SLOVENSKI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. OESAR DÍAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -___Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 19 DE ABRIL (APRILA) DE 1940 Núm. (Štev.) 163 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto S arg. 6.—; t;a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer, POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. POMEN ZADRUŽNE-NEGA GOSPODARSTVA V PREMISLEK DRUŠTVOM IN NAŠIM OBRTNIKOM Preteklo nedeljo je bila izgotov-ljena ter izročena socialnemu namenu, četrta kolektivna hiša, ki jo je zgradila zadružna ustanova El Hogar Obrero. Ta zadruga je bila ustanovljena leta 1905 z namenom, da omogoči svojim članom zračno in udobno ceneno stanovanje. Stavba je stala milijon pesov, ki so jih zbrali skupaj izključno delničarji po 100 pesov. Tu imamo ponoven dokaz, kaj vse zmorejo ljudje, če so organizirani. En sam delničar bi s sto pesi ne mogel ničesar velikega začeti, deset tisoč skupaj, toliko ima zadruga delničarjev, pa so zgradili hišo za milijon pesov vrednosti. Takih kolektivnih hiš potrebuje ouenosaireško delavstvo ter v drugih velikih argentinskih mestih, še zelo veliko. Družine delavcev in Gradnikov bi bile na ta način delež-ne cenenega in udobnega stanovala, česar od hišnih posestnikov da-nes in nikoli ne bodo imele. • V Argentini je zadružništvo šele v prvih začetkih, medtem ko je dru-že zelo razvito, vendar je upati, «a bo v bodoče hitreje napredovalo. Zadružništvo, tu je gospodarsko Polje delavstva. Tu bi se morali pokazati in dokazati svoje sposobnosti. 11 tedaj bi si bili tudi politične zrnate svesti. Ljudstvo potrebuje dejanj 111 ne praznih lepo donečih fraz. Delavno ljudstvo pa bi semoralo Po drugi strani zavedati, kje so njihova udejstvovanja in koristi, čakn-da bodo pečeni golobi sami leteli ^ ^ta ali da bodo delavski voditelji delali čudeže, je prazno in nesmisel-0 upanje. Zgoraj omenjena zadru-! Je v petintridesetih letih zgradila hiše. če bi se argentinsko delavko zavedalo tega pomena, bi lahko tem času imelo toliko hiš, kolikor Potrebuje in s tem v zvezi še ^arsikaj drugega. A kot rečeno, je ^uogo zgledov, da bo zadružništvo bodoče hitreje napredovalo, í^aj pa slovenski izseljenci? 2 prvotnega kulturnega in poli-cnega, če smemo ta zadnji izraz ra-g > Prehajamo v kulturni in gozdarski razmah, ki seveda še ne tu zel j enih uspehov, še vedno smo ^eveč ozkosrčni, nezaupni in škodo-Šli rf11' V naših društvih še niso prijelo prepričanja, da je vsaka orga-jg®^3- del našega skupnega izsel-Pred tga P^zadevanja in da je na-- k vsakega društva naš skupni Priprave za odločilno bitko med Anglijo in Nemčijo na Norveškem NEMCI SO SE DOBRO UTRDILI NA NORVEŠKEM _ ANGLIJA IN FRANCIJA PRIPRAVLJATA OFENZIVO NA SKANDINAVIJO — NEMČIJA BI RADA TUDI ITALIJO SPRAVILA V KON- 'FLIKT NA SREDOZEMSKEM MORJU. Čeprav je bilo časopisje preplavljeno z vestmi, da se Nemcem ni posrečilo utrditi položaja na Norveškem, je vendar obratno res. Anglija in Francija bosta imeli precej opravila za jih izriniti od tam, če jih bosta sploh mogli, kajti Nemci so se z zagrizenostjo in fanatizmom vrgli v boj proti Angliji. Vojaški strokovnjaki so sicer mnenja, da je Nemčija 11a suhem nepremagljiva, ne pa tako na morju in da bodo Angleži zadali nemškemu brodovju v teh vodah smrtni udarec. Francoski ministrski predsednik Reynaud trdi, da so Nemci izgubili že trideset od sto svojega vojnega brodovja medtem ko je izguba zaveznic neznatna. To primerjanje je gotovo nekoliko pretirano, vendar če se Nemčiji uc posreči pridobiti Italijo, da nekoliko podroca kje na Sredozemskem morju in bi eventualno tudi Japonska in Rusija kaj pomagali po drugih krajih, kjer ima Anglija svoje dominijone, bi Nemčija na morju ne mogla vzdržati. Nemci trdijo, da je vse norveško obrežje v njih rokah in da je tudi Narvik na skrajnem severu v njih posesti. Od tod bodo imeli blizu ter strategično udobno pokazati Angleže! ji svojo zračno in pomorsko moč s katero ne mislijo štediti. Tako izjavlja nemško časopisje ter prinaša tudi zemljevide z označbami, kako bodo napadali. Angleži pa trdijo po drugi strani, da je Narvik v njih lasti in da bodo tudi od drugod kmalu izrinili Nemce. Vendar ni mogoče dognati ničesar jasnega, koliko pravzaprav je verjeti poročilom iz Londona. Naše mnenje je, da se Angleži na morju in v zraku šele pripravljajo na veliko ofenzivo, ki jo nameravajo s pomočjo Francije izvesti v Skandinaviji ter pregnati in uničiti nemško brodovje v teh vodah in končno zajeti nemško ekspedicijsko vojsko na Norveškem. kamor jo izkrcavajo Nemci s parniki in velikimi letali. Chamberlain je ponovno izjavil, da če zmaga Nemčija, bo civilizacija popolnoma uničena in da je tega mnenja gotovo vess vet. Chamberlainovo mnenje je brez-dvoma pravilno, a mož je v strahu glede civilizacije šele sedaj, ko so v nevarnosti angleški interesi, preje pa tega ni videl. Tudi sedaj bi še ne bilo prepozno. A Angleži menda šc vedno mislijo, da so pokrovitelji svetovne civilizacije edino oni, česar jim mali narodi pri najboljši volji ne morejo verjeti več, kajti le prevečkrat so bili razočarani. Narodi so po tolikih bridkih izkušnjah pričeli verjeti v svojo lastno moč, v svojo lastno narodno, socialno in gospodarsko A^stajenje, kar bodo preko vseh ovir prej ali slej dosegli. BALKAN V VOJNI NEVARNOSTI GROŽNJE FAŠISTIČNIH VODITELJEV — MUSSOLINI SE ŠE NI ODLOČIL — TAJNA POLITIKA RUSIJE Govorice, da pripravlja Italija svoje vojno brodovje na Dodekane-zu in da ne dovoljuje, da bi na Jadranskem in Sredozemskem morju Anglija kontrolirala njene in jugoslovanske trgovske parnike ter da sta vsled tega tudi Anglija in Francija ojačili vojno brodovje na Sredozemske morju in da so nekateri fašistični voditelji te dni izjavili, naj bo talijanski narod pripravljen na bojni klic, ki bo lahko zadonel danes ali jutri ter klical narod na vojno, so navdale s strahom balkanske narode. Brezdvoma bo tudi Italija ob Ledeni otoki v Skandinaviji slaviji pa tudi niso in ne bodo nikoli Rusom nasprotni. Madžarska je edina, ki išče zaslombe v Nemčiji in Italiji, a ko bo prišel trenutek ponovnega narodnega vstajenja Čehov in Poljakov, se bo morala tudi ona prilagoditi balkanskemu in podonavskemu zveznemu bloku, za katerim bo stala Rusija. To politiko po naših opazovanjih zasleduje Rusija, ki se je tudi prizadeti narodi ne bodo branili. Pon ,otlliega. orusT,va nas SKupni društ' ter nazadovanje kateregakoli ven7Va> naša skupna škoda. Pri Slo-PriliV listu se trudimo ob vsaki le t to dopovedati, a smo prišli še J°maj na pol poti. «ttJJfk Pa, da bo končno vendar slečiv treznost pri vseh dobro mi-HiJ. .12sel.iencih in društvenikih, ^izgubili. i^ egf društvenega udejstvovanja, ge, k°,s.e druge gospodarske pano-hoííi 1 .Se dale s pridom in uspe-tfg0v iayiti in izkoristiti našim O» obrtnikom, v prid. stojjjj, er'ci imamo lepo število samo-JiiŽari Vojaških obrtnikov, gostil-^]Jev> trg°vcev, mizarjev, meha- Mi 111 drugih. obrtnip° mnenja, da če bi bili ti ^icih ,.orSanizirani po svojih posti. n jmeli od tega velike kori-^aravn0^* bi naročili skupno blago da se pospeši gradnja vodovodov i'1 tploh preskrbi podeželje s pitno vodo, ker je to za mnoge predele slo-"enskega podeželja življenjske važnosti. V tej zve?i je tudi podpreti a sanacijo kmečke vasi in hiše ter gradnjo zdravstvenih domov na p0' deželju. Kmečki stan ima sani voljo, d'1 pri teh delih v prvi vrsti sam po svo-jihmočeh sodeluje, zahteva pa naj' odločnejše in od tega ne bo odneh.il> da se mu da v to svrho cenejši cement in odpravi