|fla«llo ШШ Isolcsirtiva
iorwrtte i0hutvtB a^lpixia. &iwi
Letnik 11
Številka 5
Žiri, 15. maja 1972
Prvo četrtletje še kar uspešno
Anton KLEMENCIC proizvodnja
nad planom
V letošnjih prvih treh mesecih smo proizvedli 304.859 parov obutve, kar je za 32.588 parov več kot v istem obdobju lanskega leta. Vrednost te proizvodnje pa letos znaša 35.520.570,97 din, kar je za 12.069.527,11 di n več kot lani Torej je proizvodnja količinsko porasla za 11,9%, po vrednosti pa kar za 51,4%.
Kako to, da je proizvodnja vrednostno v toliko večjem porastu? Vzroki so: preusmeritev strukture proizvodov, podražitev osnovnega materiala in višji osebni dohodki.
Težke obutve smo v omenjenem obdobju letos proizvedli 55.534 parov v skupni vrednosti 12.367.948,81 din, lani pa 50.898 parov v vred-7.089.053,77 din. Torej smo letos proizvedli količinsko za 9,1 ®/o več, po vrednosti pa za 54,9 % več.
Lahke obutve je bilo letos proizvedeno 249.325 parov v vrectoosti za 23.152.622,16 dm, v istem obdobju lani pa ^1.373 parov v vrednosti 15.470.990,09 din. Proizvodnja lahke obutve je letos torej večja po količini za 12,6 % in po vrednosti 49,6%.
Prav je, da si ob tej prili-ki pogledamo tudi, koliko smo že izpolnili celotncgo letnega plana za leto 1972. Po količini smo že dosegli 30,5% letnega plana, finančno pa 28,9%. Od tega je proizvodnja težke obutve realizirala syoj količinski plan že v višini 27,8 %, lahke pa v višini 31,2%.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je proizvodnja v letošnjih prvih treh mesecih dosegla zelo solidne rezultate, tako po količini kot Po vrednosti, pa tudi v primerjavi s proizvodnjo v lanskem letu.
Od skupne letos proizvedene količine obutve je bilo 9.056 parov, ki jih naša kontrolna služba ni razvrstila Pod prvovrstno obutev, kar je 3% od skupne proizvod-nje. V lanskem letu pa je bMo v istem obdobju 4,3 % takšne obutve. Torej smo tu-^i v kvaliteti storili korak naprej, saj se je delež škarti-•"ane obutve zmanjšal za 1,3 Odstotka.
Moramo pa povedati, da je kvaliteta proizvodnje težke obutve že v četrtem mesecu močno upadla, to pa predvsem zaradi malomarnega odnosa do dela nekaterih posameznih delavcev, kontrolorjev in mojstrov.
Vsak član delovne skupnosti, na kakršnemkoli delovnem mestu dela, po svoje prispeva k uspehu celote. Vsaka, tudi najmanjša nepazljivost. pa lahko povzroči tako veliko škodo, da jo je težko oceniti, oz. je lahko veliko breme za celoten kolektiv.
Rezultati torej kažejo, da je bila proizvodnja doslej uspešna, vendar je leto šc dolgo, zato si moramo prizadevati, da bi v naslednjih četrtletjih dosegli še boljše uspehe.
Ana Strlič
večji dohodek — manj denarja
Na začetku letošnjega poslovnega leta je prišlo do obvezne splošno poravnave dolgov med delovnimi organizacijami po vsej državi, do tako imenovane multilateralne kompenzacije. Izkazalo se je, da so naši dolžniki prlja vili le toliko svojih dolgov do nas, da smo z njimi pokrili komaj 56,5% vseh naših dolgov po stanju 15. marca. Preostalih 43,5% bomo torej morali poravnati z žiro računa. Tako nam je multilateralna kompenzacija prinesla le še več težav glede plačilne zmožnosti. Medtem pa je že za nami prvo tro-mesečje in nas zanima kakšne uspehe smo dosegli v tem času. So boljši ali slabši v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta?
Ce upoštevamo samo nekaj bistvenih postavk, lahko ugotovimo, da smo bili v prvem tromesečju letošnjega leta uspešnejši kot v istem obdobju preteklega leta. V tovarni smo dosegli kar za 106% večjo realizacijo, dohodek je porastel za 86%, osebnh dohodkov pa smo izplačali za 41 % več kot v lanskem prvem tromesečju.
Prav tako beležimo boljši uspeh tudi pri prodajni mreži. Tu je porastla realizacija za 34%, dohodek za 76%, osebni dohodki pa za 37%.
Po teh podatkih lahko ocenimo uspeh letošnjega prvega tromesečja kot zadovoljiv. Seveda nas dobri začetni rezultati ne smejo uspavati, saj se zavedamo, da se bomo morali spoprijeti še z mnogimi težkimi nalogami, če naj bi zadovoljivo poslovali do konca leta.
Finančni pokazatelji za prvo tromesečje so torej ugodni. Mislim pa, da moramo hiti objektivni in pogledati tudi manj ugodne podatke. V tovarni je namreč porast-
mači trg pa moramo kriti z lastnimi obratnimi sredstvi. Precejšnja sredstva nam veže zlasti uvoz, kajti za vsak material, ki ga hočemo uvoziti, moramo denar vnaprej nakazati. Zato je razumljivo, da pri razdeljevanju denarja dajemo prednost uvozu. Vendar tudi domačim dobaviteljem ne moremo denarja samo obljubljati, ker vsak dan vztrajneje zahtevajo plačila zapadlih faktur.
Vidimo torej, da splošno nelikvidnost že občuti tudi naše podjetje. Izhod je le v
Rczkanje podplatov je kljub sodobnim strojem še vedno zelo naporna in zahtevna delovna operacija.
la vrednost zalog gotovih izdelkov nasproti istemu obdobju lanskega leta kar za 46%, v prodajni mreži pa za 38 %. Toliko več denarja y zalogah seveda zmanjšuje našo likvidnost. Da bi lahko sproti poravnavali svoje zapadle obveznosti, bomo morali prav gotovo zmanjšati zaloge in denar hitreje obračati. To še toliko bolj, ker se tudi naša poslovna banka bori z nelikvidnostjo in nam pogosto ne more nakazati niti kreditov, ki jih je sicer odobrila. Vedeti pa je treba, da poslovna banka kred'tira izključno samo proizvodnjo za izvoz, proizvodnjo za do-
tem, da povečamo domačo prodajo, oz. čimprej zmanjšamo zaloge, kajti le na ta •način bomo uspeli proizvodnjo normalno oskrbovati s potrebnimi materiali in redno izplačevati osebne dohodke, kar pa je prav gotovo želja nas vseh.
Ivan CAPUDER
prodaja zadovoljiva
Ko smo zaključili leto 1971 lin ugotavljali rezultate poslovanja, smo bili vsi prepričani, da takih uspehov ne bo
tako kmalu. Vsi pokazalci so bili ugodni in, če no bi v decembru ponagajalo vreme, bi dosegli še več.
Leto 1972 smo dočakali z velikimi spremembami v predpisih in na tržišču. Materiali so se podražili, cene in vsi pogoji pri nakupu in prodaji obutve so zamrznili. Spraševali smo se kako sedaj poslovati in gospodariti, da bomo dosegli vsaj pozitivne rezultate. Prodaja na domačem tržišču ni in ni stekla. V januarju in februarju smo komaj za malenkost presegali lansko realizacijo po vrednosti, po parih pa smo zelo padli. Marec pa nas je vendar le prijetno presenetil, saj smo prodale; toliko, da so se rezultati prvega tromesečja čisto spremenili, čeprav po parih nismo dosegli lanske realizacije. V tem obdobju smo plan presegli za 12,6 o/o, realizacijo za 27,3 %, promet na zaposlenega za 19,3 %, pri prodaji po parih smo padli za 5,7% in tudi zmanjšali zaloge po parih za 8,4%. To pomeni, da smo imeli v prodajalnah več dražje obutve novejšega datuma, saj star h znižanih zalog nismo imeli v taki meri kot prejšnja leta. Da smo v mesecu marcu dosegli nadpo-prečen uspeh je k temu pri pomoglo lepo vreme. Največ pa smo dosegli s tem, ker smo premakmiili proizvodnjo za toliko, da smo imeli v tem času že obutev vseh vrst v zalogi in smo jo lahko pravočasno dostavili prodajalnam. Tako zgodnje pomladi že dolgo ni bilo kot letos. Samo pomislimo kaj bi napravili letos, če bi proizvajali za sezono tako pozno kot pred leti. Marec nam je res dal potrdilo, da je bila taka odločitev pravilna, četudi ima nekaj slabih strani.
Izvoz je v tem obdobju potekal normalno. Natančnih podatkov ne bi navajali, ker niso primerljivi. Plan čzvoza za to obdobje je izpolnjen in je odpremljene obutve nekaj več kot je bilo predvideno. Čeprav je bilo mnogo težav in negotovost:, smo vseeno lahko optimisti. Tudi za vnaprej se ne smemo bati, saj smo sposobni prilagoditi se situacijam, ki nastajajo.
Pred katastrofo?
Usnjarska in usnjarsko-predelovalna industrija poslujeta po zamzrnitvi cen in devalvaciji dinarja pod čedalje težjimi pogoji. Po podatkih iz zadnjih mesecev se položaj rapddno poslabšuje in vse bolj približuje katastrofi.
