CIVILNA PATROLA
- ameriški film
22. in 24. 6.: JOHNY 5 - ame-
riški film
23. 6.: LAHKO, NA VSAK
NAČIN - ameriški film
26.   6.:   NEVARNE   IGRE
- ameriški film
KINO PREBOLD
21. 6.: NORA ZABAVA
V EVROPI - ameriški film
22. 6.: VOJNA ZAKONCEV
ROSE - ameriški film
24. 6.: DAMA IN DETEKTIV
- ameriški film
26. 6.: JOHNY 5 - ameriški
film
KINO POLZELA
21. 6.: DAMA IN DETEKTIV
- ameriški film
23. 6.: CIVILNA PATROLA
- ameriški film
24. 6.: VOJNA ZAKONCEV
ROSE - ameriški film
26. 6.: KUNG FU FANTJE
- ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
21. 6.: AS NAD ASI - franco-
ski film
23. in 24. 6.: U2 - VELIKA
ROČK PREDSTAVA - ame-
riški film
KINO LJUBNO
23. in 24. 6.: MOJA AFRIŠKA
PUSTOLOVŠČINA - ameri-
ški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
23. in 24. 6.: POLICIJSKA
AKADEMIJA V. del - ameri-
ški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
21. in 22. 6.: ŠTUDENTKA
- francoski film
23. in 24. 6.: TEQUILA SUN-
RISE - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
21. in 22. 6.: MORA V ULICI
BRESTOV - ameriški film
23.  in 24.  6.:  KITAJSKA
'ZVEZA - ameriški film
25. in 26. 6.: TIGER V AKCI-
JI - hongkongški film
Nočni kino
22. in 23. 6.: EROTIČNE
IGRE - ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
22. 6.: NAROD VESOLJCEV
- ameriški film
23., 24. in 26. 6  p
- ameriški film ' 'A|
25. in 27. 6- v,,
ZVEZA - amerišS?^
Nočni kino '^'^
21., 22. in 24. 6 • r^^.
SEKS-ameriški
Borza dela
gorenje
glin nazarje
Gorenje GLIN Lesna industrija,
d.o.o. Nazarje
objavlja
javno licitacijo
odpisanih osnovnih sredstev
_izklicna cena din
1. Počitniška kamp prikolica, tip LA II.,
letnik 1985, v dobrem stanju 27.500,00
2. Kombi vozilo IMV 1600, letnik 1971,
z novim motorjem Austin maxi 1977,
v nevoznem stanju_3.500,00
Navedene so izklicne cene. Prodaja bo po načinu
»videno - kupljeno« brez garancije in jamčevanja.
Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe,
ki pa morajo pred dražbo položiti 20% kavcije od
izklicne cene. Kupci morajo poleg cene, oblikovane
na dražbi, poravnati tudi vse davke in druge dajatve.
Javna licitacija bo dne 25. 6.1990 ob 10. uri v sejni
sobi podjetja.
Vsem interesentom so informacije na voljo v upravi
Obrata družbene prehrane, tel. 831-321 v Nazarjah.
Ogled licitiranih sredstev je možen na dan licitacije
ob 9. uri.
GOZDNO GOSPODARSTVO
CELJE,
Svet delavcev in kooperantov
razpisuje
prosta dela in naloge
direktorja podjetja
Pogoji: Poleg splošnih pogojev, določenih z zako-
nom mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
- dipl. inženir gozdarstva
- 5 let delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- organizacijske sposobnosti vodenja
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov:
Gozdno gospodarstvo Celje, Splošno kadrovski sek-
tor, Celje, Ljubljanska c. 13
Kandidati morajo vlogi priložiti tudi program razvoja
podjetja in smernice vodenja podjetja.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni najkasne-
je v 8 dneh po sprejemu sklepa.
DISPLAV MM in
IMFORMACtJE: DISPLAV MM, tel. 26-812
NT&RC, tel. 29-431 - Studio trg

21. JUNIJ 1990 -STRAN 29
ppHAJATE NA DOPUST?
[rc LJUBLJANSKE BANKE VAM V ČASU
fnsOTNOSTI VARUJE DRAGOCENE
PREDMETE IN DOKUMENTE
[cB INFORMACIJE DOBITE V CELJSKI
l^PSTNI HRANILNICI ALI NA TELEFON
>5
/avod ŠRC Golovec
[ BAZEN zaprt!
[savna od 10. junija naprej
zaprta
.KEGLJIŠČE Od 17. junija
naprej zaprto zaradi letnega
remonta
, TENIS v dvoranah vsak dan
od 7. do 23. ure
: TENIS - peščena igrišča vsak
dan od 7. do 21. ure -
./\l/rO SEJEM vsak torek od
13. do 19. ure, sobota od 6.
do 14. ure
Rezervacije teniških igrišč na
fe[ 33-233, int. 32. ______
RAZVOJNI CENTER, d.o.oj
Planiranje CELJE in
RAZVOJNI CENTER, d.o.o.
Projektiva CELJE,
objavljata po sklepu
Upravnih organov družb I
iacijo
^Ijene pisarniške opreme.
Razprodaja bo v torek, dne 26. 6. 1990 ob 12.00 uri
v garažnih prostorih RAZVOJNEGA CENTRA, Ulica
XIV. divizije 14, CELJE. Nakup po načelu videno
-kupljeno.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe plačati
varščino v višini 10% izklicne cene.
V izklicno ceno osnovnih sredstev ni vračunan pro-
metni davek, ki ga je dolžan poravnati kupec.
Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na
dan dražbe med 7.00 in 12.00 uro.
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 21. junija ob 19.30 predstava Alexandra Dumasa
očeta Pokvarjenec ali Lepota in moč v režiji Vita Tauferja,
za abonma četrtek in izven.
V soboto, 23. junija bo predstava Alexandra Dumasa
Pokvarjenec ali Lepota in moč, izjemoma ob 16.30 uri za'
abonma sobota popoldan in izven.
V Rogaški Slatini bodo danes, v četrtek 21. junija ob 21.
uri otvorili prireditev »Rogaško glasbeno poletje«, na
kateri bodo nastopile domače kulturne skupine.
V Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo jutri,
v petek 22. junija ob 18. uri samostojni nastop mladinske
plesne skupine »Violet«, ki jo vodi Renata Jug.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 23.
junija koncert tenorista Erlanda Hagegarda in moškega
pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina.
V torek, 26. junija pa bo tamkaj večer Filipinske folklore
ob 20.30 uri.
V sredo, 27. junija pa bo družabni večer s plesnim parom
Stojilkovič - Rabič.
V Muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini si
lahko ogledate razstavo Avstrija v akvarelih, Josipa Lip-
perta iz stalnih zbirk starih grafičnih listov Muzeja, ki jih je
Rogaški Slatini podaril zbiralec Kurt Miiller iz Švice. Raz-
stava bo odprta do 16. julija.
V Knjižnici Edvarda Kardelja si lahko do konca junija
še ogledate razstavo Iz slavistove delavnice ob 60-Ietnici
Mateja Rodeta.
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju razstavljata fotografije in predstavljata knjigo Ilu-
zija besed, Barbara Jakše in Stane Jeršič.
V avli Zdravilišča Laško vam je na ogled prodajna
razstava akvarelov akademskega slikarja Janeza Kovačiča
iz Brezovice pri Ljubljani. ^
Nočni ribolov
Ribiška družina Celje
obvešča, da bo nočni ri-
bolov v soboto, 23. junija
ob 20. uri pri Gradu in ne
na polotoku Brezova.