državna trošarin» nanj. Nadalje zahtevamo, da se takoj prične s pripravami za socialno z'1' varovanje kmečkega ljudstva, P0' sebno kmečkih poslov, Trošarine na sladkor in življenj' ske potrebščine naj se znižajo. Ureditev cen za kmečke pridelk®. Cene naših kmečkih pridelkov n»J se spravijo v sklad s cenami in<^r strijskih in obrtnih proizvodov, tc m pravcu je treba usmeriti vso n»' so industrijsko in agrarno politik* Posebej naj oblast po načrtu P° i • I f. Vesti iz organizacij Domača zabava v Slovenskem domu Domača zabava "Slovenskega doma", ki bi se imela vršiti v nedeljo 14. t. m. se bo vršila v NEDELJO 28. T. M. ob isti tiri in z istim sporedom. bimo, da nas posetijo v nedeljo 28. t. m. ko se nadejamo, da bo lepo vreme. NEURJE JE PREPREČILO DRUŠTVENO ZABAVO V nedeljo 14,. t. m. bi se imela vršiti v društvenih prostorih "Slovenskega doma", društvena domača zabava. Vse je bilo že pripi-avljeno; igralci na mestu in tudi mnogo ljudi je prišlo, čeprav je lilo kakor iz škafa. Ker pa prostori niso bili pokriti in tudi če bi bili, bi se zabava ne mogla vršiti radi presilnega vetra m naliva, se ta ni vršila. Pa vseeno so člani in drugi prišli do zabave. Na odru se je zbralo ■nnogo mladine, kateri so se pridružili tudi starejši ter so še tja pozno v noč igrali tombolo. V društveno sobo pa so se nagnetli vneti pevci in pevke ter prepevali, da je bilo veselje. Toliko in takega lepega petja ze davno nismo slišali. Reči moramo, ko je zunaj divjala nevihta, je vladala v sobi in na odru lepa neprisiljena zabava. Bila je že pozna noč, ko so se posetniki razšli. Ne smemo pri tem pozabiti, da je bilo navzočih tudi več članov in članic društva "Slovenska Krajina" iz Avellanede, med njimi tudi predsednik. Priši so nekateri celo iz Quilme-sa in Vicente Lopeza. Ti ljudje se niso ustrašili dežja, pač pa so se nekateri s Paternala. Vsa čast Ave-danedčanom in Quilmesčanom. Le skrbi nas kako so prišli domov in če se jim ni prigodila kaka nesreča, ko Je ravno tam bila poplava najhujša. Toda upajmo, da so prišli srečno domov. Ob tej priliki pa jih ponovno va- za ceneno dobavo kmetijskih potrebščin in ugodno vnovčevanje Pridelkov. Poostri naj se kontrola nad giba-'^em cen važnih življenskih potrebam in prepreči verižništvo in špekulacija z njimi. Brezpogojno naj se uvrsti tudi galica med predmete, katerih cene se kontrolirajo. Učinkoviti ukrepi za izboljšanje kmetijskih pridelkov Zahtevamo učinkovitih ukrepov povečanje in izboljšanje naših kmetijskih pridelkov. v L Oblastva naj podpirajo izboljšanje kmečkih zemljišč (meliora-('láe, zložbo itd.), ter obdelavo do •Sedaj neobdelane zemlje. 2. Enako naj se poskrbi, da bodo ometom na razpolago prvovrstna selena; zato naj s.e trgovine s semeni strogo nadzorujejo. . * Takoj naj se uvedejo tečaji za '■'obrazbo živinozdravniških poinoč-ov. ki bodo nudili prvo pomoč Pri obolenju in nesrečah domačih ži-am Za ubožne in male kmečke po-Scstnike naj bo živinozdravniška po-,i04(' brezplačna. ■ Ne odnehamo cd zahteve po Premembi lovskega zakona, da se zavarujejo koristi kmeta, končno prosim oblastva pomoči šo Jaslednjih zadevah: pr-' ^0jftška oblastva prosimo, da Mm' VP°klieih obveznikov in živine < orožne vaje upoštevajo, da je za • no obdelovanje kmetij potrebno *jj.0vo število za delo sposobnih lju- m vprežne živine, sini ra'jcvsko bansko upravo prosi-kt 2 vsem' silami pospeši .^vjj^fikacijo vsega kmečkega po- 3 p • Rii- ■ Pričevanju obrokov Privile-va 11 aRrarni banki naj se upošte- 4' j'znikovo gospodarsko stadije. 0},v vedejo naj se spet obvezna rnojjv..® razsodišča in z njimi one-nePotrebne pravde, ki uni- ¿edl "a5e k,neti-'e-Hijjj v.a?ajoc te resolucije merodaj- lj0 kciniteljem izjavljamo trdno vo- žahte 6Čkega stanil> da od naših' Pira V ne bomo odstopili. h]ac 111 P°spešuje proizvajalno in 10 zadružništvo, ki bo skrbe- "DESETI BRAT" "Slovenski dom" bo priredil v soboto 25. maja, na argentinski narodni praznik, ob 9 uri zvečer v armenski dvorani, ulica Acevedo 1353 (na višini Rivera 700) narodno igro v petih dejanjih "DESETI BRAT". "DESETI BRAT", ta priljubljena igra bo prikazana v stari obliki, v kakršni smo jo imeli priliko neštetokrat videti doma ter bo v tej prvič v Buenos Airesu podana. Toliko v pravočasno opozorilo vsem prijateljem našega izseljenskega odra, med katerimi ne bo pač no benega, ki ne bi prišel gledat "Desetega brata", najbolj priljubljeno izmed vseh slovenskih ljudskih iger. Saj imate tudi lepo priliko zato vsi, ker je dvorana na zelo prometnem kraju in so prometna vozna sredstva iz vseh strani. Torej ne samo iz vseh mestnih okrajev, ampak tudi iz bližnje okolice. Rojaki in rojakinje! Ne opustite tedaj te ugodne prilike in pridite pogledat našo lepo igro. Opozorite nanjo tudi svoje prijatelje in znance! IG.P.D.S.V Villa Devoto VABI na DOMAČO ZABAVO, ki se bo vršila v nedeljo, dne 21. APRILA popoldne v društvenih prostorih Simbrón 5148. Začetek tokno ob 4 uri popoldne. Svira okrester "ISTRA" Za obilno udeležbo se vljudno priporoča Odbor ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? MNOGO LJUDI TEKA celo življenje za srečo, a njih želje se ne spolnijo, kajti resnično blagostanje ne pride po naključju. Računajte za resnostjo in VARČUJTE, pri čemer Vam pomagamo mi z tem, da Vam odpremo HRANILNI RAČUN z samo $ 5.—. Vaša DENARNA NAKAZILA z ZRAČNO pošto - BREZPLAČNO naravnost na prejemnikov dom brez odbitkov in z podpisanim potrdilom, bodo pri nas NAJBOLJE IZVRŠENA. KAŽIPO T za ulico, v kateri se nahaja dvorana, kjer bomo imeli 25. MAJA zvečer priliko videti našo najbolj priljubljeno igro "DESETI BRAT". "SLOVENSKI DOM" Vabi 1 na veliko društveno DOMAČO ZABAVO ki se bo vršila v NEDELJO 28. APRILA t. 1. ob 4 uri in pol v društvenih prostorih, ulica Gral. CESAR DIAZ 1657 (tri kvadre od Av. San Martin). SPORED: 1. "MORNAR", deklamacija, Ida Pečenko. 2. F. Ferjančič: "PLANINARICA", poje mešan zbor. 3. "PERICE", kuplet, izvaja mladinski odsek. 4. Kam. Vašak: "MLATIČI", poje moški zbor. 5. Burka v 1. dejanju: "PRESKRBEN OČE" OSEBE: Dr. Giselij, tajni svetnik......•• .. . I. Berginc Tildka, njegova žena.............R- Nanut Lotka, njuna hčerka........... • ■ .. A. Sancin Dr. Kapel, priv. docent............J. Švagelj Celestina, Lotkipa teta........• • .. D. Groser Babeta, kuharica..................L Jekše Po sporedu ples in prosta zabava. K obilni vdeležbi vljudno vabi ODBOR POZOR ROJAKI in ROJAKINJE:V soboto, na argentinski praznik 25. MAJA ob 9 uri zvečer v armenski dvorani: "DESETI BRAT"! KOLUMBOVO DREVO Ko je Krištof Kolumb odplul s svojo ladjo na morje, da bi našel najkrajšo pot v Indijo in je na tem potovanju čisto slučajno odkril A-meriko, je čez Ocean dospel do za-padnega indijskega otoka Haití. Jugoslovanski Oddelek BANCO HOLANDES UNEDO PODRUŽNICA BUENOS AIRES Centrala: ! Podružnica Bmé. MITRE 234 CORRIENTES 1900 Ostanimo Slovenci in spoštujmo naš materin jezik! Tam se je izkrcal na kraju, kjer stoji danes mesto San Domingo. Ukazal je, naj ladjo privežejo k nekemu drevesu. To drevo je bilo že takrat staro več sto let, stoji pa še dandanes. Vsako leto še ozeleni, za-cvete in obrodi sadove. čeprav so mnogi mnenja, da je jezik merilo naroda, ni povsem točno to naziranje. Mnogo večje važnosti nego jezik je kri. Govorico je lahko zamenjati, krvi pa ni kar tako enostavno mogoče. Nam Slovencem so poznani jani-čarji iz turške dobe. Janičarji so bili od Turkov ugrabljeni sinovi na Slovenskem, ki so jih potem na Turškem asimilirali ter pripravili na vpade na svoj lasten narod. Ti janičarji naše krvi, ki pa slovenskega jezika niso več