To je bila ona osnovnih ugotovitev na minuli seji sveta usnjarske in obutvene panoge pni republiški gospodarski zbornici, za katero je pripravila tehtno analizo direktorica industrije obutve PLANIKA v Kranju Milica Ozbič.
Iz te analize je razvidno, da so se cene surovih kož v primerjaivi z ravnijo cen pred lansko zamrznitvijo v letošnjem jainuarju zvišale za 20%, v marcu za 40 do 50 Vo in v aprilu celo za 60 %. Cene usnja so hkrati porasle takole: v letošnjem januarju za 10 %, marca za 10 do 15 % in aprila za 40 do 50%.
Cene končnih izdelkov, ki se na domačem trgu od januarja sploh niso zvišale, so marca in aprila porasle skupno za 4%, cene v izvozu tako na vzhod kot tudi na zahod pa so izkazale porast za 7 %.
Zamrznitev con v tej panogi je obveljala samo pri končnih izdelkih, ne pa tudi pri surovinah oz. polizdelkih. Zakaj tu ne učinkuje ukrep o zamrznitvi cen? Analiza ugotavlja, da že od lanskega oktobra skokovito naraščajo cene surovih kož na svetovnem trgu.
Ponudba razpoložljivih količin kož je vse manjša, cene pa vse bolj naraščajo. Čeprav so glede na lanski oktober višje že za 60 %, bodo naglo naraščale še do septembra, ko začenja pritekati surovina iz letošnje klavine sezone. Vendar je tudi še po-
tegnil znatne količine propo-trebne surovine domači industriji. Ker ni uvoza, je oskrba s kožami tem bolj kritična, in nihče se več ne drži norm glede kvalitete kož.
Ob taikšnih razmerah pri oskrbi s surovino se seveda tudi usnjarska industrija ne ozira več na zamrznitev cen, marveč cene svojih izdelkov prilagaja položaju in skuša breme zvišanih stroškov prenesti na finaliste. Kljub temu pa se izgubam ne more več izogniti, ker se je namak kož zmanjšal za 40% in več, ustrezno pa se je zmanjšala tudi proizvodnja, kar vse po večuje proizvodne stroške.
IZGUBE SO NEIZBEŽNE!
Položaj je trenutno tak, da bodo močnejša usnjarska podjetja vzdržala še kak mesec, šibkejša pa so že v izgubah. Delavce so večinoma že poslali na dopuste, zdaj pa razmišljajo o odpuščanju delavcev, zlasti tista podjetja, ki se ne morejo preusmeriti ...
V obutveni in galanterijski industriji ter v usnjeni konfekciji se prav tako že mar-
GOSPODARSTVO
gimi industrijskimi dejavno stmi.
Omenjena analiza bi morala odpreti oči načrtovalcem stabilizacij Skih ukrepov. Močno je dvomljivo, da bodo žrtve, ki so sedaj naložene usnjarski in usnjarsko predelovalni industriji, lahko ozdravile jugoslovansko g<> spodarstvo. Nasprotno, zmanj-
ševanje in s tem podražitev proizvodnje lahko tej panogi prizadene takšen udarcc, da se podjetja več let ne bodo opomogla, medtem pa bodo izgubila s težavo pridobljeno konkurenčnost na tujih trgih.
Stabilizacijski ukrepi bi morali podžigati večanje proizvodnje in s tom zniževanje stroškov. Ce pa je že treba po kom udariti, naj se udarec usmeri tja, kjer ga lahko prenesejo.
Poslovodska konferenca
Za vsako sezono se pripravljamo na poslovodsko konferenco že nekaj mesecev prod začetkom. Najbolj pomembne pnprave potekajo v prodajni in tehnični službi.
Prodajna služba mora pripraviti in analizirati podatke o prodaji za določeno obdobje. Pri tem mora ugotoviti uspešnost prodaje po skupinah obutve in model h ter predvideti rast ali padanje posameznih skupin. Tehnična in prodajna služba skupaj določita materiale, barve in roke za izdelavo kolekcije, ki mora biti v skladu z modo in zahtevami tržišča. Delo v zvezi s pripravo kolekcije je vedno bolj zahtevno in mora pri tem sodelovati čim večji krog strokovnjakov. Ce je kolekcija dobro pripravljena, o tem smo so prepričali, je potem lahko izbirati, naročati in tudi prodajati.
V aprilu je bila v Zusterni pri Kopru skupna poslovodska konferenca, ki je trajala skoraj ves teden. Sam program konference je dovoljeval, da smo se poleg naročil obutve domače in tujih kolekcij, lahko pomenili tudi o ostalih problemih poslovanja po posameznih prodajalnah in v prodajni mreži kot celoti. Največ nerešenih vpra-
Sanj je bilo v zvezi z naročanjem, odpremo in zalogami v prodajalnah. Tudi osebni dohodki, po mišljenju večine poslovodij, ne ustrezajo opravljenemu prometu. Treba bo poiskati rešitev v večji stimulaciji znotraj samoupravnega sporazuma. En dan smo posvetil' zanimivim predavanjem o delitvi dohodka dn osebnih dohodkov, o modi, o materialih in o izdelavah obutve.
Letos je bilo naročilo za sezono jesen-z'ma 1972/73 nekaj manjše od pretekle sezone. Vzrok temu so zaloge zimske obutve, ki so ostale v decembru lanskega leta. vendar naročila zadoščajo za našo proizvodnjo in smo zmanjšali naročila tuje obutve, ki dopolnjuje naš asorti-ment.
Poslovodska konferenca je potekala po predvidenem programu. Opaziti je b:lo nekaj pomanjkljivosti, ki jih bomo morali v bodoče odpraviti. Vsi poslovodje so se obnašali korektno in so govorili samo o tistem, kar je potrebno izboljšati ali drugače urediti. Zato lahko rečemo, da je bila konferenca uspešna.
Ivan Capuder
Iznajditeljska žilica
tem pričakovati porast surovih kož, ker se živinski fond po svetu ne bo več bistveno večal, pač pa se bo povcča-vala poraba usnja.
Jugoslavija lahko sama pokrije le polovico potreb po kožah, uvoz pa se je zaradi pomanjkanja dinarskih sredstev že lani zmanjšal. To je v začetku letošnjega leta povzročilo izpraznitev skladišč, zlasti še, ker ni bilo sklenjenih pogodb za uvoz. Domača klavniška industrija in odkupna podjetja so kljub zamrznitvi dvigali odkupne cene surovih kož v sklaau z rastjo cen na zunanjih trgih. Pri tem je prišlo do luulih anomalij: prost izvoz surovih kož, in to še vspodbujan s 6% izvozno premijo, je od-
sikje pojavljajo izgube. Samo zaradi povišanih cen usnja (ne upoštevaje drugih podražitev), bi morali finalisti zvišati cene svojih izdelkov poprečno za 29 %, če naj bi dosegli minimalno akumulacijo in sedanjo raven osebnih dohodkov.
Z znižanjem prometnega davka je bilo proizvajalcem sicer dovoljeno zvišanje cen za 40 %, vendar ta olajšava praktično ne pomeni ničesar. Izračuni namreč kažejo, da za pokritje povečanih stroškov ne bi več zadoščala niti celotna akumulacija, ki jo je ta panoga ustvarila v lanskem letu. Pri tem je treba še upoštevati, da glede osebnih dohodkov panoga že doslej močno zaostaja za dru-
V montaži so še do nedavnega morali ročno prebijati pete in zgibnike na podplate. To delo ni bilo samo zamudno, ampak je bilo tudi težko doseči potrebno kvaliteto. Janko Demšar, izdelovalec vzorcev v montaži, pa je prišel na idejo, da bi to operacijo lahko opravljali s pomočjo posebne priprave, ki bi jo dodali hidravlični stiskalnici.
Svojo idejo je zaupal mehaniku Viliju Kogovšku in ta je izdelal dodatno napravo, ki je uspešno prestala preizkušnjo.
Cas izdelave na omenjeni proizvodni fazi je s tem skrajšan, hkrati pa je kakovost izdelave boljša kot prej.
Milka Eržen, delavka na fazi »egaliziranje podplatov« pa je naletela na problem, ko se je pri veliki partiji gumijastih podpatov pojavila konstruktivna napaka. Bili so v linku predebeli in jih je
bilo treba tanjšati na stroju za smirkanje, kar pa je zelo zamudno in je težko doseči lep izgled popravljenega odlitka. Milka pa je po svoji iniciativi poskuSala toliko časa, da ji je uspelo tanjšanje odlitkov kar na stroju za egaliziranje, ki so ga na njen predlog nekoliko predelali. S tem je prihranjen čas, dosežen pa je tudi lepši izgled popravljenih odlitkov.
Gospodarski odbor je na predlog komisije za iznajdbe obe tehnični izboljšavi ugodno ocenil, avtorje pa nagra diil, in sicer: Janka Demšarja s 400,— din, Vilija Kogov-ška s 300,— din, Milko Eržen pa s 500,— din.
Na višino nagrad očitno ni vplivala le vrednost koristi, ki jo izboljšava prinese, ampak tudi to. v kolikšni meri je kdo že po delovnem mestu poklican, da misli o izboljšavah.
S. P.
V Splitu dober start
v decembru lanskega leta smo v Splitu, Subičeva 2, odprli novo prodajalno, ki je lepo urejena m ima poleg standardne prodaje tudi oddelek BOUTIQUE. Prejšnjo prodajalno smo zaprli, ker je bil to tudi pogoj, da smo dobili nov lokal.