ELEKTRO Celie
Dežurno službo imajo or-
ganizirano vsak dan, telefon-
ska številka, kamor jih lahko
pokličete, pa je 25-841
Taxi sekcija - stalna
številka uslug
Telefon: 25-800 (noč
in dan)
VES SVET NAM JE TUJINA -
NEBESA DOMOVINA
ZAHVALA
V 24. letu starosti nas je v prometni
nesreči zapustil naš dragi
MARKO
ROKOVNIK
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili pomoč, izre-
kli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, vence, za sv.
maše in cerkev se iz srca zahvaljujemo. Prav posebna hvala
sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem - DO KZ
Slovenske Konjice, VP 4680 Celje, LB SB Celje, njegovim
sodelavcem in sošolcem. Zahvaljujemo se tudi moškemu
pevskemu zboru iz Vojnika, vsem govornikom in duhovni-
koma za opravljen cerkveni obred.
VSI NJEGOVI
Kako je hiša strašno prazna,
odkar tebe v njej več ni,
prej bila tako prijazna,
zdaj otožna, tuja se nam .zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in
starega očeta
ALEKSANDRA
STOPARJA
iz Badovinčeve 14
se iskreno zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje in izre-
čena sožalja, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Poseb-
na zahvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto
mašo, pevcem TIM Laško, govorniku Petru Ojsteršku za
poslovilne besede in vsem, ki so nam kakor koli pomagali
in sočustvovah z nami v najtežjih trenutkih.
Žalujoči:
žena Štefka in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubega
moža, očeta in sina
FRANCIJA
PETKA
iz Zagrada
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom iz Zagrada in Dolge
gore, sorodnikom, prijateljem, ŽG Sekciji za promet Celje,
4. a razredu ZSŠ Maribor, družinam Čanžek, Zorko, Čauš,
Šalej in Štor za nesebično pomoč, govorniku za poslovilne
besede in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sočustvovali z nami,
ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgod-
nji zadnji poti.
ŽALUJOČI: J
žena MARTA, hčerka LIDUA s STANETOM, sin;
MAKSIMIUAN in mama NEŽIKA
Šmarje pri Jelšah I
Umrli so Frančišek SEKIR-'
NIK, 77 let iz Rogaške Slatine,
Janez Zupan, 69 let iz Breclje-
vega, Neža TREBOVC, 87 iz
Bohovega, Kari KLEINE, 68 iz
Čače vasi in Mihael DOMI-
TROVIČ, 59 iz Zagaja.
Žalec
UmrU so: Stanislav
KRAJtJC, 60 let iz Prekope,
Štefan LEBER, 79 let iz Pe-
trovč, Jože POSPEH, 87 let iz
Griž, Franc PLOHL, 47 let iz
Žalca, Alojzij MAROVT, 81 let
iz Podvrha, Franc PRISLAN,
85 let iz Preseija in Liza POD-
PEČAN, 85 let iz Liboj.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Franc NUČIC
in Bernarda KOLAR iz Šmarja
pri Jelšah
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer Tomislav KRAJNC in Ja-
smina KOLŠEK iz Polzele, Ja-
nez VIPOTNIK in Angela
ŠVARC izJSotoveli. _
30. STRAN - 21. JUNIJ 1990

prodam
motorna vozila
GOLF JXD, letnik 87, registriran do
maja 91, prodam za 120.000 din.
Tel. 27-635 od 18. do 20. ure.
PRIKOLICO Brako in motor Tori
prodam. Tel. 31-823.
ATX, nevozen, prodam. Inf. na tel.
31-707.
ZASTAVO 750, letnik september
1984, kot nov, prevoženih
34 000 km, prodam. Telefon
(063) 821-733.
R4 TLS (1977), dobro ohranjen,
prodam. Strmec 122.
ZASTAVO 126P, letnik 1981, pro-
dam. Telefon 36-955.
126P, letnik 1987, prodam. Štefan
Bi&čan, Podgrad 37b, Šentjur,
pop.
GOLF J, letnik 1980 in jawo 350,
novo, ugodno prodam. Orožen,
Trnovlje 144, Celje, telefon 26-
136.
KADET B ugodno prodam. Ivan
Klavžar, Lahov graben 10, Jur-
klošter.
SIMCO horizon GL 1,3, dobro
ohranjeno, prodam, Telefon 35-
582, popoldan.
AVTO 125P, letnik 77, reg. do 18.5.
91 in APN 6 ter tomos 15 SLC,
nujno prodam. Roman Zalokar,
Podpeč nad Marofom 11, 63225
Planina pri Sevnici.
ZAZIDALNO PARCELO v Šmarjeti,
516m^ komunalno urejeno, pro-
dam. Podpečan, Trnovlje 150.
ZEIMLJIŠČE, približno 2 ha, s stav-
biščem, na ugodni lokaciji v Pri-
stavi pri Mestinju, občina Šmar-
je, prodam. Šifra ŠMARJE ali te-
lefon (063) 751-348, zvečer.
PARCELO prodam. Inf. 741-416, od
15. ure dalje.
PARCELO v Zabukovici 141 pro-
dam. Inf. od 8. do 19. na telefon
713-797.
MONTAŽNO VRTNO hišico, novo,
z vrtno lopo (16x2,7 m*), zelo
ugodno prodam. Inf. na tel. 831-
246, od 18. do 19., vsak dan.
NOVO HIŠO v Celju, vseljivo, pro-
dam. Telefon 32-730.
NEDOGRAJENO HIŠO s telefo-
nom, električnim in vodovodnim
priključkom, v okolici Laškega,
prodam. Šifra LAŠKO.
STAREJŠO hišo z vrtom v Savinj-
ski dolini, površina 450 m^ pro-
dam. Potrebna je obnove, zato
nudim zraven komplet, kerami-
ko in centralno. Telefon 701-
700.
APN 6, letnik 1987, odlično ohra-
njen, prodam. Telefon (063) 732-
003. popoldan.
HIŠO v Rimskih Toplicah prodam.
Telefon (061) 881-012.
DŽIP AR-51-D in javo 350, letnik
86, prodam. Telefon 741-789.
BX TRS 16, star 2 leti, 28 000 km,
prodam za 155.000,00 din. Tel.
34-511/17, dopoldan.
R4 GTL, letnik 87, dobro ohranjen,
prodam. Celje, Klajnškova 11,
Lava, telefon 32-697.
VESPO PX 200E, 1987, in gllser
kliček, prodam. Telefon 32-772.
DIANO, letnik 77, reg. do feb. 91,
ugodno prodam. Telefon 21-521/
423, dopoldan, Vesna Geršak,
Podgorje 63, Celje.
BT 50, star 3 leta, prodam. 26-355,
od 8. do 12,15. do 18.
R 11 GTL, letnik 85, 38 000 km, ko-
vinsko modre barve, garažiran,
prodam. Telefon (063) 832-445,
po 15. uri.
JUGO SKALA 55A, letnik novem-
ber 89, prodam. Inf. na tel. 37-
178, zvečer.
GOLF diesel, letnik 1985, S paket,
prevoženih 65 000 km, prodam.
Tel. 24-484.
Z 750, letnik avgust 83, ugodno
prodam. Naslov: Pavel Podbev-
šek, Sp. Rečica 196, Laško ali
telefon 732-225, klicati od 15.
dalje.
OPEL ascono, B tip, prodam. Cena
po dogovoru. Maks Došler,
Šmarje, telefon 821-564, po-
poldan.
avtoodpad cene,
prodaja delov in voznih
avtomobilov
delovni čas od 9. do 18.,
nedelja, ponedeljek
- zaprto
Edvard Ceno, Zbelovsl(a
gora 44, Loče pri
Poljčanah. Telefon (062)
815-095.
KOMBI Z 850 AK, letnik 83, gene-
ralno obnovljen, neregistriran,
prodam. Telefon 746-280.
ZASTAVO 128, december 87, pro-
dam. Telefon 784-238.
Z128, december 87, prodam. Tele-
fon 784-238.
TOMOS avtomatik A3L, nov, pro-
dam za 8.000,00 din. Telefon 34-
511/17, dopoldan.
ETZ, letnik 1989, poceni prodam.
Ogled vsak dan po 15. Boris Ko-
štomaj, Trnovlje 149, Celje.
ŠKODO, letnik november 1978,
S 120L, reg. do marca 1991, pro-
dam za 2200 DEM v din. proti-
vrednosti. Ignac Škofic, Obrežje
41, Zidani Most.