znali, so bili mnogo grozovite j ši od Turkov. Vendar našega naroda niso mogli vpropastiti in slednjič tudi Turčiji niso prinesli sreče. V neki pesmi, menda Aškerčevi, tudi čitamo, kako je vodja janičarjev prišel pred neko vas, svojo rojstno vas, in se je tedaj spomnil svoje rane mladosti, zastala mu je noga ter si je zasadil handžar v srce. Potem poznamo na severu Slovence, ki so jih skozi dolga stoletja nemške nadvlade ponemčurili, kakor rečemo. Zadnji avstrijski kancelar Sušnik, je bil slovenskega pokolenja. Sedanji vrhovni vodja nemške armade se piše Braušič, kar kaže da je slovenskega rodu. A to bi ne bilo naj važnejše, pač pa bi vtegnilo biti važno, da nepotujčeni in potujčeni Slovenci na Koroškem in štajerskem težijo skupaj, ne morda radi jezika, saj jezikovno nemčurji Slovence sovražijo, marveč radi krvi, ki jim teče slovenska po žilah, četudi bi nemški jezik prevladal, bo ostala slovenska kri, ki se ne da ponemčiti. Hitler je v svoji knjigi "Moj boj" sam dejal, da se oni zelo motijo, ki bi mislili, da bi se z germanizad j o slovanskih narodov Nemčiji napravilo kako uslugo, marveč bi bilo baš nasprotno. Že Prusi niso nič drugega kakor asimilirani Slovani, a kakor je znano, so ravno Prusi najbolj ognjeviti, podjetni in vdarni Nemci. Karakteristika nemškega naroda je torej zelo dvomljivega značaja in ni nič čudnega, če nemški dalekovid-nejši politiki zavestno ali podzavestno naslanjajo nemško zunanjo politiko na Slovane! Kakor je znano je danes poleg Rusije, Nemčija druga največja slovanska država, to je država, ki ima največ Slovanov v svojih mejah. Nemci jih sicer držijo v podrejenosti nemške kulture in gospodarstva, in recimo, da bi se jim posrečilo jih asimilirati, kar je seveda več nemogoče in kot rečeno tudi Hitler ni za to, bi nemška kri podlegla slovanski in bi kvečjemu dosegli Slovane z nemško govorico. Slovanski narodi res da niso podjetni in ne želijo vladanja, a so v bistvu zdravi in plodoviti, kar povzročuje svojevrsten strah takozvanim pro-svitljenim narodom. Takoimenovani nemčurji vidijo v Nemcih ono, kar pogrešajo pri Slovanih, a kot slovenski janičarji niso prinesli sreče niti Slovencem niti Turkom, tako tudi oni ne prinašajo sreče niti Nem- cem niti Slovencem. Na jugu, kjer mejita slovenski oziroma hrvatski in italijanski narod, je zadnji mnogo manj uspehov dosegel nego naš severni sosed. Vsekakor več v Istri nego na Goriškem. Temu je pripisovati dejstvu, da smo bili Slovenci narodno, gospodarsko in kulturno odpornejši in niso mogli Italijani nuditi zadostne vabe v nobenem oziru. Značilno je tudi, da so slovenski fašistični janičarji mnogo aktivnejši in brutalnejši nego italijanski. Sreča da jih ni mnogo in da je fašizem dosegel le najslabše iz med našega naroda. Asimilacija se niti v večjih mestih, kakor Trstu, Gorici, Reki in Pulju ni bogve kaj obnesla, na deželi pa niso dosegli popolnoma nič. In še oni, ki so po prej navedenih mestih pozabili naš jezik, ne morejo zatajiti naše krvi ter so po miselnosti in značaju še vedno Slovenci. Kakor slovenskega in druge slovanske narode, poznamo v zgodovini tudi druge narode, ki ne govorijo več jezika svojih očetov, a svojega porekla s tem niso izgubili. Naj o-menimo Žide, ki so že skoro dvatisoc let razgani po vsem svetu, a že zdavnaj ne govorijo hebrejščine, ki je njih pravi očetni jezik ter so prevzeli kot za nekak svoj uradni jezik idiščino (Jidisch), ki je nekak staro-nemški dialekt. So pa Židje na primer v Jugoslaviji, Italiji, Franciji in pod rugih državah, ki govorijo je-¡ zik dotičnih narodov, a so vendarle I ostali židje z vsemi svojimi svojstvi. Tudi če bi hoteli, ne morejo prikriti svojega pokolenja, ker jim je pač ži-; dovsko svojstvo v krvi, kakor je slehernemu narodu. Mozaik vseh narodnosti so napri-mer Združene države in Južna Amerika. Uradni jezik v Združenih državah je angleščina, v Južni Ameriki, izven Brazilije kjer govorijo portugalščino, pa španščina, čeprav te narodnosti prevzamejo polagoma jezik držav v katerih živijo, kar je s praktičnega in naravnega stališča razumljivo, vseeno ostanejo posamezne izseljenske skupine s svojimi narodnimi svojstvi, ki prikazujejo narod kot celoto, oziroma državo v vsakem oziru zanimivejšo in naprednejšo, ker je vsak nekaj dobrega prinesel s seboj, ter v medsebojni prijateljski tekmi izpopolnjujejo in posnemajo ter uživajo koristi vsi. Sestavni del argentinskega narodnega mozaika smo, oziroma bomo tudi slovenski priseljenci. Oni, ki komaj čakajo, da pozabijo jezik svojih očetov, ne prinašajo nobene izgube slovenskemu narodu pa tudi sreče argentinskemu ne. Lahko je zatajiti jezik, a porekla ni mogoče, kajti kri ni voda. častno in koristno je, da ostane vsak tisto kar je. Vsi nas bodo spoštovali in se učili od nas. In kakor se bodo drugi od nas, se bomo mi od drugih, če bodo tega vredni in če bomo vredni mi. Slovenci doma in po svetu Koncert jugoslovanske glasbe v Oslu Na prizadevanje Združenja sodobnih jugoslovanskih skladateljev bd priredil norveški radio Oslo 9. aprila velik simfonični koncert jugoslovanskih skladb, na katerem bi bili zastopani avtorji: Škerjanc, Hri-stič, Lajovic, Braničar, Slavenski in Švara s simfoničnimi deli. Podoben spored bo v maju izvajala litvanska postaja v Kovnu. Sedanji vpad Nemcev v Norveško pa je ta koncert gotovo preprečil. ODKRITJE SPOMENIKA BOJEVNIKOM IZ SVETOVNE VOJNE Spomenik bojevnikom na zagrebškem Mirogoju so odkrili v začetku marca ob veliki udeležbi booevni-kov iz svetovne vojne. Prišli so ne «amo delegati iz vseli večjih hrvatskih krajev, marveč tudi iz Slovenije in Srbije. Vojaško oblastvo so zastopali armijski general Nedeljko-vic, brigadni general-štabni general Lokar, sanitetni general dr. Hočevar ter delegacije vojaških edinic zagrebške garnizije. Častna četa podoficirske šole je prikorakala z godbo in zastavo. Civilno oblast je zastopal podban dr. Krbek z več J drugimi predstavniki. V grobnici so shranjene kosti 3288 vojakov, ki so bili v teku svetovne vojne pokopani v Zagrebu. Svečanost se je pričela ob 10.30, ko je prispel pred grobnico odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. divizijski general g. Marko Mihajlovič. Pozdravil ga je predsednik zagrebškega združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov g. Dragutin Matijašič. Ravnatelj magistrata g. Zvonimir Einwalter je prevzel grobnico in spomenik v varstvo mesta Zagreba. Ko je godba odigrala žalno koračnico in ko so svečeniki raznih obredov opravili blagoslovitev, so bili položeni številni venci. V imenu rezervnih oficirjev iz Slovenije je položil krasen venec g. dr. Vinko Vrhunec. V imenu Legije koroških borcev g. Maru-šič, v imenu združenja vojnih dobro-voljcev Medjimurja, Prekmurja, Koroške in Štajerske pa g. Stjepan Sertič. GRAFIČNO DELAVSTVO PRIPRAVLJA RAZSTAVO V PROSLAVO GUTTENBERGOVE 500-LETNICE Zveza grafičnih delavcev pripravlja v proslavo Guttenbergove 500-letnice veliko razstavo tiska v Zagrebu. Prirejena bo v okviru Zagrebškega zbora in jo bodo verjetno odprli v avgustu. Posebno se bodo potrudili, da prikažejo, kako se je tisk razvijal v hrvatskih krajih od Ritterja Vitezovica in njegovo zagrebške tiskarne do današnjih velikih tiskarn z rotacijami in off-se tom. Znaten del razstavljenih predmetov bo potem nameščen kot poseben oddelek v muzeju za umetnostno obrt. Tako bo Zagreb, ako bo razstava uspela, dobil lastni muzej tiska. 