Plan prodaje za leto 1972 smo za novo prodajalno po stavili precej visok, ker smo pričakovali, da bo boutique prispeval dobršen del prometa. Zaradi prepovedi uvoza pa nismo imeli dovolj artiklov za tovrstno prodajo.
Čeprav smo pričakovali več in nismo zadovoljni z doseženim, je prodajalna dala v prvem tromesečju letos kar primerne rezultate. Po parih je prodala za 29% več kot lani, po vrednosti pa kar za 99%. Kljub temu pa je še za 7,4 % pod planom. Upamo, da bomo do konca leta nadoknadili zamujeno, saj je sedaj že naša proizvodnja sposobna napraviti tako obutev, ki lahko zadovolji najbolj zahtevnega potrošnika in je primerna za tako tržišče kot je Split.
Ivan Capuder
Žirl-vesela vas
Najpopularnejša oddaja beograjskega.studia »Selo veselo«, ki ima tudi po Sloveniji veliko poslušalcev, bo odslej gostovala tudi po slovenskih krajih. Kot prvo slovensko »veselo vas« so si izbrali Ziri, kraj, ki ga tudi po Srbiji poznajo še izpred vojne po »Ziri — čevljih«.
Ta enouma oddaja, v kateri bomo slišali tudi našo pihalno godbo, pevce in šaljdv-ce, bo na sporedu 16. maja.
Oddajo je pripravil Mladen Oljača, edon najvidnejših srbskih književnikov (Molitev za naše brate). O snemanju te oddaje v Zireh sta že pisala Politika in Tovariš.
Torej, v torek, 16. maja, ob 18.30 ne pozabite vključiti radio Beograd (prvi program)!
Fr. Pertovt
»DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI.
Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELEC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC,
ANTON ZAKEU, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK,
STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1400 izvodov.
Tisk Gorenjski tisk Kranj.
Nova sestava organov DS
Potem, ko je bila na volitvah zamenjana polovica članov delavskega ^eta, je bilo treba tudi v organih delavskega sveta zamenjati tisto polovico članov, ki jim je potekel mandat. Prav tako 'je poteikel mandat dosedanjemu predsedniku DS Jožetu Bogataiju.
Volitve je delavski svet opravil na svoji seji 10. aprila in sicer s tajnim glasovanjem, kot to nalaga statut. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen ALOJZ KOLENC. Namestnik predsednika ostane še naprej Peter Jereb. V upravna odbor DS pa so bili poleg njiju izvoljeni še Miran Trčak, Alojz Strlič in Anton Sink.
V	gospodarski odbor so bi-ji na novo izvoljeni Janko Zakelj, Anton Kbert, Jože Bogataj in Gregor Pustavrh. Iz prejšnje sestave pa ostanejo v tem odboru še eno le-^ Vinko Podobnik, Alojz Kolenc, Adolf Križnar, Marijan Bogataj in Štefan Kopač.
Novi člani odbora za delovna razmerja so Tone Ko-^nc, Matija Zaje in Pavla Erznožnik. Vladimir Pivk, Stanko Mrlak, Janko Oblak 'П Vinko Bogataj pa so dosedanji člani tega odbora, ki Jim poteče mandat čez eno leto.
V	odbor za nagrajevanje sta na novo izvoljeni Alojzija Ravnikar in Martina Gre-gorač, člani iz prejšnjega sestava odbora pa so: Karel Pivk, Franc Jereb, Franc Ca-dež in Janez Smeh.
Odbor za izobraževanje sestavljajo Angelca Filipič, Anica Cokan, Maijda Jesenko, Janez Tušek in Stefan Glu-hodedov. Mandat prvih treh
članov je eno leto, mandat zadnjih dveh članov pa dve letd, ker sta bila v odbor izvoljena sedaj.
V odbor za sredstva skupne porabe sta bila na novo izvoljena Franc Oblak (52—o) in Mara Gregorač. Iz prejšnje sestave pa ostanejo v tem odboru Bogomir Cokan, Tone Naglič, Andrej Poljanšek in Ivi Poljanšek.
Nova člana odbora za osebno odgovornost sta Rudolf Poljanšek in Alojz Zakelj, medtem ko so Milan Močnik,
Tone Ko.pač, Polde Strlič dosedanji člani, kd jim poteče mandat čez eno leto.
V	odbor za delovno varstvo je bil ponovno izivoljen Franci Poljanšek; Iva Erznožnik, Anton Debeljaik in Milka Eržen pa so člani iz prejšnjega sestava odbora.
Nova oz. ponovno izvoljena člana odbora za informacije sta Alfonz Zajec in Ne j ko Podobnik. Anton Zakelj, Viki Zakelj in Stane Kosmač pa bodo člani tega odbora še eno leto.
V	odbor za obrambo je bil ponovno izvoljen Heron Su-bic za mandatno dobo dveh let, enoletni mandat v tem odboru pa imajo še Stane Cai, Viiktor Galičdč in Franc Pečelin.
V	odbore za nagrajevanje, za sredstva skupne porabe, za delovno varstvo ter za obrambo bo delarvski svet na prihodnji seji izvolili še po 1 člana, v odbor za osebno odgovornost pa 1 namestnika, ker nekateri kandidati zadnjič niso prejeli potrebne večine glasov.
Majda Jesettko
Bo zadostovalo?
Za skupno porabo letos 562 milijonov
Delavski svet podjetja je na 1. redni seji dne 10. aprila 1972
sprejel PLAN UPORABE SREDSTEV SKLADA SKUPNE
PORABE V LETU 1972.
Sredstva, izločena v sklad skupne porabe po zaključnem
računu za leto 1971 je razdelil po partijah in to:
—	za investicije (ureditev in oprema kuhinje in počitniškega doma)
—	za regrese za dopust (600.— din na zaposlenega) in za prehrano
—	za proslave (pogostitev upokojencev, otvoritev obrata na Colu, 25-letnica podjetja)
—	dotacije društvom in organizacijam in članarine društvom
—	za darila: ob dnevu žena, članom DS in njegovih organov po poteku mandata, jubilejna darila
—	za izplačila bivšim članom (odpravnine ob upokojitvi, ob odhodu v JLA, posmrtnine,
stroški osmrtnic)
—	za izlete in ekskurzije
—	za izobraževanje
—	za odškodnine in poškodbe pri delu
410.150.— din 1,390.000.— din
104.000.— din
112.000.— din
75.000.— din
66.000.— din 10.000.— din 534.740.— din 21.000.— din 576.143.— din
Alojz Kolenc, novi predsed-delavskega sveta
Alpina v film.novicah
Starejši člani kolektiva se gotovo spominjajo dokumentarnega Hlma o otvoritvi nase tovarne, ki so ga leta 1947 ^ikazovali kot predfilm (Filmske novosti) po kinematografih.
Nedavno pa je podjetje *rilmske novosti« iz Beograda posnelo takšen dokumen-inrni film ob 25-letnic; AL-
ШЕ. Film bodo kmalu vr-•eli po kinematografih po Vsej Jugoslaviji.
Fr. Pertovt
O posameznih izplačilih v okviru tega plana odločajo izvršilni organi delavskega sveta v skladu s splošnimi akti in smernicami delavskega sveta, in sicer o sredstvih za izobraževainje odbor za izobraževanje, o odškodninah za poškodbe pri delu odbor za delovno varstvo, o sredstvih za ostale namene pa odbor za sredstva skupne porabe ter direktor, kolikor posamična izplačila ne presežejo znesek 5.000,00 din.
Delavski svet si je pridržal pravico, da neporabljena sredstva iz področja enega odbora prenese v korist sredstev, o katerih odloča drug odbor, ter da med letom določi namensko uporabo sredstev rezerve.
Sredstva v znesku din 1,960.000, ki so namenjena za stanovanjsko graditev, pa se porabijo:
— za stanovanjska posojila delavcem 1,630.000,— din
Delavski svet je potrdil sklep odbora za sredstva skupne porabe o razdelitvi dotacij za delovanje organizacij, društev in klubov v letu 1972.
Dotacije so podeljene z namenom, da bi omogočili obstanek in delovanje vseh organizacij, društev in klubov,
ki nudijo članom kolektiva
Denarno pomoč ALPINE prejmejo: Godbeno pevska sekcija ALPINA Smučarski klub ALPINA šahovski klub ALPINA Judo klub ALPINA Mladinski aktiv ALPINA Gasilsko društvo Ziri Gasilsko društvo Dobračeva Gasilski vod Brekovice Gasilsko društvo Gorenja vas Društvo upokojencev Ziri Osnovna šola Žiri — za krožke
Vsi pa prejmejo dotacijo s pogojem, da stva skupne porabe poročajo o svojem delu.
sprostitev po delu. Zato je bilo treba upoštevati predvsem tiste, ki so s svojim delom že upravičile svoj obstoj, pa tudi njihovo množičnost. Razen potreb, ki so jih posamezne organizacije, dm-štva in klubi utemeljili, pa je bilo treba upoštevati še njihove možnosti, da si pri-skrbe sredstva tudi iz drugih virov.
36.000 din 25.000 din 4.000 din 18.000 din 3.500 din 4.000 din 4.000 din 4.000 din 2.000 din 5.000 din 4.000 din odboru za sred-

Letošnji Jubilanti na zakuski.