AVTOMATIK A3, star 3 leta, pro-
dam za 6.000,00 din. Telefon 36-
700.
KOMBI renault express diesel
ugodno prodam. Telefon (063)
26-268, popoldan.
AVTO 750, letnik 79, prodam. Inf.
701-163.
VOLVO 343 DL, letnik 79, dobro
ohranjen, ugodno prodam. Tele-
fon (063) 21-002.
JEEP diesel mercedes 180 pro-
dam. Inf. tel. 723-603.
TAM 4500 prekucnik prodam ali
zamenjam za osebni avtomobil.
Inf. tel. 723-603.
Z 101 GT, letnik 85, prevoženih
76 000 km, prodam. Inf. na teL
712-469, od 17. do 18. ure.
ZASTAVO 128, letnik 1986/okto-
ber, prodam. Telefon 27-857, od
16. do 18. ure.
KADET C, letnik 1977, prodam.
Branko Jelene, Lesično 5, tele-
fon 785-185.
VW 1300, letnik 74, prodam. Tele-
fon 37-423.
VW, letnik 76, prodam. Cena 1800
DEM din. protivrednosti in fiat
750, letnik 77, cena 4000 DEM
din. protivrednosti, prodam. Te-
lefon 846-097.
ZASTAVO 101, letnik 79, reg. do
aprila 91, ugodno prodam. Tele-
fon 741-311/56, v petek do-
poldan.
FIAT 750, letnik 78, reg. do okto-
bra, prodam. Franc Pahole,
Šmartno v Rožni dolini. Brezova
12.
JUGO 45, letnik 86, registriran do
julija 1991, prodam. Telefon 854-
192.
tip: sprint: od 122,229 + pp do 133.678 + pp
tip: jeep tracker: 192.860,00 + pp
Vplačila v dinarjih sprejemajo takoj
Rezervni deli in servis zagotovljeni
Dobava: 30 do 45 dni
Vsi avtomobili so opremljeni z katalizatorji
Informacije: 731-282
ŠKODO 105L, letnik 1980, ugodno
prodam, ipšek, Zvodno 25, Ce-
lje, telefon (063) 31-692, do-
poldan.
MOTOR PEUGEOT 404 diesel, raz-
stavljen, možnost vgradnje za
lado nivo, prodam. Telefon 24-
585.
ZASTAVO 750, letnik 78, obnovlje-
no in kombi IMV, letnik 78, zaprt,
prodam. Telefon 811-802 dopol-
dan, 821-557 popoldan.
126 PGL, letnik 87/8, ugodno pro-
dam. Telefon 731-040.
MOTOR CTX ugodno prodam. Inf.
telefon 32-563 ali 33-723.
Z 101, letnik 78, lepo ohranjena,
garažirana, prvi lastnik, pozimi
nevožena, registrirano, prodam.
Telefon 828-137.
VW 1200, lepo ohranjen, registri-
ran celo leto, nujno in izredno
ugodno prodam. Telefon 823-
288.
REGATO 100 S, november 86, me-
talik, prodam. Jože Hočevar, te-
lefon 32-321, int. 01, dopoldan.
101 GTL 55, letnik 85, nujno pro-
dam. TeL dop. 711-141 (int. 62)
MZ ETZ 250, letnik 87, in tomos 4,
prodam. Telefon 36-513.
OSEBNI AVTO znamke austin alle-
gro 1,3 SDL, letnik 79, prodam,
inf. (063) 28-178.
stroji
RABLJEN ŠIVALNI stroj višnja
ugodno prodam. Inf. na tel. 33-
091, zvečer.
KOSILNICO alpina, obnovljeno,
prodam Rifengozd 16, Laško
(dovoz iz smeri Pečovnik).
GOZDARSKI VITEL tajfun 4 t in
kosilnico gorenje rex kombi,
prodam, inf. na tel. 741-657.
ELEKTRIČNI pletilni stroj pfaff,
prodam. 33-953, popoldan.
KOSILNICO IMT, malo rabljeno in
vespo 200 KC, 19000 km, pro-
dam. Franc Hrovat, Prožinska
vas 73, Štore.
KOMBINIRANI mizarski stroj tip,
prodam. Ledinek, inf. po tel.
(063) 745-143.
TRAKTOR TV 523, star 2 leti, pro-
dam. Franc Škorjanec, Nezbiše
21, Pristava/Mestinju.
BCS KOSILNICO, novo, zelo ugod-
no prodam. Marko Krašovec,
Doblatina 12 Laško.
stanovanja
STANOVANJE 36 m' v središču
Žalca, prodam. Kličite v nedeljo
dopoldan, telefon 776-197.
posest
OKROG 5000 m' zemlje za vikend
blizu Celja, prodam. Inf. na tel.
(063) 37-807 Mirko.
PARCELO v Vojniku prodam. Olga
Gobec, Celje, Kovačičeva 5.
NOVO NESESTAVJENO leseno
vrtno hišo, Glin Nazarje, tip B-16
velikost 19.60 m^, ugodno pro-
dam. Informacije 721-211/71
dop. Mijo, Bajo, Polzela 205c.
oaza
trgovina in mariceting
zvonka ferjan,
leveč 21/a
objavlja naslednje izžrebane
številke nagrad:
št. 1501, 1517, 1527
Srečni dobitniki naj se oglasijo v tr-
govino Oaza Levec.
Cenjene stranke obveščamo, da po-
slujemo vsak dan razen torka od 9.
do 12. in od 14. do 20., ob nedeljah
pa od 9. do 12 Izpolnite svoje želje
v trgovini Oaza.
POSESTVO, veliko 12 ha, v bližini
Rimskih Toplic, prodam. Cesta
asfaltirana. Ponudbe pod šifro:
KMETIJA.
MONTAŽNO podkleteno hišo, cin-
kova kritina, v Celju, prodam.
Telefon 36-037, po 15. uri.
NA ZELO lepi legi-lokaciji v Celju,
je naprodaj takoj vseljiva novej-
ša hiša. Telefon 26-050.
gradbeni material
BETONSKO OPEKO 180m^ z lata-
mi in žlebovi, prodam. Telefon
(063) 840-041, popoldan, Fale.
SILIKATNO opeko 200 kom, pro-
dam 15% ceneje. Telefon (063)
35-687.
športni rekvizitih
ČOLN Kliček z Jamaho 28, pro-
dam. Laško, Celjska cesta 21.
ROGOVO dirkalno kolo »Senior«
ugodno prodam. Informacije 26-
980, Malgajeva 20, Celje.
ČOLN ELAN T 245, za 600 DEM
din. proti., prodam. Telefon 25-
167.
ČOLN MAESTRAL 9 S in motor To-
mos 4.5 KW, rabljen eno sezo-
no, prodam. Telefon 39-231.
MOTOR za čoln Tomos 4,8, kratka
os, letnik 88, ugodno prodam.
Tel. 26-624, popoldne.
ČOLN Maestral 9 S in motor To-
mos 4,5, rabljen 10 dni, prodam.
Tel. 27-473.
oprema
ZAMRZOVALNO omaro gorenje,
2101, prodam. Telefon (063) 33-
185, popoldan.
MALO RABLJENO sedežno garni-
turo poceni prodam. Kličite na
telefon 27-013.
OTROŠKO posteljo z jogijem, vozi-
ček in stajico, prodam. Telefon
26-975.
KUPERSBUSH peč, štedilnika, do-
bro ohranjeno, prodam za
2.500,00 din. Žuža, Pleteršniko-
va 2, Celje.
RABLJEN TROSED, raztegljiv
v posteljo in dva fotelja, ugodno
prodam. Telefon (063) 34-516,
od 17. do 20.
MALO RABLJENI raztegljiv kavč,
okroglo mizo, dva stola, novi
Kijpersbusch, 13 m novih zaves
za dnevno sobo, prodam. Tele-
fon 746-164, med 18. in 20. uro.