12 knjig prevodov iz srbske, hrvatske in slovenske literature. Y tej seriji, ki naj predstavi madžarski kulturni javnosti reprezentativne stvaritve sodobne književnosti v naši državi, bo izšlo 6 knjig srbskih, štiri knjige hrvatskih in dve knjigi slovenskih pisateljev. Med prvimi izidejo: Stankoviceva "Nečista krv", Izbor povesti Velka Petroviča in "Seobe" Miloša Crnjanskega. Kdo bo zastopal slovensko literaturo, nam trenutno ni znano. Verjetno je, da bo v zbirki kakšen izbor novel in črtic Ivana Cankarja. Kolikor vemo, pripravlja prevode iz slovenske literature prekmurski Slovenec dr. Avgust Pavel, ki je že prevedel v madžarščino Cankarjevega "Hlapca Jerneja" in še nekatere druge njegove spise ter je že ponovno pisal s priznanjem in z zadostno razglednostjo o slovenski literaturi. Vsekako je treba navedeno serijo prevodov pozdraviti kot razveseljiv znak duhovnega spoznavanja in zbliževanja med Jugoslavijo in Madžarsko. KONCERT V PROSLAVO DVAJSETLETNICE SLOVENSKE UNIVERZE V zvezi s proslavo 20-letnice ljubljanske univerze se je 11. pr. meseca vršil koncert Akademskega pevskega zbora ljubljanske univerze. Slovesnoscti nastopa zbora, ki stoji pod pokroviteljstvom kraljice Marije so bili prisotni odposlanik kraljice Marije, voditelj slovenskega naroda g. dr. A. Korošec, ban dr. M. Natlačen s soprogo, škof dr. G. Rozman, predstavniki ljubljanskega konzularnega zbora, rektor univerze dr. Slavič, župan dr. Jure Adle-šič. mnogo bivših poslancev, predstavniki jubljanskega kulturnega in narodnega življenja, ter elita ljubljanskega občinstva, Slovenski akademiki so se ob tej priliki pokazali kot sijajni pevci in orfganizatorji koncertov. V zahvalo za njihovo požrtvovalno delo jim je rektor univerze dr. Slavič poklonil lovorov venec. Predstavniki pojedinih akademskih klubov na ljubljanski univerzi pa so pevcem in njihovemu di rigentu iskreno čestitali, posebno oni iz Gorice, Trsta, Istre in Koroške. MADŽARI IN NAŠA KNJIŽEVNOST Vseučiliščna tiskarna v Budimpešti bo izdala v teku letošnjega leta STOLETNICA ROJSTVA GREGORJA KREKA 8. marca je poteklo sto let, kar se je v Čateni pri Javorju na Gorenjskem rodil Gregor Krek, poznejši slovenski pisatelj in znanstvenik. Po dovršenih študijah v Ljubljani in v Gradcu je promoviral leta 1864. Čeprav je študiral filologijo, se je bavil tudi s slavistiko in je leto dni poslušal Miklošičeva predavanja na dunajski univerzi. Leta 1867. se je habilitiral na vseučilišču v Gradcu za slovanske jezike in literaturo. Leta 1871 je postal izredni, tri leta pozneje pa redni profesor. Ko so ga leta 1902 upokojili, se je preselil v Ljubljano. Umrl je 1. 1905 v Gradcu in je bi] pokopan v Ljubljani. tod verjetno v Prekmurje. Bolezen povzroča vnetje možganske opne in otrplost tilnika. Bolezen povzroča bolniku hud glavobol in omotico, čemur se pridruži tudi bljuvanje. Pri vročini 39 do 40 stopinj C se bolniku skali zavest in začne blesti. Tretjina bolnikov navadno umre že prve dni, oziroma v drugem ali tretjem tednu. Tudi bolnikom, ki ozdravijo, navadno bolezen zapusti posledice. V Prekmurju je bilo do sedaj 7 primerov te bolezni. Vsi bolniki so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer še ni nobene umrl. DOBRA HMELJSKA KUPČIJA Hmeljarjem se za letos obeta prav izredna kupčija. Ko je Nemčija priključila Češko-moravski protektorat in zasedla Poljsko, je s tem dobila v oblast tudi vse zemlje, kjer je hmelj najbolj uspeval. Čim se je to zgodilo so se začeli Amerikanci zanimati najbolj za jugoslovanski hmelj. Zaradi slabih kupčij v zadnjih letih, z izjemo lanskega leta, pa hmeljarji niso povečali površine s hmeljem zasajene zemlje niti v Savinjski dolini, niti ne v Vojvodini. Vojvodinci pravijo zato, da bi bilo treba pri nas dvigniti proizvodnjo na 50.000 metrskih stotov letno, ker bi le na ta način mogli ugoditi vsem kupcem, ki se bodo letos v velikem številu pojavili. Vojvodinci da bi se morala taka količina razdeliti na polovico med Slovenijo in Vojvodino. Najbrže pa bo težko izpeljati ta predlog, ker je treba vedeti, da je savinjski hmelj po svoji kakovosti daleč boljši kakor pa vojvodinski. Zato bodo kupci segali prej po njem kakor po onem drugem. Prav zato mora dober sjospo-dar misliti na to, da bo kupcu lahko postregel le z najboljšim blagom in sicer v velikih količinah. Lanske cene namreč pripovedujejo, da je dosegel savinjski hmelj skoro dvakrat večjo ceno kakor pa vojvodinski. NEVARNA BOLEZEN MENINGITIS V PREKMURJU Ta nevarna kužna bolezen se je najprej pojavila v Dalmaciji, pozneje se je prenesla na Hrvaško in od- Od koder že prideš k DI FRANKU pojdi RESTAVRANT "La Corneta del Cazador" RECONQUISTA 458 U. T. 31-5878 Buenos Aires Prvovrstna kuhinja. Domača in uvožena vina ter prava bosanska slivovica. _ jMMMMNBH»» AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Krojaenica 'Gorica Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico 'GORICO', kjer boste, vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. — Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal 1 Pismo koroškega slo venskega vojaka s fronte "Koroški Slovenec" objavlja pismo koroškega vojaka s fronte. Med drugim beremo v tem pismu: Ravnokar sem dopolnil svoje 23. leto in svoj rojstni dan praznujem s pismom na Vas. Zdi se mi, da imam za seboj že dobro polovico življenja. Kako je ob pogledu nazaj človeku žal, da svojih mladih dni ni bolj temeljito izrabil! Mogoče je res, kar pravijo naši stari, da smo vse premalo ljubili in se trudili na njivi, ki so jo orali in posejali naši predniki. Vse to hočemo in moramo popraviti tedaj, ko se spet vrnemo v svojo domovino, v ta prekrasni raj slovenske pesmi in slovenskega srca. Zaenkrat pa se učimo, veliko učimo.... Okoli sebe vidim delovno ljudstvo, ki se z neverjetnim trudom peha za vsakdanji kruh. Z vojaki-tovariši se dobro razumemo, saj je večina Korošcev. Slovenci smo seve v veliki manjšini in zato si našo "Nmav čriez jizaro" zapojemo le bolj potihem. Bo pa zato ob našem svidenju doma donelo tem mogoč- nejše ! t" Poljaki na Koroškem V nemškem delu Koroške je sorazmerno precejšnje število delavcev in delavk iz Poljske. V zadnjem času so se na nekaterih javnih lokalih, po gostilnah in kavarnah, pojavile deske z napisom: "Poljakom i;> Poljakinjam vstop prepovedan!" Napis je ponekod preveden tudi v poljščini. Podobni napisi so se svo-ječasno videli na vseh javnih prostorih in prepovedovali vstop Židom. Nove naselbine v Ju-lijski krajini Že pred dvemi leti je bilo zgrajeno novo naselje v rudarskih revirjih ob Raši, ki je bilo pozneje proglašeno za samostojno občino pod imenom Arsia. Pred kratkim je italijanski kralj dovolil občini poseben občinski grli, na katerem sta poleg liktorskega snopa, okvirjena od dveh lovorjevih vencev in italijanske trikolore srebrn rudarski kramp in zlat žitni pas. Zadnja številka našega lista je poročala o projektu novega naselja v bližini Arsie. — V Trstu je nastalo v zvezi z veliko rafinerijo mineralnega olja naselje Aquilinia in z zgradbo nove industrijske luke v žaveljskem zalivu je predvidena tudi gradba večjega delavskega naselja. — Pri Doblarju ob Soči, kjer so zgradili veliko podzemsko električno centralo, je pravkar nastala nova vas, ki bo nosila ime "Isontinia". Nekoliko nižje ob Soči je že nekaj let naselje Salona, po katerem je dobila tudi prejšnja občina Anhovo svoje ime. Dr. Ivo šubašič, hrvatski ban Dve važni železniški progi Zaradi zime in velikega snega so dela na unski železnici Bihač—Knin nekoliko zastala, sedaj se pa pričakuje večja delavnost. Na celi progi je končanih že 80% del ter so že na polovici proge položene tračnice, po katerih sedaj redno prevažajo po-potrebni materijal in delavce. Letos bodo dograjena kolodvorska poslopja. Če ne bo nepredvidenih dogodkov, bo ta zelo potrebna proga izročena prometu leta 1941, s čimer bo zveza z morjem oziroma s Splitom in Šibenikom krajša in sigurnejša. Sporedno s to progo so začeli graditi tudi novo železnico Karlovec— Bihač, ki bo zaradi ugodnega terena zgrajena v veliko krajšem času kakor unska. Proga Karlovec—Bihač bo vezala Zagreb in Ljubljano po krajši poti s Splitom oziroma s Šibenikom. obenem bo ta proga vezala naše morje skozi Zagreb in Ljubljano s srednjo Evropo.j Obe navedni progi bosta velike gospodarske važnosti posebno za kraje, po katerih bosta tekli, ker so ti kraji vsi pasivni. PREPOVEDANE BROŠURE IN LETAKI NA HRVATSKEM Banska oblast v Zagrebu je v zadnjem času prepovedala več letakov in brošur. Tako je bil na primer prepovedan letak, ki ga je izdala socialistična organizacija na Hrvaškem, kmalu nato pa tudi letak, ki ga je izdala organizacija političnih obsojencev yi kaznjencev. Doslej se je namreč vedno slišalo, da je ta slednja organizacija pravoverna hrvaška. sil j so bili njeni člani dr. Maček, dr. Krnjevic, inž. Košutič i'1 drugi nekoč preganjani veljaki sedanje Hrvaške. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Ba- Aires SLJ1V0VICA ŽGANJE PELINKOVEC 1 VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.CA-U. T. Olivos (741) -1304 T BEOGRADU SE NE BOJIJO ZIDATI Gradbena delavnost bo letos za-radi svetovnih dogodkov precej manjša kakor lani. V vseh večjih jugoslovanskih mestih pravijo, da so ljudje postali previdni in da se nočejo z zidanjem prenagliti. Takih znakov pa ni v Beogradu, kjer je mestni gradbeni urad dobil že nad 70 načrtov v odobritev. Pač pa imajo ljudje neprijetnosti zaradi cen gradbenega materi jala, ki je dražji, odnosno se cene menjavajo vsak dan, Samo opeka se je podražila od 240 na 500 din. TEKSTILNA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI TRPI POMANJKANJE Vprašanje z volno tare jugoslo-vensko tekstilno industrijo. Dokler ni bilo vojne, je prihajala volna v našo državo iz Avstralije, Južne A-merike in iz Anglije in je bila cenejša kakor pa naša domača volna. Na-Ža država je glede števila ovac sicer na petem mestu v Evropi, vendar pa industrija ni nikdar segla po domačem blagu. Čim pa je izbruhnila vojna, so se cene volni dvignile. Tuja volna se je podražila za celih 100 odstotkov. Povrh tega pa so nastale še druge težave, kajti tujo volno je prvič težko dobiti, drugič pa jo je treba plačevati z gotovino. Zaradi tega se je na mah povečalo zanimanje za domačo volno. Sedaj, ko so cene tuje volne večje, se bo dala doseči tudi za domačo volno nekoliko višja odkupna cena. Predvsem pa hi bilo treba organizirati odkup od kmetovalcev in pastirjev. Zbuditi je treba v pridelovalcih tudi zaupanje, kajti ovčjereja se je pri nas zanemarila. Znanstveniki so dokazali, da je domača volna zelo uporabljiva in da je gre le prav malo v upadek. Policija zopet prevzela varnostno službo Varnostno službo v Zagrebu je spet od 1. marca naprej prevzela samo policija. Nekaj mesecev je policiji pomagala "Meščanska zaščita" odkar so se v mestu pomnožili razni umori in atentati. Meščanska zaščita je pomagala očistiti Zagreb kriminalnih elementov, obenem pa je podprla tudi akcijo za interniranje nestrpnih hrvaških skrajnežev, ki so rovarili na vse pretege proti sporazumu. Ker je glavno delo opravljeno in ker je v policijo stopilo precej članov zaščite, bo sama policija skrbela odslej za varnost zagrebških meščanov. RIBIČI UJELI TJULNA Živega tjulna so ujeli ribiči iz Komiža v Dalmaciji. Opazili so bili, da hodi tjulen stalno na skale otoka Svetac in setam sonči. Žival je v Sredozemskem morju bolj redka in Prav zato so ribiči postali nanjo pokorni. Dva ribiča sta previdno nastavila mrežo in čakala skrita, kdaj Se bo žival priplazila iz vode. Čim je tjulen začel stopati po inreži, se je yanjo zapletel, nakar so ga živega 1,1 nepoškodovanega ujeli. Žival bodo prepelali v zagrebški živalski vrt. OSREDNJI URAD DELAVSKIH ZBORNIC USTANOVLJEN ^oseben osrednji urad vseh jugo sl°vanskih delavskih zbornic je bil ustanovljen v Beogradu po sporazumu, ki je i 1 med delegati vseh de-fcvsikh zbornic dosežen te dni v Zagrebu. Poslej bo osrednji urad imel a.]nika in upravni odbor, v katerem )0 dvanajst članov, razdeljenih po Narodnostnih skupinah. Tako bodo ím®l» Slovenci štiri delegate, Hrvatje štiri in Srbi štiri. Vsak sklep bo *°oral biti sprejet soglasno. V nad-ornem odboru bodo po en Slovenec, rt> in Hrvat. Tudi glede nameščen-j 3e bilo sklenjeno, da bodo ime-.. Posamezne Delavske zbornice to-0 svojih ljudi pri osrednjem ura-• kolikor jih da sorazmeroma od-era po številu zavarovanega delav-. a J1a njihovem področju. Na ta ein se je ure(jii sp0r mecj doseda-jnJ,rn tajništvom Delavskih zbornic SkT^ zastoPn'ki splitske in zagreb-s ® "elavske zbornice. Delokrog o-bo .ega urada delavskir zbornic sje Približno enak kakor je bil do-0 J delokrog tako imenovanega "njega tajništva. Razgovor von Riben-tropa z jugoslovanskimi časnikarji Beograjsko "Vreme" prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Berlina o razgovoru, ki ga je imel z jugoslovanskimi časnikarji nemški zunanji minister von Ribbentrop. Poročevalec pravi, da se je von Ribbentrop dalje časa nevezano razgo-varjal z jugoslovanskimi časnikarji. Posebno se je dotaknil gospodarskih odnošajev, ki se razvijajo z vso silo med Jugoslavijo in Nemčijo navzlic vojni. S tem v zvezi je Ribbentrop poudaril, da se bo posebno po končani vojni, ko se bo nemško vojno gospodarstvo spet preobrazilo v mirnodobno, ta močna gospodarska izmenjava še bolj poglobila. Nemčija lahko pokrije vse potrebe Jugoslavije v industrijskih izdelkih. od svoje strani pa Jugoslavija, ki ima skoro polovico svoje zunanje trgovine z Nemčijo, še bolj izpopolni izmenjavo. Von Ribbentrop je nato prešel na splošna politična vprašanja in poudaril, da je nevtralno stališče Jugoslavije tako, kakor najbolj odgovarja koristim miru na jugovzhodu. "Globoko cenim napore jugoslovanske vlade v tej smeri z ozirom na dejstvo, da je po priključitvi Avstrije in po ustanovitvi Češ-komoravskega protektorata končano vsako vprašanje širjenja Nemčije proti jugovzhodu. Jugoslavija je zato lahko mirna in se lahko posveti vsa gospodarski izmenjavi s sosedi." Na vprašanje o možnosti ustanovitve evropsko-azijskega celinskega gospodarskega bloka je Ribbentrop izjavil,d a tega bloka ni, da pa Nemčija sebe, z ozirom na to, da so ji odprta vsa pota k Sovjetski Rusiji, do Vzhodne Azije, Kitajske in Japonske, lahko smatra za popolnoma zavarono proti vsaki blokadi. Nemčija ima odprte meje za izmenjavo blaga na jugu, vzhodu, jugovzhodu in severovzhodu. Vsaka blokada je izključena. Pač pa bo blokada v kratkem začela stiskati Veliko Britanijo, samo. Svoj razgovor je Ribbentrop zaključil z izjavo, da upa, da bo kmalu prišlo do miru, toda Nemčija bo vodila vojno, če tudi bi trajala pet ali več let. Do miru lahko pride samo tedaj, če se izpolnijo nemške zahteve. Dva gledališka dogodka v Jugoslaviji Kulturna kronika naše države zaznamuje v teh dneh dva dogodka mednarodnega značaja: v Zagrebu so gostovali člani najelitnejšega KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga, klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja Pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. 