Letošnji jubilanti
—	za oročitev 280.000,— din
—	za odplačilo anuitet 50.000,— din.
Iz sredstev, ki se obvezno izločajo v sklad skupne porabe za stanovanjsko graditev se od vključno junija 1972 do vključno julija 1973 vlaga na varčevanje pri banki mesečno po 75.000,00 din iz sklada tovarne in po 15.000,— iz sredstev prodajne mreže.
V letu 1973 se odkupi etaža (3 stanovanja) v novem bloku v Zireh, in sicer s kreditom na podlagi oročenih sredstev in s sredstvi amortizacije od stanovanj našega podjetja pri Loka-Investu, morebitna razlika pa se pokrije iz tekočih nevezanih sredstev v letu 1972 in 1973.
Za izvajanje tega plana skrbita odbor za sredstva skupne porabe in direktor v mejah svojih pooblastil po statutu podjetja.
Tako kot že vrsto let, so bile tudi letos pred 1. majem podeljene jubilejne nagrade tistim delavcem, ki so dopolnili v ALPINI 20 let delovne dobe...
Nagrade — ure z vgra vi ranim posvetilom — so prejeli:
1.	Rafael Albreht 1283
2.	Rajko Albreht 1858
3.	Frame Bogataj 1537
4.	Janko Bumik 1396 4. Alojz Demšar 1072
6.	Stanislav Demšar 259
7.	Zivadin Disič 1053
8.	Anton Dolinar 1844
9.	Franc Eržen 1444
10.	Viktor Galičič 1060
11.	Jože Gantar 1845
12.	Franc Jereb 263
13.	Anton Jesenko 1073
14.	Franc Jesenko 1302
15.	Marija Kavčič 1840
16.	Zdenka Kolenc 1026
17.	Ana Kopač 1031
18.	Maks Kranj C 519
19.	Vida Križnar 1266
20.	Vida Likar 1051
21.	Albin Mlakar 329
22.	Valentin Mlinar 1877
23.	Venčeslav Mrlak 1308
24.	Marija Novak 1119
25.	Valentin Novak 523
26.	Franc Oblak 1436
27.	Janez Oblak 1027
28.	Anton Pivk 1246
29.	Vinko Pivk 1542
30.	Rudolf Poljanšek 1397
31.	Hilda Prosen 1037
32.	Anica Rampre 2070
33.	Alojzija Ravnikar 1774
34.	Romana Špik 1024
35.	Ivana Subic 1043
36.	Berta Trček 1854
37.	Helena Ušeničnik 1039
38.	Nada Zakelj 1042 Jubilantom iskrene čestitke!
Dodatek na stalnost
z zadnjo dopolnitvijo 93. člena pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke se v delovno dobo za pridobitev dodatka na stalnost priznajo Se nekatera obdobja, prebita izven podjetja (šolanje, specializacija, delo v
ustanovah pri podjetju in podobno).
Kadrovska služba ne razpolaga z vsemi temi podatki. Zato naproša vse tiste, ki jim pravice po 93. členu pra-viln'ka Se niso priznane z odločbo, naj predložijo na vpogled ustrezne dokumente.
Reportaža




Alpina na
Col, 27. aprila
Prijazna vas, po cesta komaj 9 km oddaljena od Ajdovščine, pa vendar kar za 400 metrov više od nje, je danes vsa praznična. Zastave plapolajo v čast dneva Osvobodilne fronte, pa tudi v čast dogodku, ko bo začela obratovati delavnica — zametek bodočega obrata ALPINE.
Ta kraj omenjajo že v srednjem vaku. Nekoč se je imenoval Podvelb (čez cesto je bil speljan obok), pozneje pa se ga je po carinarnici (nemško Zoll) na meji med deželama Kranjsko in Primorsko prtjelo današnje ime Col. Med zadnjo vojno je bil med bombardiranjem iz zraka porušen, vendar so ga pridne roke domačinov obnovile.
K današnjemu prazničnemu vzdušju je svoje prispevalo tudi vreme. Mrzla burja, ki je še včeraj pometala tod, se je umaknila vedremu sončnemu dnevu.
Pogled na prizorišče proslave.
Predsednik SO Ajdovščina, tov. Martin Grelf: »Podpiramo pobudo Alplne«.
Pesem iz mladih grl je še poživila slavnostno vzdušje.
Ze okrog devetih so začeli prihajati udeleženci proslave: Iz 2 i rov in iz Gorenje vasi je prispela kolona avtomobilov, med njimi tudi dva avtobusa. Veliko pa jih je pri-Slo tudi iz Ajdovščine in iz sosednjih krajev.
Ko je pihalna godba ALPINE urezala skozi vas nekaj vedrih koračnic, so se domačini in gostje začeli zgrinjati na prostor pred stavbo nekdanje kasarne, okrašeno z državnimi, delavskimi in al-pinskiimi zastavami.
Ta stavba je domačinom služila že Jcot prosvetni dom, nazadnje pa je imela v njej osnovna šola telovadnico, ki so jo pred kratkim preselili v zadružni dom. Danes pa so na pročelju te stavbe pritrdili nov napis: ALPINA 2IRI.
Zbrana množica se je v hipu umirila, iko je dekliški pevski zbor domače šole ob spremljavi alpinske pihalne godbe zapel Internacionalo, nato pa je še samostojno odpel nekaj zahtevnih pesmi in požel navdušen aiplavz.
Zborovanje je začel Alojz Kolenc, predsednik delavskega sveta ALPINE. Pozdravil je vse navzoče in jih seznanil z nameni podjetja, da na Colu razvije sodoben obrat, ki bo naši tovarni omogočil boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in boljšo kakovost proizvodov. Na odločitev, da bo naš novi obrat prav na Colu, ni vplivala le sorazmerno majhna oddaljenost od Zirov, ampak v veliki meri tudi dobra volja tako domačinov kot tudi občinskih činiteljev. Tov. Kolenc je posebej poudaril željo, naj bi novi obrat čimbolj zbližal oba delavska kraja, Ziri in Col, hkrati pa naj bi poživil vezi, ki povezujejo Gorenjsko in Primorsko še iz časov narodnoosvobodilne borbe.
Besedo je nato povzel direktor ALPINE Izidor Rejc. »Otvoritev novega obrata na Colu,« je dejal; »sovpada s petindvajseto obletnico ustanovitve naše tovarne.« Povedal je, da smo v Žireh začeli z majhno obrtno delavnico, v 25 letih pa smo se z lastnimi močmi povzpeli med največje tovrstne tovarne v Jugoslaviji tako po bruto produktu, kot tudi po akumulaciji in osebnih dohodkih. Naše tržišče ni le Jugoslavija, ampak smo prodrli že v vrsto dežel po vsem svetu. Obrat, ki ga danes odpiramo, je šele skromen zače-
tek. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Col in Skupščino občine Ajdovščina pa bomo kmalu postavili pravo majhno tovarno, ki bo dajala zaslužek okrog 200 domačinom, predvsem pa bodo v njej dobile zaposlitev žensike.
Direktor je še posebej poudaril uspeh prve skupine delavk, ki so v kratkem času priučevanja v Žireh in v Gorenji vasi obvladale vrsto zahtevnih delovnih operacij. Njihov uspeh nas navdaja z zaupanjem, da se bo na Colu razvil delovni kolektiv, ki bo zmožen samostojno prevzemati tudi najodgovornejše proizvodne naloge v delovnem procesu naše tovarne. S tem pa imamo jamstvo, da se bo ta lepi kraj še hitreje razvijal in da se bo hitreje dvigala tudi življenjska raven domačinov.
V imenu sveta krajevne skupnosti je nato spregovoril Ivan Pregelj. Poudaril je, daje Col že od nekdaj delavski kraj, vendar se morajo domačini voziti na delo drugam, zlasti odkar so preselili žage v dolino in odkar je pogorela parketama, ki je matično podjetje ni več obnovilo na Colu. Obrat Alpine pa bo za kraj še toliko bolj pomemben, ker bo nudil zaposlitev predvsem ženam in dekletom, ki še teže kot moški odhajajo na delo ob štirih ali celo ob treh Zijutraj in se vračajo pozno zvečer. Občani so zato na zborih volivcev soglasno pozdravili odločitev Alpine in se zavezali, da bodo pri gradnji obrata sodelovali s prostovoljnim delom. To svojo pripravljenost so že pokazali tudi z dejanji, saj so pri ureditvi sedanje začasne stavbe vložili nad 800 ur prostovoljnega dela.
Končno je povzel besedo še predsednik SO Ajdovščina Martin Greif. Izrazil je hvaležnost ALPINI, ker se je odločila, da svoj novi obrat postavi na Colu. S tem je ta kraj, ki je toliko žrtvoval za NOB, dobil nove možnosti ne. le za svoj obstanek ampak tudi za nadaljnji razvoj. Ustanavljanje proizvodnih obratov v hribovskih krajih ima dvojen pomen: Delovni ljudje imajo tudi v takšnih krajih pravico do enakih možnosti zaslužka in življenjskih pogojev kot jih imajo v mestih. Po drugi strani pa edino takšne možnosti lahko zagotove obstanek hribovskih krajev, ki so bili tako po-
Colu
Obratuje

Sodelovanje med ALPINO, Občino Ajdovščina in Krajevno sicupnostjo Col Je potrjeno KOdbo. V ospredju podpisniki pogodbe: Izidor Rejc, Ivan Trošt in Martin Greif.