SEDEŽNO garnituro prodam.
Zvonko Fiis, Škofja vas 57.
bio energetik
vam bo svetoval vsako
zadnjo sredo v mesecu
9. do 12. in od 15. do v
ure.
kafra,
zeliščna lekarna
Celje, Zidanškova 3
podjetje piraiviid
d.o.o. vojnik
nudi storitve za
registracijo novih podu
Telefon 772-007, fax 33-
315.
servis semič,
Šmarje pri Jelšah 69,
(063) 821-385
Hitro, strokovno
popravljam pralne str(
štedilnike, hladilnike,
zamrzovalnike in boj
Obiščite našo trgovin
z rezervnimi deli.
Cene konkurenčne! "
Del. čas 7.30 do 9.
OMARO za dnevno soImK
nik na trdo gorivo, ugod
dam. Telefon 741-609. i
PEČ ZA CENTRALNO, not
etažno, 25.000 kalorij, i
neje in omaro za spalnM
Inpoldelno, staro 4 lel
dam. V zameno vzam«
beni material ali živino
Vodušek, Polžanska go
Sladka gora, Šmarje/Jel
SPALNICO, kredenco, oml
mrzovaino skrinjo, M
štedilnik 2 plin, 2 elektri
kalorex, prodam. Inf. P<
telefon 35-251.
akustični apar
- glasbila _
VIDEOREKORDER SAMSJ
star tri leta, prodam. Tele'"
412.
RAČUNALNIK PC-AT, z disj
In literaturo, prodam'
31-261 ali 34-305, popoK"
VIDEOREKORDER SHARP*^^
VC 106, popolnoma no*^
dam za 720 DEM din. pf*^
fon 38-216. ,
TELEVIZOR črnobeli, cenalj
govoru, prodam. Štefai^ ,
Ijak, Vojnik, Pot v Konjs« ^
OJAČEVALEC za ekstretij«
ojačanjezvoka4Xl20V*^j
čenja 0,005%, novo, P'"^
23% ceneje. Telefon 32-^
poldan.
BAS KITARO z zvočniHj
dam. Peter Šmon, t
Šmartno ob Paki.
STAREJŠI TV Gorenje, "»j
bro ohranjen, z
ekranom, prodam.
173.
TELEFAX CALION 120. »'
nom in slušalko, pfO°'
fon (063) 34-077.
pridi, vidi in se čudi, kaj savinjski magazin til
nudi
Velika izbira blaga iz
uvoza po ugodnili
cenaii
0gLASI - INFORMACIJE
21. JUNIJ 1990-STRAN 31
i\     -:
a zakol in kožice pro-
^lrske prašičke pa po-
Marica Tesner, Cest
ji 3, Vojnik.
ciMENTALKO, lepo za
1   leto,  težko
* orodam ali menjam za
''abika. Škofja vas 29 a.
^^rAVO ter bikca, 200 kg,
^ Naslov Marjan solino,
30, 63264 Vinski vrh.
teletom prodam. Franc
^'(joričica 23, Šentjur pri
1»vn0 nemško ovčarko,
(leto, z rodovnikom, pro-
'i;,na tel. 701-565, po 17.
fllado, z mladičem, pro-
felefon 38-409, dopoldan.
;vlnjo, prva kotitev, (3
., brejo), plemenjak Šved,
Telefon 31-922.
Usimentalko, staro 6 me-
, prodam. Gorinšek, Tepa-
5 Slov. Konjice.
,fgUTNINE! Jarkice, stare
prodajamo vsak dan
lilija dalje na farmi Pilili,
^8 9, Celje.
i rodovnikom, pudel,
;,ednji, 36 cm, prodam. Go-
iprl Lenči, Gomilsko 5, te-
726-248, od 18. do 19. ure.
^RUTNINE! Enoletne ko-
vnice, rjave, težke pov-
(2.51(9, še v dobri nesno-
gmerne za nadaljnjo rejo
toi, prodajamo vsak dan,
[junija na farmi Pilih, Koš-
j celje, telefon 27-175.
0^1. nemške ovčarje
lodovnika In 8 mesecev
; lelico, prodam. Roman
f Zadobrova 40, Škofja
lil ZENIT z dodatno opre-
,iiam. Tel. (063) 29-139 po
s ,l'TO, 28 m', 25X25 cm
^ dilnik kupersbush,
odam. Inf. v dopol-
tiini času na telefon 761-
x popoldan 752-151.
ELdimnik,0l3cm, približ-
>, prodam. Kličite popol-
''9-217.
>ŽNIK in vlečno kljuko za
prodam. Telefon 714-223.
:^na, 120X90 (Glin Nazar-
•sodno prodam. Ivan Sto-
Šentjur, Vodruž 11, po-
"*i0 kolo ATX in tomos av-
"ik vrtno kosilnico, 4 takt-
'snsko kolo rog, gume za
^"ove, 4 kose ter gume za
' - kosa, prodam. V račun
tudi les. Inf. Ravnak,
* 21, telefon 772-124.
*vto PRIKOLICO, grozdne
'•'''e mline, ugodno prodam.
j"" Obreza, Vrhe 26, Te-
'ij-iček z motorjem mercu-
^l^. s prikolico in čoln elan
jerjem, 45 KM, motorno
50, prodam. Ivan Gaber-
'"elavska 4, Šentjur, telefon
1)741-819_
^Jl^l rotaror in mali traktor
""'^"ke - kisik in plin, reg.,
'nf. na tel. 35-173.
J^^RO tornado rot, 20 me-
, '''ano, letnik 78 in dirkal-
^°rog super, prodam. Te-
3''ov in elektromotor 3,9
prodam. Krajnc, Pod
Šentjur.
I) \ ^'fejo kuncev prodam.
H^^olčina, Poženelova 7,
li!*^OMATIK A 3s, cirku-
\^ ^a'ec, ugodno prodam.
fcfl;:°'ožna 8c, Šentjur, te-
\^ SEDEŽNO garnituro,
i>jv('^'^o. francosko poste-
\ '^"rastovo mizo, klop za
""Inii, ' starinske karnise,
\ ^P'"n>elektrilka,ČBte-
\ 5 stiskalnico na ka-
^553 mlin, prodam. Inf.
i^^^'P0 18. uri.
STeiff^ "godni ceni pro-
,   '*'on 741-379.
8tbkijuuko podjktjb p.o.
esom cbljb
80 let
Ponujamo kakovostne steklarske sto-
ritve (okvirjanje slik, zasteklevanje bal-
\. konov, zamenjava različnih stekel, pe-
' skanje)
Prodajamo ekskluzivne izdelke iz ste-
kla, tudi na kredit
(vitraže-talne in stenske, ure, lestence,
kozarce-pobarvane, itn.)
Izpolnjene želje, Steklar Celje
ROMANA
SALOBIR
optika salobir
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
- nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje
- velika izbira uvoženiti in domačih korekcijskih okvir-
jev in sončnih očal
- uvožene dioptrijske plastične leče za očala
- fotostekla
NOVO JAVO vabeto avtomatik in
šotor za 4 osebe, zelo ugodno
prodam. Telefon 821-269.
ŠTIRI GUME 600/16, nov, in hladil-
nik za camp prikolico, prodam.
Marija Knez, Gradec 36, Laško,
telefon 732-231.
TRAKTOR stayer 18 in fiat Z 850,
letnik 84, prodam ali zamenjam
za živino. Jože Gerzina, Prevor-
je, Šentjur.
VOZEN OTROŠKI kombiniran vozi-
ček, stajico ter mizo za namizni
tenis, zelo ugodno prodamo. Inf.
vsak dan od 17. do 18. na tele-
fon 37-143.
STROJ za obdelavo lesa, kavni
aparat, dve obleki, dve stenski
uri in še nekaj stvari, poceni
prodam. Orožen, Trnovlje 144,
Celje, tel. 26-136 ali (062) 776-
713.
SALON ITKE, rjave barve, 150 ko-
sov, nove, in motor za čoln to-
mos 3,5, nov, prodam. Prekorje
87, telefon 39-161.