11110 zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis ~ Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— "r('niramo: od 9—12 i ]5—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 francoskega gledališča Comedie francaise. Uprizorili so Racinovo tragedijo "Andromaque" in enode-janko Prospera Merimeeja "La Ca-rosse du Saint-Sacrament". Igralska skupina je bila sestavljena iz samih prominentnih umetnikov, med katerimi sta bila tudi iz iflma znana Ma-rie Bell in Jean Yonnel. Gostovanje jes prejela zagrebška javnost kot velik dogodek. Gledališče je bilo že v naprej razprodano in uspeh odličnih prestaviteljev starodavne francoske gledališke kulture je prekosil vsa pričakovanja. Družabni uspeh gostovanja je bil prav tako velik kakor umetniški uspeh na odru. Gostje so odpotovali iz Zagreba v Budimpešto. V Beogradu pa gostuje v teh dneh frankfurtska opera, ki je prišla uprizoriti ves Wagnerjev "Nibelun-ški prstan". Tudi to gostovanje je velik kulturni in umetniški dogodek. Predstave so bile razprodane ter je uspeh gostovanja gotovo zelo časten. Na čast gostom je beograjski župan g. Vojin Djuričic priredil v nedeljo 10. marca v dvorani Ratni-čkega doma svečano kosilo, ki mu je poleg članov frankfurtcke opere prisostvoval tudi nemški poslanik von Heeren in vrsta uglednih predstavnikov beograjskega kulturnega in gledališkega živšljenja. Na županovo zdravico je odgovoril generalni intendant frankfurtskih mestnih gledališč dr. Hans Meissner, ki je drugim rekel: "Prisrčno vabim beograjsko narodno gledališče, da nas vnovič obišče". 6O-LETNICO ZNANSTVENEGA DELOVANJA JE OBHAJAL PROFESOR KIDRIČ 23. marca jepraznoval 60 letnico plodnega znanstvenega življenja predstavnik slovenske in slovanske literarne zgodovine na naši univerzi in član Akademije univ. pro<£. dr. France Kidrič, doma iz Radanske vasi pri Rogaški Slatini. Jubilant spada med stebre slovenske univerze, med njene prve profesorje, ter tudi med glavne nosik,e ideje slovenske znanstvene Akademije, med katere prvimi knjižnimi izdajami je tudin jegova knjiga o Zoisovi korespondenci ; tako je z njegovim imenom zvezan začetek slovenskega akademskega literarno-zgodovinske-ga delovanja. NOVA RUDARSKA ŠOLA V VARAŽDINU V Jugoslaviji smo doslej imeli dve nižji rudarski šoli za izobrazbo sposobnih rudarjev: prvo v Knjaževcu, drugo v Celju. Banovina Hrvatska dobi zdaj svojo nižjo rudarsko šolo v Varaždinu in sicer jo bodo od v Varaždinu. Odprta je bila 31 marca. Šolanje bo trajalo tri leta, sprejemali pa se bodo samo kopači, mehaniki, ključavničarji in podobni rudarski uslužbenci, ki se bodo izobrazili za nadzorno službo. S šolo bo združen tudi internat. Nekaj ustanov za siromašne gojence bo dala banska uprava, nekaj pa rudarska in metalurška podjetja. Šola je prejela v dar že različno orodje, modele in slike, zgradbo pa je poklonila mestna občina. Andsko gorovje. Nad njim letalo, ki vzdržuje poštni promet med Chile jem, Uruguayem, Brazilom in Argentino Tragična smrt prvega slovenskega letalca Hrvatski učenjak dr. Ružička Hrvatski učenjak in nosilec Nobelove'nagrade dr. Ružička je zapustil aZgreb in se odpeljal v Curih, kjer deluje kot vseučiliški profesor. Dr. Ružička je dobil Nobelovo nagrado zaradi svojih novih kemičnih izdelkov. Po vojni je nameraval priti v Zagreb na vseučilišče, toda iz neznanih razlogov mu stolice niso dali. Sedaj ko je dobil v svetu najvišja odlikovanja in priznanja, pa so gas prejeli z odprtimi rokami in ga celo izvolili za častnega doktorja medicinske fakultete zagrebške univerze. Dr. Ružička je obiskal v Zagrebu bana dr. Šubašiea, pod-pretsdenika vlade dr. Mačka, mestnega župana, nadškofa dr. Stepinca in druge odličnjake. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj bo z njegovimi dognanji, je dr. Ružička izjavil, da je stvar znanstvenika, da svoje delo z uspehom konča, kaj pa bo z njegovim izumom, pa se njega ne tiče. Na praznik Vseh svetnikov letos smo obiskali grob Edvarda Rusjana, ki se nahaja na beograjskem pokopališču, kjer so mu bratje Srbi pred 29 leti dali trajni dom. Na grobu smo prižgali svečo, poleg krizantem, ki jih je na grob položil nekdo že pred nami. Gotovo je bila slovenska duša, ki se je bala, da bi prvi slovenski letalec še tega dne ne bil sam, kakor je bil že toliko in toliko drugih dni. Pa ni bil. Za nami so prišli še drugi, ki ga z nami skupaj v življenju sploh niso poznali in ki vedo samo to, da je bil Rusijan prvi slovenski pilot hi izdelovalec letal, ki se je 27. decembra 1910 na Kale-megdanu v Beogradu smrtno ponesrečil kot 24 letni slovenski fant. Njegovo truplo so pokopali na beograjskem pokopališču in ga niso prepeljali v Gorico, od koder je bil doma. Pa nič zato. Gotovo ga tu greje še toplejše solnce in objema še lepša in globlja ljubezen, ki ga je vlekla na jug med brate Srbe. Pred leti mu je več beograjskih Slovencev uredilo grob in napravilo močan hrastov križ, ki stoji še danes. Starejši Beograjčani se Rusijana še dobro spominjajo. Tako, kakor se radi spominjajo vseh tistih Sloven- i cev, ki so že davno pred zedinje-njem prišli med nje in med njimi razvijali svoje kulturne sposobnosti in med Srbi našli svoj drugi dom. Za razliko od drugih je Rusijan prišel kot .mlad slovenski fant med nje samo umret ter je za razvoj našega letalstva dal svoje mlado življenje. Rusijan je bil čisto navaden mehanik v Gorici. V tistih letih — najvažnejše je leto 1908 — so se pokazali v svetu prvi večji uspehi v letalstvu. Nekaterim francoskim letalcem se je posrečilo z letalom prele-teti progo — 1 kilometra. To je bil za tiste dni že velik uspeh in napredek. Ta rekord si je priboril letalec Farman in je zanj dobil visoko nagrado 50.000 frankov. Istega leta so ameriški letalci dosegli še večje uspehe ter so z letalom preleteli že progo do 230 km. Glas o teh uspehih francoskih in ameriških letalcev je šel po vsem svetu. Ti uspehi so še bolj navdušili mladega Rusijana v Gorici, ki se je že prej sam zanimal za letalstvo. Poleg tega pa tudi za kolesarstvo. Kot dober kolesar se jc udeležil tudi več tekem. Tako 1908. leta v Zagrebu. Udeležil se jih je tudi Milan Meniga iz Zagreba, ki je bil prijatelj Mihajlu Merčepu, kateri se je parv tako na jugu že delj časa bavil z letalstvom. Meniga je Merčepo takoj zainteresiral za Rusijana, ki ga je osebno dobro poznal, ter ju je seznanil. Oba sta leta 1910 stopila v tesnejše stike. Stalno sta si dopisovala in izmenjavala misli o vesli novih pridobitvah v letalstvu. Sklenila sta tesnejše sodelovanje. Zato je Rusijan povabil Merčepa k sebi' v Gorico. Ta se je povabilu takoj odzval. Svojemu gostu je Rusijan najprej pokazal letalo, za katerega je uporabil mali tricilindrski motor "Anzani", ki je imel komaj 28 konjskih sil. Oba sta motor takoj preizkusila in ugotovila, da je dober, samo preslab za tako letalo, kakršnega je izdelal Rusijan. To je uvidel tudi sam Rusijan. Oba sta sklenila, da si bosta kupila močnejši motor. Svoj sklep sta hotela takoj uresničiti, da bi se tudi onadva pokazala svetovni javnosti s svojim letalom. Odšla sta v Pariz, kjer so bili tedaj posebno na glasu motorji znamke "Gnome". Takoj po prihodu sta naletela na prve težave. Vsi motorji te znamke so bili že vnaprej prodani. Če je hotel kdo priti čimprej do njega, je moral plačati do 4000 frankov, da mu je kdo odstopil že naročeni motor. Tudi te težave se nista ustrašila in sta imela kmalu zaželjeni motor v rokah. Na pariškem letališču sta si nato ogledala še nekoliko novih modelov in sta takoj nato odpotovala naravnost v Zagreb. Najela sta si delavnico, pozneje pa zgradila svoj hangar. Sporazumela sta se, da bosta najprej napravila monoplan tipa Merčep-Rusijan in sta za tako letalo izdelala potrebne načrte. Dela sta se lotila takoj in sta imela kmalu aparat gotov. Preizkusila sta motor in propeler znamke "Integral". Vse je dobro delovalo, tako da je Rusijan konec oktobra 1910. leta z letalom že lahko napravil prvi poskusni let. Tudi to preizkušnjo je letalo dobro SESTANEK TRGOVINSKEGA ODBORA Šele konec prihodnjega meseca ali ¡pa v začetku maja bo v Berlinu se-j stanek stalnega targóvinskega od- 1 bora za urejanje trgovine med Nemčijo in našo državo. Prvotno je bilo rečeno, da sebo odbor zbral že v začetku tega meseca, kjer je bila na sporedu ureditev vseh vprašanj, ki nastanejo za nemško-jugoslovanske trgovinskeo dnose, čimse češko-mo-ravski protektorat vključi v nemški carinski ssitem. Ker so pa Nemci z izvedbo priključitve protektorata v svoj sistem odlašali in ga niti sedaj še niso izpeljali, pa bo sestanek mešane jugoslovansko-nemške komisije pozneje. ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Palicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 R o Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto prestalo. Naslednje dni se je Rusi-jan vsak dan na vojaškem vežba-lišču v Černomereu vadil v letanju in se tako pripravljal na javno letalsko prireditev v Zagrebu. Tudi ta je dobro uspela. Merčep in Rusi-jan sta postala junaka dneva in žela vsestransko pohvalo in priznanje. Javna letalska prireditev v Zagrebu je seveda oba letalca še bolj navdušila in sta zato sklenila, da bosta s svojim letalom nastopila tudi v svetu. Merčep je bil za to, da se po-kažeta najprej v zahodnoevropskih mestih, nato pa v prestolnicah balkanskih držav. Rusijan je pa hotel nastopiti najprej v Beogradu in šele potem drugod. Merčep se je vdal. Oba sta šla v Beograd ter bila prisrčno sprejeta. Letalsko prireditev sta napovedala za 26. decembra .1910. leta. Zaradi košave sta jo pa morala preložiti na naslednji dan. Tega dne je veter sicer malo popustil, vreme pa še vedno ni bilo idealno za letanje. Toda kljub temu sta se odločila za prireditev. Prvotno sta si izbrala kot najpripravnejši prostor Banjico, ki je še danes veliko vojaško vežbališče in kjer je vsako leto na kraljev rojstni dan velika vojaška parada beograjske garnizije. Zaradi precejšnje plasti snega pa Banjice nista mogla uporabiti in sta se odločila za poljanico v spodnjem delu mesta pod Kalemegdanom ob Donavi. Prostor za spuščanje letala je bil zelo majhen. Zato sta se Merčep in Rusijan dogovorila, da se bo letalo, če bo treba, spustilo na Banjico in ne namestu, ki je bilo določeno za vzlet. Za prireditev samo je bilo veliko zanimanje in navdušenje. Vse je govorilo o njej in o mladem Slovencu, ki se bo z letalom dvignil v zrak in z njim krožil nad mestom. Zato je bila tudi udeležba zelo velika. Prireditev samo opisuje rezervni zra-koplovni kapetan I. razreda, sedanji načelnik administrativnega oddelka v predsedništvu vlade, gospod Sava Mikič v svoji lepi knjigi "Zgodovina jugoslovanskega letalstva" (His-torija jugoslovenskog vazduhoplov-stva) takole: Tega dne (27. dec. 1910.) se je v spodnjem mestu zbrala množica ljudstva. Navzoči so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti in raznh športnh, narodnih in drugih ustanov. Z občudovanjem so vsi opazili Rusijana in čakali trenutka, ko se bo dvignil v zrak. Rusijan je vžgal motor ter se v razdalji 30 m uspešno dvignil v zrak. Njegovo impozantno dviganje z letalom v zrak in zmagonosen prelet zidin beograjske trdnjave, je navdušilo vse navzoče. Rusijan je letel najprej proti železniškemu mostu na Savi, kategega je preletel, nato pravilno zavil na levo stran ter se nato vračal proti beograjski trdnjavi. Ko je bil nad samim zidovjem in ko je vse pričakovalo, da se bo letalo spustilo na zemljo, se je zgodilo nekaj strašnega, česar nihče ni pričakoval. Na povratku je Rusijanu veter pihal v hrbet. Zato je letel s povečano brzino. Vsi so videli, da se je nameraval spustiti na istem mestu, kjer se je dvignil. Nad zidovjem je pa Rusijan zavil preostro na desno stran, vetru nasproti. Krilo je postalo preobremenjeno in se je dvignilo navzgor, letalo je pa strmoglavilo na samo zidovje v spodnjem mestu. Tudi ta dogodek opisuje g. Sava Mikič in pravi, da je globoko pretresel in presunil vse navzoče gledalce. Veliko število gledalcev je takoj pohitelo na mesto nesreče, kjer so pod zdrobljenim letalom našli mrtvega Rusijana. Njegovo truplo so takoj izvlekli izpod ruševin letala. Zdravniki so bili na licu mesta in so mogli ugotoviti samo smrt, ki je nastopila takoj, ker si je Rusijan pri padcu z letalom zlomil hrbtenico. Tako je umrl pred 30. leti v Beogradu 24-letni prvi slovenski letalec Kdvard Rusijan. Njegova smrt je po izjavi g. Mi-kiča izzvala globoko in neizmerno žalost tako v Beogradu, kakor tudi v celi Srbiji. Sprevod pok. Rusijana je bil veličasten. Pokopali so ga z vsemi častmi. Pri pogrebu so sodelovali: "Slovenski jug", "Olimpijski odbor", oficirji beograjske garnizije, vsa športna društva in več tisoč ljudi. Krsto, v kateri je ležal pok. Rusijan, so pokrili z številnimi venci, med katerimi je bil najlepši venec kraljeviča Djordja z napisom: "Neustrašenemu letalcu Slo- venca, Djordje" in venec srbskih oficirjev iz beograjske garnizije. Ko se je pomikal spi-evod na pokopališče, je z balkona hotela "Moskve" na Terazijah spregovoril prvemu slovenskemu letalcu v slovo največji srbski dramatik, danes že tudi pokojni, Branislav Nušič, tele besede: "Gosti in temni oblaki so se zgrnili nad našo domovino. In ti si, moj sokol, hotel v te oblake vzleteti! Krvave so zidine beograjske trdnjave in ti si jih, junak moj, hotel s svojo krvjo orositi. Hotel si v morje krvi, prelite za svobodo, priliti še svojo kri za kulturo. Ali je ta tvoja junaška kri odkup dolga, ki si ga že prej obljubil in ponudil? Ali si hotel, da bi tvoj grob postal izvir in jamstvo tiste velike jugoslovanske ljubezni, ki si jo tako plemenito gojila Naj bo le mirna za tvoj grob tvoja mati, lepa Slovenija! Mi ga bomo čuvali! Ker nam bo jamstvo za naše bratske zveze in spomenik, da Slovenci, ki so se stoletja borili za svobodo, stopajo v isto tako veliko borbo za kulturo!" Tako je govoril posmrtno slovo prvemu slovenskemu letalcu. Rusijanu leta 1910 Branislav Nušič. In je res ostalo tako. Pokojni Rusijan je dobil dom za večen sen na griču, odkoder je prelep pogled na Donavo in šedalje v banatsko ravan. Za razmeroma mirnimi leti je prišla potem najprej vojna vihra leta 1912, zatem dve leti pozneje pa svetovni pokolj. Rusijanov večni mir in mir vseh njegovih bratov in sester tam gori, na griču, je motil neprija-telj z granatami in šrapneli. In so bili časi še težji in je neprijatelj zasedel mesto, v katerega ga je vedno vleklo srce in si ga je izbral za večen dom. V grobu je spal dalje svoj večen sen in je čakal lepših dni ter jih je tudi pričakal, da ga sedaj lahko obiskujejo tudi svobodni Slovenci. Takoj po Rusijanovi smrti so v Beogradu ustanovili poseben odbor za postavitev spomenika prvemu slovenskemu letalcu. Načrte je napravil znani beograjski kamnoseški industrijalec Bertoto. Predstavlja motor znamke "Gnome" na katerega se naslanja pok. Rusijan v borbi z velikim orlom. Svetovna vojna je postavitev spomenika preprečila, sedaj pa zanj še vedno zbira prispevke osrednji odbor Aero-kluba. Tako je usoda preprečila, da ne stojimo Slovenci v prvi vrsti letalstva. Toda zadoščenje le imamo, da je bil naš goriški rojak Edvard Rusijan med prvimi. Slava mu! Mati Ako hočete biti dobro in poceni postreženi obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ V zalogi imam najmodernejše blago za moške ir. ženske! GARMENDIA 4947 La Paternal Jakob je bil že zdavnaj v tistih letih, ko mati izgubi pomembnost otroških let, a še zdavnaj ni bil v