8 po-
Delavnico, iz katere se bo razvil novi obrat ALPINE, si Je lahko vsakdo ogledal.
n
membni v narodnoosvobodilni borbi in bodo spot pomembni, če se bomo kdaj morali zoperstaviti tujemu napadalcu. Zato je občinsika skupščina podprla odločitev ALPINE in je tudi prevzela svoj delež pri gradnji obratne stavbe. Svoj govor je predsednik zaključil z željami za nadaljne uspehe ALPINE in pa da bi se delovni ljudje Cola čim uspešneje vključili v vdiko delovno skupnost ALPINE.
Tov. Martin Greif je nato prerezal vrvico na vhodu v začasno delavnico ALPINE, in s tem simbolično odprl obrat.
Predsednik SO Ajdovščina, predsednik sveta Krajevne skupnosti in direktor ALPINE so v sami delavnici podpisali pogodbo o sodelovanju pri graditvi novega obrata.
Po podpisu pogodbe je bil ogled obrata. Obrat so si ogledali prav vsi udeleženci otvoritve. Vrsta obiskovalcev je bila dolga in slišali smo v glavnem le pohvalne besede. Malokdo je pričakoval, da bo v tej stavbi mogoče dobro organizirati proizvodni obrat, ker je bila grajena v čisto druge namene. Ž dobrim sodelovanjem in pripravljenostjo vseh pa se marsikaj doseže in uspešno reši marsikatero vprašanje.
Delavke, domačinke s Cola in iz okolice, so medtem vneto opravljale vsaka svojo delovno operacijo, ki so se jo naučile v Žireh ali v Gorenji vasi.
Vzoren red v delavnici, veliko število delovnih operacij in natančnost delavk pri delu so vzbudili pri obiskovalcih ugoden vtis. Marsikatera žena in dekle je izrazila željo, da bi se tudi sama čimprej zaposlila v tem obratu.
Obiskovalci, med katerimi je bilo tudi precej sodelavcev s priučevanja v naših obratih, so delavke bodrili ter jim želeli pri delu veliko uspeha in zadovoljstva.
Vedro razpoloženje na Colu se ves dan ni poleglo. 41-pinska godba in Cadež pa so poskrbeli, da se je mlado in staro tudi zavrtelo vse tja do poznega večera.
Ivan JCrašna iz Budanj pa je razpoloženje izrazil kar v pesmi:
»Pozdravljena družbica zbrana, vesela, salj v pravem trenutku smo skupaj prišli, ko pesem bo strojev tu spet zabrnela,
v veselje in radost vseh naših ljudi.
Zirovskega sklepa bili smo veseli,
da tukaj tovarna se čevljev zgradi.
Za kramp in lopato takoj smo prijeli, da kdo pri tem dedu nas ne prehiti.
Zdaj mala tovarna bo z delom pričela,
a težje naloge že čakajo nas, ker kramp in lopata spet bosita zapela in nova tovarna krasila bo vas.
Po svojih močeh naj vsakdo prispeva,
da to se v resnici prav kmalu zgodi.
Zato pa na nogi naj vsaki blesti se,
zdaj čevelj iz Cola »ALPINA« 2iri.«
Stojan PERTOVT
Prireditev na visol(i ravni
^ Vedro razpoloženje Je poskrbela naša godba.
V kinođvorani v Zireh je bila 26. aprila v čast dneva OF in Prvega maja.
Med obiskovalci, ki jih je bilo toliko, da so nekateri morali celo stati, so bili tudi predsednik občinske skupščine Skofja Loka in drugi vidnejši predstavniki druibe-no-političnega iivljenja občine in kraja.
Program, ki so ga organizirale druibeno politične orga nizacije ALPINE (sindikat in ZK) s pomočjo Osnovne šole Uri je bil na zavidljivi višini.
Med nastopajočimi smo opazili veliko novega. Tako so so na odru pojavili čisto novi zbori in orke,stri, ki so zelo poživili program. Prvič So v javnosti nastopili kitaristi Osnovne šole in orkester Orfjovih inštrumentov, ki je s svojo ubranostjo ter speci-
fičnostjo ogrel vse poslušalce. Tudi skupina otrok iz vrtca je na svojstven, prijeten in domiseln način prikazala svojo točko. Krona programa pa je bil nov, zdruier ni moški zbor, ki je s svojo ubranostjo in kvaliteto presenetil vse prisotne.
Proslava 1. maja je bila posvečena delavskemu gibanju skozi stoletja, ker je med predstavo nevsiljivo posredoval vezalec Milan Trojar.
Vsem nastopajočim: godbi Alpine, mladinskemu zboru Osnovne šole Ziri, zborom, recitatorjem in solistom, o katerih kvaliteti smo se ie doslej večkrat prepričali, gre zasluga, da je prireditev lepo uspela.
Takih proslav si v bodoče v Žireh Se telimo.
E.D.
Samoupravna kronika
— april 1972 —
Kdaj v Žireh tudi žirovski krompir
v Zireh so skoraj vse trgovine v rokah trgovskih podjetij, ki imajo sedež izven Zirov. Dejstvo je, da imamo v kraju same zastarele lokale, ker nobeno od trgovskih podjetij ni doslej vlagalo v gradnjo sodobnejših lokalov, kakršne lahko vidimo že skoraj v vseh krajih, tudi manjših od Zirov. Poleg tega pa preskrba s kmetijskimi proizvodi ni najboljša. Krompir, sadje in povrtnine trgovine dovažajo od drugod, čeprav se marsikaj pridela tudi v Žireh. Tako dobijo potrošniki pogosto preležano blago, za pridelke naših kmetov pa mora zadruga iskati tržišče drugod.
Zato se je Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Ziri že pred leti odločila, da zgradi v Zireh prodajalno živilske stroke.
6.	Odbor za nagrajevanje
Določitev tarif za mesečne vozovnice na pogodbenih avtobusnih progah Smrečje— Ziri, Skofja Loka—Ziri in Po-Ijame—Gorenja vas.
Obravnava zahtevkov, ugovorov in prošenj.
Sprejem poročila Stoj ana Pertovta, člana skupne komisije za samoupravni sporazum usnjarsko predelovalne industrije o pripravah za dopolnitev sporazuma.
7.	Odbor za osebno odgovornost
Imenovanje Močnik Milana za predsednika odbora.
8.	Gospodarski odbor
Obravnava poročil strokov-m h služb o poslovnem in tehničnem sodelovanju s tremi tujimi in dvema domačima firmama in priprava predloga za delavski svet. Priznanje avtorstva za tehnične izboljšave im določitev nagrad Janezu Demšarju, Vili ju Kogovšku in Milki Eržen.
Odobritev nekaterih manjših investicij in službenega potovanja direktorja v ZDA in Kanado. Sprejem sklepa o odpisu dolga Svetovnemu prvenstvu v gimnastiki Ljubljana in o umiku tožbe proti izvajalcu naprav za električno napeljavo v hali, s tem, da se pristane na poravnavo. Imenovanje komisije za odločanje o reklamnih prospektih podjetja.
10. Delavski svet
Potrditev poročila volilne komisije in verifikacija mandatov novoizvoljenim članom delavskega sveta. Izvolitev predsednika DS, upravnega odbora DS ter polovice članov kolektivnih izvršilnčh organov delavskega sveta.
Potrditev predloga gospodarskega odbora o pogodbenem. poslovnem in tehničnem sodelovanju s firmami Charles Jourdan, Tecnica, Heierling, Jelen in Ratitovec.
Sprejem plana uporabe sredstev skupne porabe v letu 1972 in to rednega dela in dela, ki je namenjen za stanovanjsko graditev.
Ze nekaj časa nismo ničesar pisali o delovanju tovarniškega mladinskega aktiva. To pa ne pomeni, da je njegovo delovanje zamrlo. Nasprotno, postali smo celo aktivnejši, čeprav še ne dovolj.
Posebno smo lahko zadovoljni, ker smo sodelovali v prireditvi »SATURN 72«. Ta je v celoti uspela tako, da se bomo povabilu na take ali podobne oddaje tudi v bodoče prav radi odzvali.
Omenjena prireditev je bila zanimiva žc sama po sebi.
Potrditev predloga odbora za sredstva skupne porabe o razdelitvi dotacij organizacijam in društvom ter odobritvi izredne socialne pomoči.
Obravnava ugovora na sklep odbora za delovna razmerja in odobritev nabiralne akcije.
17.	Odbor za osebno odgovornost
Obravnava za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti zoper 6 delavcev. V štirih primerih je odbor ugotovil kršitve delovne dolžnosti in izrekel ukrep zaradi vinjenosti, v enem primeru pa zaradi lažnega prikazovanja rezultatov svojega dela. V enem primeru je bil postopek neopravičenega izost&nka ustavljen, ker je delavka naknadno opravičila izostanek.
18.	Gospodarski odbor
Odobritev nabave nekaterih nujnih investicij: predvsem strojev za proizvodnjo in kamiona za nabavno službo. Obravnava poročil o potovanjih v inozemstvo.
18. Odbor za delovna razmerja
Sklepanje o sprejemu novih delavcev v obrat Ziri in Gorenja vas, o zahtevah dveh delavk iz šivalnice za prenehanje dela, o neplačanem dopustu ter o prošnji za premestitev. Imenovanje Martina Klemenčiča za vodjo obrata na Colu ter Jože Grego-rač in Milke Oblak za vodjo traku v istem obratu.