AVTO RENAULT 18, odlično ohra-
njen, letnik 83 in aluminijast
sod, 1200 I, za gnoj, s črpalko,
prodam. Franc Fric, Lokrovec
47, Celje.
PREDŠOTOR za adrio-prikolico
430, 1 X rabljeno, ugodno pro-
dam. Inf. (063) 21-037, od 7.30 do
8.30 in od 20. do 21.
KOSILNICO BCS, malo rabljeno,
avto golf diesel 1984 in dve ple-
menski kravi, ugodno prodam.
Vinko Vranjek, Šmartno 136,
Slovenj Gradec, telefon (0602)
53-656.
KIOSK imgrad prodam. Inf. 27-415,
dopoldan.
KOZE Z MLADIČI, dobre mlekari-
ce, 8 prašičev, težke 60 kg, zaj-
ce in zastavo 101, prodam za
16.000,00 din. Ogled možen
vsak dan, Rozalija Jagodic, Plat
4, Rogaška.
GARAŽI v Kraigherjevi in Malgaje-
vi ulici prodam. Telefon 35-504.
GLASBENI STOLP avdioton in mo-
tor APN 4, prodam. Cena po do-
govoru. Telefon 38-766.
ŠOTOR, nemški, prodam za
6.000,00 din. Hribernik, Braslov-
če 62, tel. 26-143.
POŠKODOVANO karoserijo za
R 4 GTL, letnik 88, prodam. Tele-
fon 721-415, popoldan.
TRAKTOR hanomag, prikolico za
teleta In prikolico za moped,
prodam. Lednik, Lokrovec 35,
Celje.
SAMOPOSTREŽNI blagajniški pult
prodam. Telefon 721-230.
KOMBINIRANI italijanski voziček,
otroški, prodam. Možnost ogle-
da vsak dan od 20. ure dalje,
Bernarda Jelen, Cankarjeva 3,
Žalec.
PRIKOLICO adrija, krožno žago
osijek, ugodno prodam, 741-
540.
KOMBINIRANI SPOMENIK v odlič-
nem stanju, prodam. Novak,
Razgledna 9, Štore.
Podjetje
GOGEX iz Celja
išče osebo
za knjigovodska, računo-
vodska in administrativna
dela. Honorarno.
Informacije trgovina Bimbo,
Zidanškova 1, Celje,
telefon 21-415.
V CELJU prodam čevljarsko de-
lavnico. Možnost obratovanja
takoj. Šifra: DELAVNICA-
AŠKERČEVA.
KOBILO HAFLINGER A rodovnik,
brejo, vajeno kmečkih del in ja-
hanja ter voz zapravljivček, pro-
dam. V račun vzamem dve teleti
nad 3 mesece starosti. Martin
3ojec, Cerovec 24, Šentjur pri
Celju.
GOBELINE, volno in prejico, pro-
dam. Telefon 26-846.
MANJŠO HIŠO v ravnini, okolica
Celja, kupim. Šifra: RAVNINA.
KMEČKO hišico, na sončni legi,
v bližini gozda, z vrtom In sadov-
njakom kupim. V poštev pridejo
lokacije v Laški občini. Pokličite
po telefonu (0601) 81-239 v so-
boto In nedeljo.
STANOVANJA
MLAD PAR nujno potrebuje stano-
vanje. Šifra STISKA.
DEKLETU iz okolice nudim sobo
k sostanovalki. Telefon 25-037.
V CELJU ali Šentjurju vzamem
v najem hišo ali stanovanje do
5 let. Šifra PLAČILO V NAPREJ.
OPREMLJENO SOBO oddam fan-
tu. Ana Fartel, Dobojska 36,
celje.
TRIČLANSKA družina nujno rabi
manjše stanovanje. Šifra NUJ-
NO ali telefon 713-211/250.
IŠČEM DEKLETA za stanovanje,
nezaposlena. Oddam opremlje-
no sobo. Dara Simoč, Ulica bra-
tov Vošnjakov 3, telefon 34-159.
MALA DRUŽINA nujno išče sobo
s souporabo kuhinje ali garso-
njero. Možno 1 letno predplači-
lo, po dogovoru. Telefon 21-988,
šifra CEUANA.
V ŠENTJURJU nudim skromnemu
paru stanovanje in zemljo. Šifra
UGODNO.
NUJNO MENJAM starejše družbe-
no dvosobno stanovanje v cen-
tru mesta za manjše ali enako,
v širši okolici Konjic. Ogled vsak
dan na naslov Palir, Mariborska
1, Slovenske Konjice.
ODDAM PODNAJEMNIŠKO stano-
vanje brez kopalnice. Telefon
32-221, po 16. uri.
ZAPOSLITEV
ŠTUDENT išče delo. Telefon 701-
443, po 20. uri.
CENTER »VOFRA« total v Žalcu
išče delavca(ko) za delo v dnev-
nem bistroju in samostojno delo
v turistični agenciji. Informacije
osebno v Vofra centru Šlandrov
trg 9 Žalec.
V REDNO delovno razmerje sprej-
mem natakarico brez obvezno-
sti. Goran Leijak, Proseniško 3,
pri Blagovni.
MOŠKO frizersko pomočnico, sa-
mostojno, sprejmem, zaželjeno
tudi z žensko prakso. Telefon
(0601) 42-326, vsak dan od 20.
do 21.
ZAPOSLIM samostojnega mizarja.
Inf. po telefonu (063) 745-143.
PODJETNIM NUDIM stimulativno
delo - avstrijska zavarovalnica,
od 19. do 21. ure na telefon (063)
32-603.
AKVIZITERJE za področje Celja in
okolice iščem. Izreden zaslu-
žek. Izplačilo takoj. Inf. na tel.
(062) 412-077, popoldan.
HONORARNO ZAPOSLIM dekle In
sicer za delo v diskoteki, petek,
sobota. Pokliči 712-716, od 19.
ure dalje.
IŠČEM DEKLE za delo v bifeju. Te-
lefon 32-508, od 7. do 9. -
ŽELITE POSTATI zastopnik za tujo
firmo? Proizvod, ki se sam pro-
daja, čaka na vas. Možnost od-
ličnega zaslužka. Telefon 27-
387, jutri po 17. uri.
AKVIZITERJE za prodajo uspešne
kozmetike na področju Sloveni-
je, iščemo. Možnost odličnega
zaslužka, telefon (041) 320-644,
klicati od 13. do 20.
OBRTNIKI POZOR! Sprejmem ho-
norarno delo na domu. Informa-
cije 26-980.
ZAPOSLIM KV in NK delavca, ki
ima veselje do avtoličarskega
poklica. Vloge pošljite na na-
slov Avtoličarstvo Drago Pirh,
Kardeljeva 83, Žalec.
IŠČEM ŽENSKO za čiščenje po-
slovnih prostorov, pisne ponud-
be na naslov: Gostišče pri Len-
či, Gomilsko 5.
V NOVI samopostrežni trgovini za-
poslim dve prodajalki za delo
v blagajni. Telefon 31-077, po
20. uri.
V NAJEM oddam trgovino z ineša-
nim blagom. Šifra: PLAČANA
NAJEMNINA. Telefon 741-401.
STAREJŠI upokojenki nudim vso
oskrbo. Telefon. 37-747.
FASADNE OBLOGE izdelamo po
ugodni ceni. Telefon (063) 749-
121, zjutraj do 8.
VSI INTERESENTI privatnih in
družbenih firm naj se javijo za-
radi odkupa pšenice ali koruze
Iz Stiga na telefonsko številko
(012) 213-322, advokatu Žarku
Miloševiču iz Požarevca.
5000 DEM za dobo pol leta nujno
rabim. Nudim dobre obresti, za
garancijo obrtni stroj ali zemljiš-
če. Šifra ŠIVANJE.
DANICA MERTIK, Na lipico 5,
Šentjur pri Celju, opozarjam
vsakogar, naj ne kupuje nobe-
nih nepremičnin od Jožeta Mer-
tika, ker sem solastnica vsega
premoženja.
HITRO, poceni, kvalitetno vam oči-
stimo itison, tapison, tepih. Inf.
24-382.
UPOKOJENEC, star 70 let, iz okoli-
ce Celja, želi spoznati žensko za
skupno življenje. Ponudbe pod
SREČA V DVOJE, telefon (063)
742-242.
NAGROBNE SPOMENIKE iz uvo-
ženega granita izdelujem hitro,
kvaliteno In po ugodnih cenah
na dva obroka. Marjan Amon,
Slatina v Rožni dolini 9 a, tele-
fon 38-672.
OBIŠČITE SALON v Velenju, kjer
vam estetsko uredijo in podalj-
šajo nohte. Telefon 853-220.
NUJNO POTREBUJEM posojilo
v vrednosti 7000 OEM za dobo
8 mesecev. Obresti za posojilo
20%. Šifra: SONCE.
POZOR! Najamem ali odkupim
prostor v Laškem, zaželjeno
v centru za opravljanje gostin-
ske obrti. Telefon 732-684,
Tomaž.
Ljubečna Celje
telefon (063) 33-421
ODDAM V NAJEM MANJŠI PRO-
STOR ZA LOKAL. Pokličite po 8.
uri zvečer. Telefon 712-742.
V NAJEM vzamem manjšo delav-
nico za mehanično obrt v Celju
ali okolici. Šifra DOBER HO-
NORAR.
MALINE v nasadu si lahko obirate
sami. Cena za kg je 15,00 din.
Nad 10 kg vam tudi dostavimo.
Do nas se lahko pripeljete z av-
tobusom, ki vozi na relaciji Za-
gorje-Celje-Zagorje (Lesično)
4-krat dnevno. Vse Inf. Vojko
Bevc, telefon (063) 785-216.
objavlja
natečaj za oddajo v zakup poslovno
prodajnih prostorov v I. etaži
Prodajnega centra Nama Leveč.
s tem natečajem so na razpolago trije lokali v veliko-
sti 47, 45 in 30 m^.
Natečaj velja do 30. 6. 1990 oz. do oddaje vseh
prostorov.
Vse zainteresirane*družbene in privatne podjetnike
vabimo^ da dvignejo natečajne pogoje na naslovu
NAMA Žalec, Titov trg 2 ali po telefonu 711-440.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
•Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjeta Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka ,
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik. ']
Tehnični urednik: Franjo Bogadi. " š
Tajnica redakcye: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN-21. JUNIJ 1990
NOČNE
CVETKE
• Za Lojzko Č. iz Celja
torkovo popoldne ni bilo
luštno. Namesto da bi si
oddahnila po napornem
delovnem dopoldnevu, je
njen možek prirobantil z al-
koholno avreolo, vso po-
poldansko idiliko pa še
ovenčal s klofutami in po-
dobne vrste zadetki. Kaj je
nesrečnici preostalo druge-
ga, kot da se je obrnila na
miličnike, ki so Franca od-
stranili s prizorišča, mu po-
nudili streznitveni paket in
napisali predlog za obisk
sodnika za prekrške.
• Rrado Š. iz Dramelj je
od sredinega popoldneva
brez dveh zob. Za to njego-
vo neprijetno lepotno na-
pako je poskrbel Naser B.
iz Celja, kije Radota obde-
lal s pestmi na Skalni kleti.
Rado bo šel k zobarju, Na-
ser pa k sodniku za prekr-
ške, pa nemara še kam dru-
gam. Z zobmi se dandanaš-
nji ni za hecat.
• Nebojša B. iz Štor je
v sredo ponoči vozil pijan,
zato so mu miličniki prepo-
vedali nadaljnjo vožnjo.
Kdor ne uboga, ga tepe
nadloga, pravi star prego-
vor. Ker Nebojša ni ubogal,
so ga poslali na iztreznitev,
kot vse današnje cvetke pa
tudi tole čaka sodnik za
prekrške.
• Cela dva dni zatišja, da
bi v soboto, že kar prvo uro,
spet zadišalo. Naše cvetne
vonjave niso dale spati ob-
čanom s Kovinarske ulice,
ki so namesto uspavalnih
tablet raje poklicali milič-
nike, ki so se potem srečali
kar z dvema kalilcema jav-
nega (nočnega) reda in mi-
ru. Na zapisnik so dali Jo-
vana P. in Vladimira Z.
• Tudi Cvetko S. je
v venček zataknil cvetko,
ki je zaudarjala po alkoho-
lu. Nevarno alkoholno vre-
nje pa je prijavila Gordana
M. in povedala, da očim
pretepa njeno mamo. Ma-
ma tudi vdrugo ni bila sreč-
ne roke. Cvetko pa si bo ta
dan zapomnil, saj se ni trez-
nil na običajen način.
• Igor Š. in Viljemova
hčerka naj se raje ne vza-
meta. Da bi ta zveza utegni-
la biti neugodna, govori
zadnja današnja cvetka. Vi-
ljem C. je v soboto zvečer
namreč zaprosil za milični-
ško posredovalnico, ker je
Igor razgr^al in tepel nje-
govo hčer. Rinčke ponava-
di stvari ne izboljšajo.
M.A.
Z novim cenikom za boijšo varno
Osem dni je mimo od ob-
jave v zadnjem Uradnem li-
stu SFRJ in v veljavi je Za-
kon o spremembah Zakona
o temeljih varnosti cestne-
ga prometa, ki ga je 6. junija
sprejela Skupščina SFRJ ha
seji Zveznega zbora.
Ce treznost in pamet ne za-
lezeta, naj bi naše obnašanje
v prometu spreobrnile kazni,
ki po novem niso več zane-
marljivo majhne, sicer pa bo
praksa pokazala, koliko smo
s spremenjenim zakonom
stopili na prste sicer nepo-
pravljivim kršiteljem cestno-
prometnih predpisov. Spre-
memb je dolga vrsta, zato
vas seznanjamo le z nekateri-
mi, ki se tičejo občana, ude-
leženca v prometu kot avto-
mobilista, motorista in mo-
pedista ter pešca.
Dvesto din kazni na kraju
samem boste plačali za pre-
kršek, če boste vozili po cesti
v naselju s hitrostjo, ki je nad
10 do 30 kilometrov na uro
večja od dovoljene, oziroma
na cesti izven naselja s hi-
trostjo, ki je od 30 do 50 kilo-
metrov večja od dovoljene.
Enaka kazen velja, če ne bo-
ste imeli na vozilu prižganih
luči od prvega somraka do
zatemnitve ah ob slabši vid-
ljivosti podnevi ter v megli
(predpisane luči). Takšna ka-
zen čaka tudi tistega vozni-
ka, ki ne upošteva potrebne
varnostne razdalje, motori-
sta ali mopedista, ki vozi
brez varnostne čelade, peš-
ca, ki hodi po vozišču name-
sto po pločniku itd. Če pa je
s temi (in ostalimi) prekrški
povzročena neposredna ne-
varnost za drugega udele-
ženca v prometu ali promet-
na nezgoda, se storilca kaz-
nuje z denarno kaznijo od
400 do 2 tisoč dinarjev ali
z zaporno kaznijo do 60 dni.
Z denarno kaznijo 150 di-
narjev se na kraju samem
kaznuje za prekrške: če voz-
nik, ki vozi z vozilom na cesti
v naselju s hitrostjo, ki je do
10 kilometrov na uro večja
od dovoljene oziroma voz-
nik, ki vozi izven naselja s hi-
trostjo, ki je od 10 do 30 kilo-
metrov na uro večja od dovo-
ljene, voznik, ki nepravilno
ustavi ali parkira svoje vozi-
lo, kolesar ah voznik kolesa
z motorjem, ki ne vozi sklad-
no s predpisom, pešec, ki po
nepotrebnem postaja na vo-
zišču ali hodi po njem tako,
da ovira ali preprečuje pro-
met vozil, voznik motornga
vozila, ki na avtomobilski ce-
sti ne vozi po skrajnem des-
nem pasu, kadar le-ta ni za-
seden z voziU v koloni, ude-
leženec v prometu, ki ne
upošteva omejitev, prepove-
di ali obvznosti, izražene
s prometnimi znaki (razen
znakov za omejitev hitrosti),
voznik, ki vozi vozilo, ki ni-
ma brezhibnih predpisanih
naprav in opreme ipd.