V obratu Gorenja vas pa je odbor razporedil na delovno mesto vodje obrata Vinka Bogataja, na delovno mesto vodje traku pa Marijo Pajcr. Vse te razporeditve so začasne oz. bodo veljale za določen čas.
22. Odbor za sredstva skupne porabe
Pregled ppijavljencev za letovanje v počitniških domovih v Umagu in Strunjanu in sprejem smernic za urejanje le-tega glede na to, da sedanje kapacitete v sezoni ne zadoščajo.
Poleg tega so naši mladinci na njej tudi aktivno sodelovali in, kar je še več, skleni'-li smo poznanstvo z mladino šestih velikih podjetij iz vse Slovenije. Tu lahko omenimo, da smo povabljeni; na ogled tovarne Tomos iz Kopra. Odločili smo se, da se povabilu odzovemo.
Dne 16, 3. 1972 je imel naš mladinski aktiv sestanek. Vabilu se je odzvalo izredno veliko število naš h članov ter tov. sekretar Stojan Por-tovt in tov. Jože Bogataj, bivši predsednik delavskega
sveta. Glavna tema sestanka je bila še aktivnejše delovanje, finančne zadeve ter udeležba na seminarjih. Predvsem pri zadnjii točki sta nas podprla tov. Bogataj in Per-tovt. Ko že teče beseda o tem, se naš mladinski aktiv zahvaljuje delavskemu svetu za dodeljeno finančno pomoč za leto 1972. Zagotavljamo, da bomo sredstva ko-, ristno uporabili.
Naj omenim še to, da se je več članov našega aktiva udeležilo seminarjev za mladince na Trebiji in v Skofji Loki.
Kot je znano, je naša tovarna odprla nov obrat na Colu. S tem je postavljena našemu aktivu dolžnost, da vključi v delovanje tudi vse mlade v tem obratu.
Vse mlade člane našega kolektiva pa naj opozorim na občinsko konferenco ZM, ki je tik pred vrati. Povabilu na konferenco se bo gotovo odzvalo nekaj članov, kajti od takih zborovanj človek lahko mnogo odnese, obenem pa prenese na širši krog ljudi.
K. Ikič
Kadrovske novice
Ob koncu meseca aprila nas je bilo 1461, to pa je bilo tudi poprečje zaposlenih v tem mesecu.
Na novo je bilo sprejetih 12 delavcev, z delom pa so prenehali 3 delavci. Po posameznih obratih so spremembe v anrilu naslednje; v Zireh so nastopili delo Marija Plesec, Marija Vukobrato-vič, Nada Mravlje, Vid Sedej, Berta Kopač in Marija Kopač. Delovno razmerje je prenehalo Mariji Lapajne, Ernestu Mlakarju in Antoniji Reven.
V	obratu Gorenja vas so nastopile delo Marija Frelih, Ana Sedej, Marija Tratnik in Magdalena Marte!j. V obratu Col je število delavcev neiz-premenjono.
V	prodajni mreži pa smo dobili dva nova sodelavca in sicer Dragutina Benkoviča v prodajalni Zagreb IV in Nedelj ka Markovič v Mostarju.
A. F.
V začetku maja smo se za vedno poslovili od VALENTINA PAGONA, upokojenca našega podjetja od leta 1952.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
Mariji Krumpačnik in Ceciliji Bohinc čestitamo ob uspešno opravljenem izpitu za šivalko gornjih delov obutve!
V preteklem mesecu so se poročili: Viktorija Jereb in Leopold Kranjc, Olga Bajcc in Alojz Modic, Marija Pivk (2577) im Anton Tratnik, ter Nataša Vukovič iz obrata Zirov ter Francka Stržinar (2441) in Marija Pivk (2749) iz Gorenje vasi.
Vsem iskreno čestitamo!
Pri iskanju primerne lokacije so morali upoštevati tudi dejstvo, da področje Do-bračeve in zaledja nima mc-snice. Lokacija, kjer je stala »Fricova« hiša, se je za novo trgovino izkazala kot najbolj primerna, saj ni v bližini nobene trgovine, mesnice al; gostinskega lokala. V zaledju te lokacije pa je najbolj živahna stanovanjska gradnja, v neposredni bližini pa je predvidena gradnja novih industrijskih objektov.
Pri določanju velikosti prodajalne in vrste artiklov, ki naj bi jih prodajala, pa je odločal ekonomski izračun. Sama mesnica in prodaja zgolj kmetijskih proizvodov bi v današnjih pogojih ne b la rentabilna. Zato so se odločili za popolno živilsko trgovino z mesnico, delikateso in bifejem.
Tako bo imela nova trgovska zgradba 325 m^ bruto oziroma 299,60 m' neto površine. Od tega bo odpadlo na samopostrežno prodajalno, deli-kareso in mesnico 126 m^, na bife 58,60 m^, na skladišča 67,30 m^ in na ostale prostore (garderobo, sanitarije, kot-lovn'co za centralno kurjavo in druge pomožne prostore) 47,70 mZ...
Poleg bifeja pa bo še letna terasa v velikosti 30 m^.
Gotovo bo bralce zanimalo, kdaj bo to dograjeno. Zadruga je želela začeti z gradnjo žc pred časom, vendar se jc zadeva zavlekla že z izdajo lokacijskega dovoljenja. Medtem pa je prvotni načrt že
zastarel dn je bilo treba napraviti nekaj bolj sodobnega. Ker bo glavni projekt dokončan še ta mesec, bi bila gradnja lahko dokončana do I. maja 1973. Vendar pa gradnjo lahko zavro sedanji stabilizacijski ukrepi. Za vse neproizvodne investicije (sem spadajo tudi investicije v trgovino) je namreč treba pred začetkom gradnje ne le izločiti sredstva v višini celotne predračunske vrednosti, temveč še dodatno nalo-
Sodclujte v našem glasilu! Prispevke za prihodnjo števiiko je treba oddati najkasneje do 29. maja. Prosimo, upoštevajte ta rok, ker tiskarna ne more čakati.
žiti 30% pri banki za obdobje najmanj dveh let. To pa vsekakor pomeni precejšnjo dodatno obremenitev za vsako tako investicijo.
Za predračunsko vrednost stavbe približno 200 milijonov S din ima zadruga zagotovljena lastna sredstva. Obvezni polog 30%, t. j. 60 milijonov S din pa pomeni hudo breme, zaradi katerega bi se utegnila gradnja podaljšati, če predpis o obveznem pologu ne bo ukinjen.
Tiste, ki jih gradnja trgovine na Dobračevi bolj zan> ma, pa KGZ Sora vabi, da se osebno zglase ina upravi Zadruge. ..
Slušatelji Tehnične čevljarske šole — oddelka v Zireh, so si v okviru strokovnega pouica ogledali tudi usnjamo — lUV — obrat Šmartno.
Mladina ne spi
Iz nabiralnika
Saje iz tovarniškega dimnika še vedno »plešejo« po Zi-in sedajo vsepovsod, ^daj jim bo kdo zaigral drugače?	BL
V Planu investicij ALPINE za leto 1972 je tudi filter za saje. Vendar pa dokončnega odgovora ne morem dati, ker je že leta 1970 filter bil prav tako v planu investicij, pa je
b:l kasneje črtan, ker je zmanjkovalo sredstev zanj.
Naj povem še to, da so taki filtri dragi (cca 10 milijonov S din) in da jih je treba uvoziti, ker domačih ni.
Upajmo, da se bodo sredstva le našla in da sneg prihodnjo zimo ne bo tako hitro »počrnel« kot doslej.
M. Kastelec
Moda

Razni puloverji in maje postajajo v moški garderobi vedno t>olj upoštevani. To je pa tudi razumljivo, saj so izredno praktični, udobni in topli ter omogočajo neovirano gibanje.
si lahko omislite modeme brezrokavnike, ki Jih oblečete čez srajco, ali pa puloverje, ki jih nosite brez nje. Počutili se boste prijetno.	Duša MESEC
Filmski spored kina	
	SVOBODA 2iri
od 15. maja do 15. junija	
MAJ	
17.	INTIMNI ČASI
20. in 21.	italijanska drama
	HUDIČEVA BRIGADA KOL. CS
24.	ameriški vojni
	DAMA IN POTEPUH
	ameriška risanka
27. in 28.	BURNE NOČI LADY HEMILTAN
	francoski
31.	SERVANTES
	franc, špan. drama
JUNIJ	
3. in 4.	DOLGOTRAJNI DVOBOJ
7.	angleški
	MEDVED IN LUTKA
	francoski ljubezenski
10. in 11.	MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI
14.	ameriška komedija
	MAMILO
	francoski kriminalni
DIOR —mešani koncem
Modna hiša DIOR iz Pariza je med prvimi v svetu oddala licence za proizvodnjo modnih potrebščin, nogavic, čevljev, perila, kravat in očal. S tem je razširila ime DIOR po vsem svetu in pridobila širšo plast kupcev. Svoje boutique prodajalne ima v Parizu, Londonu, Ženevi in Tokiu in bo letos odprla še 20 novih. Modni koncem je
lani zaposloval 1800 delavcev in dosegel 170 milijonov DM prometa. Posebej pa je par-fumerijska industrija dosegla 90 milj DM prometa. Pred kratkim je DIOR prevzel še dve tvrdki za proizvodnjo šampanjca (Moet & Chandon in Mercier) in proizvodnjo konjaka Hennessey. Tako postaja vse bolj mešan koncem.