Ce je s takšnimi prekrški
povzročena nevarnost za
drugega udeleženca v pro-
metu ali prometna nezgoda,
se storilca kaznuje z denarno
kaznijo od 200 do 1.200 di-
narjev ali z zaporom do 40
dni.
S 100 dinarji kazni se na
kraju samem kaznuje za pre-
kršek: voznik ali druga ose-
ba, ki med vožnjo v motor-
nem vozilu ni privezana
z varnostnim pasom, voznik,
ki na prednjem sedežu oseb-
nega vozila vozi otroka, mlaj-
šega od 12 let ali osebo, ki je
očitno pod vplivom alkoho-
la, voznik, ki vozi z vozilom
na cesti izven naselja s hi-
trostjo, ki je do 10 kilome-
trov na uro večja od dovolje-
ne, voznik, ki v cestnem pro-
metu vozi motorno vozilo,
njegovemu vozniškemu do-
voljenju pa je potekla veljav-
nost, voznik, ki med vožnjo
motornega vozila ne uporab-
lja pripomočkov, ki so vpisa-
ni na njegovem vozniškem
dovoljenju (na primer očala),
voznik ki nima pri sebi
ustreznega veljavnega vozni-
škega dovoljenja ali ga ne
pokaže na zahtevo pooblaš-
čene osebe, enaJ
za prometno do^
Pri povzročeni«
nevarnosti za (W
žence v prometu«
ni nezgodi, se stofl
je z denarno ka3
do 2.500 dinarjev«
jo zapora do 15 (M
Z denarno kan
narjev pa se na lu^
kaznuje voznik, ki'
no daje zvočne oi>
znake, voznik vozij
torni pogon, ki
skozi predor nima p,
zasenčenih luči 7^ ^
vanje ceste, voznikn
ga vozila, ki nima p,
nega števila registt|
blic ali če sta tabli
vidni itd.
Če je s takšnim pi^
udeleženec v prome
zročil nevarnost zj
udeležence ali prom(
srečo se ga kaznuje;
no kaznijo od 100 do
naijev. Pa
MARJEUi
PROMETNE NESREČE
Žrtev v Slivnici
v torek, 12. junija je prišlo
do hude prometne nesreče
v Slivnici, kjer je ena oseba
umrla.
Silvo Vrbovšek iz Gorice pri
Slivnici je vozil multikultiva-
tor z enoosno prikolico od do-
ma proti lokalni cesti. Ko je
hotel prečkati prednostno ce-
sto, se ni dovolj prepričal, če je
le-ta prosta in je zapeljal nanjo
v času, ko je iz smeri Loke pri
Žusmu pripeljal avtobus, ki ga
je vozil Janko Vlaner iz Zgor-
njega Tinskega. Šofer avtobu-
sa je močno zaviral, a je kljub
temu trčil v desno stran moto-
kultivatorja. Pri trčenju je
osemletnega Vrbovškovega si-
na, ki je sedel na priklopniku,
vrglo pod zadnje kolo avtobu-
sa. Otrok je na kraju nesreče
umrl.
Trčenje na Sloveniki
v četrtek, 14. junija je prišlo
do prometne nesreče, trčenja
dveh tovornjakov na hitri ce-
sti, imenovani Slovenika.
Človeških življenj nesreča ni
terjala, materialna škoda pa
znaša okoli 720 tisoč dinarjev.
Voznik tovornega avtomobi-
la s priklopnikom Waldemar
Kučma, poljski državljan, je
vozil iz smeri Tepanja proti
Dramljam. V kraju Nova vas je
obstal na pasu za počasna vozi-
la zaradi okvare, vozila pa ni
zavaroval z varnostnim trikot-
nikom. V isti smeri je za njim
pripeljal voznik tovornega av-
tomobila Anton Brlogar iz
Sevnice. Ta je imel na vozilu
naložene jeklenke z nevarno
snovjo. Ko je pripeljal na pas
za počasnejša vozila, je prepoz-
no opazil stoječ tovorni avto
poljske registracije in se vanj
zaletel. Pri tem sta na cesto
padli dve jeklenki, od katerih
se je ena poškodovala, na vozi-
lu s priklopnikom pa sta pogi-
nila dva od enaindvajsetih
konj. Za ostale živah so poskr-
beU delavci Zavoda za živino
in veterinarstvo iz Celja.
Smrtna nesreča
v Arciinu
Do prometne nesreče, v ka-
teri je ena oseba izgubila živ-
ljenje, je prišlo 11. junija ob
21.55 uri na magistralni cesti
v Arciinu pri Vojniku.
Voznik osebnega avtomobi-
la Darko Bincl iz Arclina je vo-
zil iz smeri Vojnika proti Skof-
ji vasi. V isti smeri je vozil
osebni avtomobil Marko Bo-
rovnik iz Tomaža. Pred križiš-
čem za Zadobrovo v Arciinu je
Bincl začel prehitevati Borov-
nikov avto v času, ko mu je
nasproti pripeljal voznik to-
vornjaka Marjan Jančič iz
Stranic. Pri prehitevanju
v škarje je Bincl zapeljal skraj-
no v levo mimo tovornjaka in
čelno trčil v zgradbo prodajal-
ne Merx. Za nji vozeči Borov-
nik je zapeljal v levo in trčil
v prednjo levo stran tovornega
avtomobila, od koder ga je od-
bilo, tako da je vozilo zaneslo
v levo v obcestni jarek. V ne-
sreči je Marko Borovnik takoj
umrl, hudo telesno pa sta se
poškodovala voznik Bincl in
njegov sopotnik Drago Zorko
iz Vojnika.
S traktorjem po
pobočju
Jurij Cesar iz Dobovca je
v soboto popoldne vozil trak-
tor po gozdni poti iz Dobovca
proti Logu.
Med vožnjo je nenadoma za-
peljal v levo in s ceste z vozi-
lom drsel po pobočju okoli 35
metrov ter pristal ob drevesu.
Ker je Cesarja vrglo s traktorja,
je utrpel hude telesne poškod-
be, na traktorju pa je škode za
10 tisoč dinaijev.
Z vozilom v potok
V kraju Klokočovnik se je
v soboto ponoči pripetila pro-
metna neseča, v kateri se je
voznik osebnega avtomobila
hudo telesno poškodoval, ma-
terialna škoda pa znaša okoli
40 tisoč dinarjev.
Voznik Drago Bračič iz Lu-
ter je vozil po lokalni cesti iz
vasi Klokočovnik proti Lo-
čam. V Klokočovniku je
v ostrem levem ovinku zape-
ljal z vozišča in trčil v leseno
mostno ograjo potoka, jo zlo-
mil in zgrmel dva metra globo-
ko v potok. Voznik se je lažje,
njegov sopotnik Bonifacij Sve-
telšek pa hudo telesno poško-
doval.
z vozišča na njivo
V nedeljo ob 01.30 uri se je
na regionalni cesti v Preserju
pripetila prometna nesreča,
v kateri je bila ena oseba hu-
do telesno poškodovana, dve
pa lažje.
Jožef Melavc iz Mozirja je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Letuša proti Šentrupertu.
V Preserju je zapeljal desno
z vozišča na njivo, kjer se je
vozilo nekajkrat preobrnilo.
Ena od dveh sopotnic. Vera
Hlupič iz Vrbja seje huje teles-
no poškodovala, materialna
škoda pa znaša 100 tisoč dinar-
jev. Potniki v vozilu niso bili
pripeti z varnostnim pasom,
voznik pa je vozil pod vplivom
alkohola.