JOŽE PODOBNIK
Tovarišu Titu za 80, rojstni dan
Dragi Tito, zdravo. Zdravo! Kličemo Ti kleni rod.
Dragi Tito, mi ki s Tabo vzrasli smo v presilen plod.
Tito, naš si. Naia slava, naš ponos in naša moč: od Gevgelije do Triglava s Tabo smo jeklen obroč.
Vera Vate je vodila naše vrste skozi sneg, da nas ni sovralna sila strla v najtemnejših dneh.
S Tvojim Likom v trudnih prsih
smo gradili novi dom,
nove ceste, proge, Drznih ni nas strašil z Vzhoda grom.
Lenina si dal nam, Tito: dal tovarne si rokam,
da se z delom zmagovito osrečuje narod sam.
In zato, tovariš Tito — naj bo naš Tvoj jubilej; naj srce Ti plemenito v naših bije še naprej.
Naj Ti, Tito, zdravo, zdravo! vrsto let še kliče rod;
vsi, ki srečni Tito s Tabo smelo gremo svojo pot.
J02E PETERNEL
Ubiti
7. nadaljevanje
•Danes pa imamo zares le-Po nedeljo,« je dejal stric Matevž, ko je prišel za fanti, so stali na križpotju in se yeselo pogovarjali. Postal je ■n Se močno ddahnil.
»Ja, stric. Kar predolga je "'la maša za tako lep dan «
»Maša nikdar ni predolga, j^Gpih dni je premalo« se je orž postavil stric.
»No Andrej, ali greš kaj Kmalu proti domu?«
»Ja, greva stric. Fantje, pozdravljeni in nasvidenje na Prednjem brdu.«
Nekaj časa sta hodila mol-Andrej je razmišljal o ^govoru z Ivanom, stric pa Jc tuhtal, kako naj načne po-govor.
»Torej Andrej, sedaj si Prost vojaščine.«
»Ja stric. Tri leta je bilo dovolj.«
»Hm. Tri leta. Jaz sem slu t'' polnih šest let. Biti soldat J® bilo takrat nekaj drugega. %
*Saj ni slabo, če gre človek j^alo od doma. Vsaj vidi ka-
° živijo ljudje drugod. Edi-Pri vojakih lahko vidiš "^ckaj tujega sveta. Potem si Pa spet za vse življenje pri-
cnjen na dom in domače
zvon
»Res je dobro, da človek vidi, kako se živi drugje. Ce ljudje živijo slabše od tebe. jih pomiluješ. Ce pa živijo bolje, se lahko od njih učiš.«
»Tako je, Andrej. Nimaš slabih misli. To je moška beseda« je brž poprijel stric. »Ce boš tako gledal na življenje. boš lahko shajal. Kar kmalu boš lahko prevzel grunte in se oženil. Slišal sem, da ti bo oče takoj prepisal, samo, da dobiš primerno nevesto za vaše posestvo.«
»Oja, seveda, stric.«
»Pri vas je dober grunt. Ko bi jaz imel tako zemljo, bi bil gospod. Gori v hribu pa se le životari, živd se, drugega nič.«
Andrej ni mogel več pritrjevati.
»Po teh naših hribih je tako: živi se, drugega malo. Kolikor je kmetija večja, je več dela in več se pridela za hrano.«
Stricu se je beseda začela malo zatikati, toda ni se dal. Zavijal je pogovor na vse kraje in preizkušal Andreja, če le ni kaj preusmeril svoje kmečke miselnosti. Počasi sta hodila navkreber in se živahno pogovarjala. Stric je vedno bolj vrtel pogovor o Andreju in njegovem bodočem
gospodarjenju na kmetiji. Andrej pa se mu je spretno izmikal.
Prišla sta do vrha Andrejevega hriba. Stric je že komaj sopihal in vedno bolj zaostajal. Morala sta počivati. »Andrej, gotovo si ne misliš, kaj me je prineslo k vam?« je zvito dejal stric in s palico drezal v droben kanionček pred seboj. Andrej je za hip pomislil, potem pa dejal:
»Ne vem, stric. Gotovo že dalj časa niste obiskali očeta.«
»Očeta vidim večkrat pred cerkvijo in tudi o tem sva že govorila.«
»O čem mislite?«
»Ne bodi preveč radoveden. Boš že popoldne zvedel. Saj boš doma, ali ne? Tako je, Andrej, ženiti se boš moral.«
Zavila sta navzdol. Andreju je potisnilo kri v glavo ob spominu na prebito noč z Justino. Pospešil je korak.
»Veš, Andrej, nevesta za vašo hišo ne bo vsaka primerna« je silil stric vanj in komaj sopihal za njim.
»Saj jih je dovolj« je dejal Andrej in hitro zavil navzdol, da je začel stric kar zaostajati.
Po glavi so se mu motale nasprotujoče se misli. Kako naj se popoldne izvije od doma in gre na ples, da se domenita z Ivanom glede dela in stanovanja v Ljubljani. In kako naj razplete ljubezen z Justino, ne da bi moral ostati doma in pokopati vse svoje načrte.
Po južini je oče ukazal Justini prinesti liter mošta.
»Danes boste tako vsi doma, ko imamo obisk« je dejal in s pogledom iskal Andreja. Nalil je kozarce in veselo govoril.
»Kaj hočemo, leta nas tlačijo in zemlja nas vleče vase. Zato ga dajmo, Matevž, dokler smo živi in so sodi še polni v kleti.«
(Pila sta, nazdravljala in dvigala kozarce. Justina pa je donašala polne litre in odnašala prazne. Andrej je spil le nekaj kozarcev. Vedel je, da mora trezno misliti, če bo stric spet prišel na dan s kakšno ženitvijo.
Počasi je mineval lep pomladanski dan. Oče in stric sta postajala vedno boljše volje, Andrej pa se je presedal, kakor bi sedel na trnih. Nestrpno je pogledaval skozi okno, kako hitro zahaja sonce za bližnje hribe. »Mar stric ne misli iti domov?« je skoraj glasno siknil Petru, ki je že tudi ves naveličan poslušal samohvale, kdo več pridela in kdo zredi težjega vola. Andrej ni več vzdržal. »Grem malo ven, na sveži zrak« je dejal m se dvignil izza mize
»Kam se ti mudi?« se je brž oglasil stric. »Počakaj, da se pogovorimo. Povedal sem že tebi, stari, svojo namero in tudi s fantom sva jo imela v besedi dopoldne, ko sva šla od maše «
»Kaj sva imela v besedi?«
»Govoril bom tako, kot je res. Pri mojem sosedu v Ose-lici imajo za možitev primerno hčer. Ni ne vem kakšna lepotica in tudi starejša ni dosti od tebe, Andrej. Razvajena ni preveč, da bi obrala vse plese in mislila, kaj vse bi nataknila nase.«
Prej je Andrej mislil, da ga bo stričevo snubljenje razjezilo. Zdaj pa ga je vsa stvar začela skoraj zabavati.
Stric je nadaljeval:
»Najprej pa ti moram povedati, da jo je precej skupaj, zato je pa močna in zdrava.«
Justini je začelo srce močneje utripati. Andrej pa se je samo zlobno namuznil. »Prijela bo za vsako delo. Veš, Andrej, vel ko tako ne boš mogel izbirati. Deklet je res dovolj, kot si mi dopoldne zabrusil, toda kmečkih je malo. Se te so take, da niže od doma še gredo, z nižine v višino pa jo je bolj težko dobiti. Kakšnih dekel ali bajtaric pa menda ne boš jemal, ali ne?«
Andrej je samo skomignil z rameni. Justina, ki je stala v kuhinjskih vratih, da je bila pri roki. če bi na mizi zmanjkalo pijače, pa se je počasi zavlekla v kuhinjo. Stričeve besede so jo prizadele, da se je opotekla za mizo. Z rokami si je podprla glavo in le s težavo zadrževala solze.
Nadaljevanje prihodnjič
i/ \ Stran 8
Zunaj tovarne
Presenečenje v Zagrebu
Zaradi cepljenja proti črnim kozam, je bilo veliko tekmovanj preloženih, tako tudi tekmovanje v II. slovenski judo ligi. Zato bo treba še nekaj časa počakati, da bomo dokončno izvedeli ali je judoistom Alpine uspela ponovm uvrstitev v I. ligo.
Na državnem prvenstvu v judu v Zagrebu, 22. aprila je nastopil v polsrednji kategoriji tudi tekmovalec Alpine Milan Jereb, kot drugo uvrščeni z republiškega prvenstva v isti kategoriji. Bil je največje presenečenje prvenstva, saj se je prebil do pol-finala, kjer je potem izgubil z Mijalkovičem iz Beograda. V končni razvrstitvi deli 3. in 4. mesto s Savičem iz Zagreba. To je za tega mladega in nadarjenega tekmovalca vsekakor velik uspeh, še posebno pa, če upoštevamo, da judoisti Alpine nimajo pravega trenerja.
Tudi šahisti so praznovali
v počastitev 25-letnice Alpine je naš šahovska klub 23. aprila organiziral turnir v brzopoteznem šahu.
Turnirja se je udeležilo 22 šahistov iz LTH, Škofje Loke, Kladivarja in Alpine.
Največ uspeha so imeli šahisti iz Škofje Loke, sicer pa so rezultati naslednji;
1.	mesto ekipa Šahovskega kluba Skofja Loka 68,5 točke,
2.	mesto: ekipa LTH 62 točk,
3.	mesto: ekipa Alpine (Os-redkar, Gorjup, Mesec, Podobnik N.) 44,5 točk, 4. mesto: ekipa Kladivarja 28 točk.
Prvi med posamezniki je bil Pogačnik iz Škofje Loke, ki je dosegel kar 18 točk, od 21 možnih.
Tekmovanje je pokazalo, da smo v brzopoteznem šahu še dokaj neizkušeni in bomo morali še precej vaditi, če bomo želeli doseči boljše rezultate. Sicer pa je srečanje šahistov naše občine zelo lepo uspelo in lahko rečemo, da smo na najboljši poti, da tudi šahisti pripomoremo k plodnctšemu sodelovanju med občani.
Letos tudi košarkarice
Tudi košarkarji so startali v novo sezono. Igralci košarkarskega kluba Kladivar so prvo tekmo odigrali v gosteh in sicer s Salonitom v Anhovem. Izgubili so z rezultatom 69:59. 29. aprila so igrali v Cerknici in izgubili z rezultatom 101:87. 13. maja pa bodo igrali doma s TIKom iz Kobarida. Do kbnca pa bodo odigrali še sledeče tekme:
20. maja s Koprom v Kopru,
27. maja s AET Tolmin — doma,
3. junija z Grosistom v Šempetru pri Gorici,
10. junija doma z Logatcem,
17. junija gostujejo v Sežani in
24. junija doma s Kranjem.
V letošnji sezoni bodo tudi mladinci tekmovali samostojno v mladinski ligi v ljubljanski košarkarski podzvezi. Ravno tako bodo s tekmovanjem letos prvič pričele tudi članice in sicer prav tako v ljubljanski podzvezi. Tekmovanje se bo za obe ekipi pričelo 6. maja. V skupili so še Olimpija — mladinke. Zarja in Tabor iz Ljubljane, Logatec, Vrhnika, Ježica, Litija, Domžale, Kočevje.
Tudi pionirsko tekmovanje za naslov najboljšega v republiki se je že pričelo. Ženska ekipa osnovne šole Ziri, je osvojila prvo mesto na Gorenjskem prvenstvu, kjer je premagala ekipo Trate iz Škofje Loke dn ekipo osnovne šole Lucljan Seljak iz Kranja ter se tako avtomatično uvrstila v nadaljnje tekmovanje v polfinale.
Gasilci v Žireh delajo z veseljem
Ze stoletja obstajajo gasilska društva, ki so jih organizirali ljudje sami v boju proti ognju in elementarnim nezgodam. V vsem tem pa se je organzirano prebivalstvo samo vzdrževalo in si nabavljalo orodje in opremo za tak boj. Razvoj tehnike terja tudi ustrezen razvoj gasilstva.
Ker pa tehnika zelo hitro napreduje, je gasilstvo ponekod začelo šepati. Tako je bilo tudi v gasilskem društvu Ziri. V zadnjem času se je začelo to stanje počasi izboljševati. Potrebno je bilo nabaviti gasilske avtomobile, motorne br'zgalne in razno drugo tehnično opremo. Zato je bilo treba večje vsote denarja. Največ uvidevnosti je pri tem pokazala tovarna Al-pina. Pri nabavi kombiniranega vozila TAM 4500 je tovarna pr spevala 2,000.000 S din, pri nabavi nove motorne brizgalne pa 400.000 S din.
Na letošnjem občnem zboru so člani gasilskega društva Ziri pregledali lanske rezultate. Tako so uspešno posredovali pr- dveh požarih, na meddruštvenem tekmovanju pa so zasedli 4. mesto. Pred kratkim so nabavili novo motorko »Roscnbauer« 8001. Motorka bo v najkrajšem času slovesno izročena svojemu namonu.
Gasilci so zlasti zadovoljni, ker čutijo podporo Alpine.
Kaj veš o prometu?
Pod tem geslom že nekaj let tekmujejo učenci osnovnih šol v znanju o prometu. V to tekmovanje so vključeni vsi učenci. Razdeljeni so v starostne skupine. Nižji razredi tekmujejo le v okviru šole, višji pa v občinskem, medobčinskem in republiškem.
Na žirovskd osnovni šoli so dosegli v tem tekmovanju lepe uspehe. 2e dvakrat zapored so bili gorenjski prvaki in si tako pridobili pravico tekmovati na republiškem prvenstvu.
Lansko leto so bili tudi organizatorji medobčinskega prvenstva, kjer so v starejši, četrti skupini, osvojili prvo mesto dn tako bodo letos tekmovali tudi na republiškem prvenstvu.
Za medobčinsko tekmovanje so imeli veliko priprav, saj je pri organizaciji in izvedbi sodeloval ves učiteljski zbor osnovne šole. Prometni krožek je izdelal prometne znake in druge pripomočke za poligona spretnostne in ocenjevalne vožnje. Pri strokovnih nasvetih pa jim je priskočilo na pomoč AMD. Pokrovitelj tekmovanja je bila tovarna Alpina. Le ta in podjetje Kladivar sta zmagovalcem pripravila bogate nagrade v obliki svojih izdelkov. Obiskala jih je tudi skupina prometnih miličnikov iz Škofje Loke s svojimi vozili, ki so pritegnila pozornost vseh gledalcev. Tekmovanje se je odvijalo v pravem športnem vzdušju in se s podelitvijo pr znanj in nagrad prijetno končalo.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu in Svet za splošne in notranje zadeve SO Skofja Loka se, čeprav z zamudo, zahvaljujeta vsem, ki so sodelovali pri organizacij,i tega tekmovanja ali kakorkoli pripomogli, da je tekmovanje lepo uspelo. Posebna zahvala gre Marjanu Kočevarju in Janezu Janši, ki sta porabila precej svojega časa za izvedbo tekmovanja, kakor tudi pokrovitelju — tovarni Alpina, podjetju Kladivar, Etiketi, Obrtnemu centru, Kmetijsko-go-zdarski zadrugi, Mizarskemu podjetju in Krajevni skupnosti Zdri.
Avto - moto »zdravniški pregled«
AMD Ziri je v dneh od 17. do 19. aprila 1972 organiziralo testiranje avtomobilov, kater h lastniki so člani društva. Testiranje je opravila ekipa AMZS iz Ljubljane.
Člani društva so na splošno mncnia, da so takšne akcije potrebne, izražena pa je bila
tudi želja, da se testiranja še organizirajo. Teh uslug naj bi bil deležen vsak član AMD, ne glede na oddaljenost od testimih centrov.
Samo delo ekipe je bilo odlično opravljeno, saj je vsak član, ki, je pripeljal vozilo na testiranje, Тко izvedel tudi za tiste napake svojega stroja, ki jih sam ni videl in ne slišal. Poleg tega pa je ekipa odstranjevala manjše napake že ob testiranju in to za minimalno ceno, ki jo je lastnik vozila doplačal na podlagi kupona iz ETI knjižice.
Zal pa kljub rezerviran m dnevom niso mogli priti na vrsto vsi člani, ki so želeli svoje avtomobile testirati. Zato bo ekipa ponovno prišla v Ziri, takrat bodo še preostali člani društva lahko pripeljali svoje avtomobile na »zdravniški pregled«. AMD Ziri bo prihodnje testiranje organiziralo takoj, ko bo to dopustil termin v koledarju
ekipe. O dnevu testiranja v Zireh pa bodo člani pravočasno obveščeni. Koliko je vsak lastnik vozila pridobil s tem. da ga je pripeljal na test, naj povedo člani sami. Zelja AMD Ziri je, da bi možnost testiranja uporabil vsak motoriziran občan našega kraja. Sicer pa članstvo v AMD omogoča še druge usluge na raznih področjih dela tega društva.
Pekov obrat v Trbovljah
Izdelovalnica gornjih delov, ki jo je Peko postavil predlanskim v Trbovljah, je do nedavnega zaposlovala okrog 180 delavk dn delavcev, ki so vsi delali le v oni izmeni. Februarja letos pa so na enem traku že uvedli drugo izmeno in sprejeli novih 50 delavcev. Postopno bodo uvedli drugo izmeno še na preostalih trakovih.
Кеј je djau?
Na zadnje nagradno vprašanje nismo dobili veliko duhovitih odgovorov. Kaže, da naši duhoviteži v predpraznični mrzlici niso utegnili poslati odgovorov, čeprav jih je bilo med pogovori slišati precej.
Uredniški odbor je odbral za objavo tele odgovore:
—	Grem prosit za letni dopust (Nagrado 30 din prejme Marta Zakelj)
—	Pejen pa že — hk — nisn (Nagrado 20 din dobi E. D.)
—	Na drž se tuk grd
(Nagrado 10 din dobi A. Jezeršek)
—	Ki Je muj avta? (E. D.)
—	Družbena prehrana (L. P.)
—	Ad duma nesem malca (S. K.)
—	Dobra volja je najbolja (A. J.)
—	No ja, sam an lltr (Z. M.)
Novo nagradno vprašanje:

Ob pogledu na kuhinjo je mož izrekel nekaj znamenitega. Toda kaj?
Trije najbolj duhoviti odgovori bodo spet nagrajeni. Ne pozabite — največ 5 besed. Odgovore pošljite do 29. maja.