Usodni ovinek •
V ponedeljek se je, ob 20.20
uri, na lokalni cesti v Vonar-
ju, pripetila prometna nesre-
ča, v kateri sta se potnici
v osebnem avtomobilu hudo
telesno poškodovali.
Iz Rogaške Slatine je po lo-
kalni cesti proti Atomskim To-
plicam vozila avto Tina Kam-
poš iz Rogaške Slatine. Ko je
v Vonarju zapeljala v ostri ne-
pregledni ovinek, jo je zaneslo
s ceste, vozilo pa se je večkrat
obrnilo okoli osi. V nesreči sta
se voznica Kampuševa in nje-
na sopotnica Suzana Lovren-
čak iz Čače vasi hudo telesno
poškodovali. M.A.
Akcija za
varnost otr
in pešcev
Sedemdeset mil
je na našem o
v petek nadzorov
nost otrok in
v prometu. Akcjji
v času med 7. in 9
med 11. in 15. ure
Poostreni nada
namenjen predvs
lesarjem  ter vo
motornih koles t<
z motorjem. Ust
1.288   teh   udek
v prometu in a
893   kršitev  ces
metnih predpisov,
ju prekrška so (
kaznovali 672 krSit
petinštiridesetim p<
preprečih nadaljnjo
njo. Miličniki so tega
napisali tudi 59 pif
gov za obisk sodnii
prekrške, 168 lažjih
teljev pa so le opozc:
nepravilnosti.     ,
Kar precejšnji delo«
je čakal celjske p>
gasilce, ko so 16.junijap
li v Landek pri Strmcu,
je vnelo in zagorelo g«
sko poslopje. Tudi v fl
tednu se je brez praveg
ga oglasila Lesnininas
naprava v Levcu, kij"'
di samovolje treba si?
kaznovati. Delavci Za'
požarno, reševalno in"
službo niso maiykalij
posredovanju v nesre*
je zgodila na SlovemJ
šlo za trčenje dveh »
kov, od katerih je bil»
ložen z nevarnimi snj'
Saranovičevi 10 v CeC'
ševaU vrata, ki so se z*
odkleniti pa se niso no"
stilnimi opravili pa.^j
prijeli v vodnem zbir*"
Teharjah.
O odgovorniii, ki ne poznajo odgovornosti
če delavec stori kaznivo dejanje
znotraj zidov podjetja, kjer je zapo-
slen, je zanj (in nemara še za koga)
najbolj prikladno, če za ta njegov
»greh« ne izvedo zunanje oziroma dr-
žavne (uradne, pooblaščene) instituci-
je nadzora ter odkrivanja in pregona
kaznivih dejanj. Zakaj?
Če ga v podjetju odkrijejo da krade,
poneverja ali kako drugače (tudi mo-
ralno) škodi svoji firmi, ga ustrezna
komisija postavi na pranger in ga z in-
štančnim samoupravnim žegnom lah-
ko razmeroma hitro vrže iz službe.
S tem se reši neuglednega in škodlji-
vega delavca, obenem pa poskrbi, da
se navzven ne izve, da se v tej hiši
krade, poneverja, zlorablja uradni po-
ložaj in podobno. V takšnih primerih
je tudi pametno sledove takšnih kazni-
vih dejanj zabrisati, saj se nikoli ne ve,
kdo od nebodijetreba »zunanje« služ-
be zna lepega dne vstopiti, se vmešati
in kaj zamešati ter še kaj na novo od-
kriti.
Kako si drugače razlagati dejstvo, na
katerega opozarjajo delavci Postaje
mihce Celje, ko ugotavljajo, da podjet-
ja ter druge samoupravne organizacije
in skupnosti oziroma njihove odgovor-
ne osebe velikokrat ne upoštevajo do-
ločil 148. člena Zakona o kazenskem
postopku, kjer lepo in jasno piše, kdo,
kdaj in kako ravnati oziroma komu
naznaniti ugotovljena kazniva dejanja,
za katere se storilce preganja po urad-
ni dolžnosti. Določilo prvega odstavka
omenjenega zakonskega člena se na-
naša na tim. uradno ovadbo, ker jo
mora podati uradna, odgovorna ali za
to posebej pooblaščena oseba. Drugi
odstavek istega člena pa razširja to od-
govornost oziroma dolžnost naznani-
tve uradno pregonljivih kaznivih de-
janj na vse delavce in se skUcuje na
ustavno dolžnost občana sodelovati
v družbeni samozaščiti. Opustitev ka-
zenske ovadbe pomeni kaznivo deja-
nje, v praksi pa (poenostavljeno) lahko
tudi tole: Delavec (vseh rangov), ki ga
zalotijo pri kraji, dobi odpoved. Potem
se na novo zaposh pri drugi firmi, kjer
spet kaj sune in spet dobi v roke delav-
sko knjižico. Iz družbenega sektorja
nato presedla v zasebni, kjer nadaljuje
s to navado, se po odpovedi delovnega
razmerja spet zaposli kje drugje in - le-
pega dne učaka penzijo, zraven pa
kupčka protipravno pridobljeno pre-
moženje. Ni ga najti v nobeni uradni
statistiki in tako je podoba naše tovrst-
ne stvarnosti dokaj zamegljena in ne-
realna. Žal je takšnih primerov preveč,
da bi bih do njih ravnodušni.
Ko je Postaja milice Celje pred krat-
kim na ta problem pisno opozorila po-
djetja, druge samoupravne organizaci-
je in skupnosti, je prejela dopis nekega
večjega celjskega podjetja, v katerem
odgovorna oseba odgovarja in obenem
priznava (cit.) da »v našem podjetju
načeloma ne prijavljamo storilcev kaz-
nivih dejanj - tatvin. Tudi v bodoče
teh storilcev ne bomo prijavljali, to pa
zato ne, ker v tem primeru vzporedno
z disciplinskim postopkom steče tudi
kazenski postopek. V kazenskem po-
stopku so namreč kriteriji za kazniva
dejanja veliko strožji kot so za kršitve
delovnih obveznosti in nam zato vzpo-
redni kazenski postopek lahko naredi
več škode, kot koristi. Menimo, da je
za storilca male tatvine ukrep prene-
hanja delovnega razmerja že dovolj
hud ukrep...«
Bržčas je imel avtor tega pravniške-
ga umotvora v mislih le majhne ribe,
takšno s pol kile skritih žebljev v žepu,
sicer bi dopisa ne zaključil s pobudo,
naj Postaja milice Celje z njihovo fir-
mo bolj sodeluje na področju preventi-
ve. Če ga prav razumemo, naj bi milič-
niki v bodoče staU ob koncu šihta pred
tovarniškimi vrati in delavcem obrača-
li žepe, med delovnim časom pa naj bi
z alko-balončki testirali treznost delav-
cev za tekočimi trakovi. O kakšni trez-
nosti odgovornih delavcev pa nič, zla-
sti ne o odgovornosti (tudi zakonski),
ki seje, žal, mnogokje niti ne zavedajo.
Bo dobrohotni dopis celjske postaje
•milice le kaj hasnil?
MARJELA AGREŽ
Celjske Slovenske novine IS^
v pondelek 10. t. m. je nekaj delovcov na .
prišlo ino tirjalo, naj komisija napravi, da bofi .
bolji ino težej kruh pekli ino prodajali. Ker
hitro vse po njih voh zgodilo, so delovci zve[^
devetih prišli in per dveh pekih mački}0
napravili. Tako so žvižgali ino se derli, daje'^''^.
zraven pa kamene po hišah lučali ino z S^^fJc
voknih in vratah bili, de smo mislili, de
razdrobih. Narodna straža perhiti, nekaj nar ti^ J
polovi, druge razpodi in tako mir zopet
Narodna straža more zdej vsako noč patro-
delovci vsak večer celjanom za kratek čas
muziko hočejo napraviti. Kam bomo prišU,
vsak na tako vižo svoje pravice iskal. ^