tistih letih, ki v njih postane mati iznova in pa zmeraj važna oseba. Vsak dan sta bila skupaj, skupaj sta jedla, govorila drug z drugim in vendar je tako rekoč pozabil, da ima mater. Tedaj je nekega večera ali nekega poznega popoldneva prišel domov in je nenadomao pazil, da je ni bilo, da ni delovala njena skrb, njena vedrost, njena zanesljiva marljivost. Še preden je stopil v kuhinjo, je vedel, da je prazna. In ko se je nato iz kamre staršev, ki je bila nad kuhinjo, oglasil njen glas, ni moglo biti pač drugače, kot da je bil bolj slaboten kot sicer, brez vsakršne radosti in skoraj kot ječanje. Stopil je k njej. Odkar ni bil več otrok, je bilo zdaj nemara prvi krat, da je stopil v kamro svojih staršev. In potem je videl, da je v postelji, ki je bila že od mnogih desetletij obrabljena, ležala stara žena, ki ni hotela biti več dosti starejša. Boječe in v zadregi jo je pozdra vil. Tedaj se je z naporom dvignila in je rekla: "Jakob, ni mi prav dobro. Mogoče si boš sam pogrel kavo in si vzel kruh s presnim maslom iz omare. Vem, da si ves u-trujen od dela, in jako mi je žal, a noge me niso hotele nič več ubogati." Jakob je jedel, ker je to pač spa dalo k dnevu tako kakor sončni vzhod in zahod. Vendar ni jedel tako s tekom kot sicer in se je potem vrnil v ozko, zatohlo kamro, in je obstal ob vznožju postelje. Samo ta postelja je bila tu, ki je bila široka in visoka. Potegnil je odejo čez materine noge in jih je tesno zavil, ko da jih mora obvarovati, da je ne bo zeblo vanje, čeprav je bil dan vroč in je bilo soparno v sobici. A pri tej kretnji nerodne in tudi tako odvisne skrbljivosti, je spreletel srečen smeh ljaj to trdQ, izgarano lice žene, ki je bila prej kmetica in je postala potem žena delavca. V tridesetih letih njenega zakona se je zgodilo prvikrat, da se je dvignila kaka roka zato, da je zanjo poskrbela. In da se je to zgodilo še zdaj, to ji je tako trdo délo! Doslej ni ničesar pogrešala pri svojih redkobesednih in po svoje okornih otrocih. Saj je bila taka narava tudi njena in je ta narava živela v vseh takih družinah in jc bila prav taka pač tudi potrebna, da so mogli biti kos življenju. A zdaj je nenadoma začutila, kako je bila utrujena. Njena utrujenost je dosegla tisti mir neskončne žalosti, ki more človeka iz nje rešiti samo prav globoko spanje. In prav v vso to svojo utrujenost je začutila, da jo je ta njen veliki fant imel rad in da je bil dober z njo. — Kakor mimohiteči poletni oblaček ji je prav nalahno prišel spomin na dneve, ko je bila nevesta, ko je prvikrat v življenju nekaj pomenila. Plaho je rekla: "Ali se hočeš malo usesti?" in je pokazala na stol, ki je stal zraven postelje, in na ka- RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 ¡sagí m%mmmmmmí¡smsmz»:m: •»> •»> >:♦>: >:♦>- >m: I | Uprava "Slovenskega lista" |jj Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov, ^ (zapiši število) g * katerim izvolite poslati par številk na ogled, js Naslov: f; 1) ......................................................... § (Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica) i 2) ......................................................... x ■ I 3) ......................................................... I g 4) ......................................................... f¡ $ 5) ......................................................... Ü (Izreži in pošli na naslov: Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657 k Buenos Aires. $ _ terega je bila položila svojo obleko, sivo krilo, sivo kočemajko in rdečkasto spodnje krilo, kakor sc bile oblečene revne ženske v tistih letih. A koj je nadaljevala in se pri tem klavrno smehljala: "Pa seveda, kaj bi pri meni posedal! Le kar lepo malo skozi vas pojdi, jaz bom pa zaspala. Saj nisem nič več bolna, samo tako trudna sem." Toda Jakob se je usedel k njej in je varno položil materino obleko na zraven stoječo mizicd. Začel je go voriti o dnevu in o delu, o trdovratnem kamenju, o norčavi jezno-ritosti ravnatelja —- in je tako v pol uri povedal več kot sicer v polovici meseca. A potem se mu je dihanje matere zazdelo tako čudno, in njen pogled mu je bil videti tako težak in žalosten. Ko ji je odel noge, jo je vprašal, ali naj ji prinese še skodelico kave ali kozarec vode ali kaj drugega? A ko je le odmajala z glavo, se je kar neprilično spomnil, kako sta oče in mati ob nedeljah hodila v gostolno in kako se je to v poslednjih letih vedno redkeje dogajalo, dasi ni povsem izostalo. Jeclja-je jo je vprašal: "Ali bi šel po kozarec piva ali požirek vina? Nemara bi vam dobro storilo." Nato se je v zadregi odkašljal. Tedajci je žarka rdečica sprelete-la obraz žene. Dejala je, prav hudo težko je to izgovorila: "To je pa res lepo od tebe, Jakob, vendar zares ničesar ne potrebujem. In — kajne, ti si se zdajle spomnil, kako sva šla z očetom ob nedeljah v gostilno? Ah, veš, malokdaj sem srknila kaj pijače pri tem, le kako kapljico iz očetovega kozarca. Pa sem zraven kaj prigriznila. Če sem bila pri njem, ni bil tak revež med drugimi, ki imajo hišo in kravo in nekaj njiv. Ker sem se ga držala in sem šla tudi z njim v krčmo, po enkrat na teden, so ljudje vedeli, da je pošten mož, takšen, s kakršnim je žena lahko zadovoljna in ki more biti nanj zmeraj ponosna. Pa je bil zato tudi sam ponosen in vesel; tega je Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analizo (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. TJltravioletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SEBKOST: Hitra rogeneracija po prof. Cicarelliju. MVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. C REVA; colitis, razSirjenjo, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: bro* operacijo ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE 5 30 — PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naá zavod s svojimi modernimi naprava ml ln z izvrstnimi SPECIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečonj zajamčeno. — Ugodno tedensko in »neplačevanje. OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE bil pa potreben, prav to ga je držalo. — Nemara ni prav, da s teboj takole govorim o tvojem očetu. Pa saj je vse v dobrem! Še zmeraj ga imam jako rada. Ti pa tudi ne misli nič slabega o svoji materi, ko bo že mrtva." Tedaj je njen veliki fant povesil glavo nizko na prsi in je tiho de-smrti, mati, saj ste še mladi. In kar ste dejali o krčmi, oh, mati, kdo je pa o vas kaj narobe mislil, čeprav smo bili preneumni, da bi vse pravilno razumeli!'' Pet in petdesetletna žena, ki je kakor starka ležala pod pisano prešito odejo, vsa sivolasa in upadlih lic, je segla po roki svojega fanta, po tej težki roki, ki se je je še držala vrtna prst, in je spregovorila z globokim vzdihom: "Jakob, ni ga skoraj človeka, ki bi kaj dosti vedel o tistem človeku, ki zraven njega hodi. Mora že biti tako. Zato človek kar nemore biti zadosti dober, ker nikoli ne veš, koliko je tega kdo potreben. A tega se pozno naučiš, in ko že veš, tega ne moreš povedati, vsaj mi, kar nas je, .ni-slim. Gosposki ljudje znajo vse bolje povedati. A naše vrste človek, če on lahko kaj takega pove, potem mora nemara že umreti." Jakob je dolgo molčal in je rekel nato s tresočim se glasom: "Mati. mi smo vas imeli zmeraj vsi radi, in nikar ne recite nobene o umiranju Tega jaz ne morem slišati." * Mož je bil na poti s starejšim sinom. Vsak je moral peljati voz, ki je spadal h koči, in šele drug dan se bosta povrnila domov. Hčeri p» sta bili že več let poročeni; ena v sosednji vasi in druga daleč tam ob meji. ln tako se je žena, ki je morala umreti, še enkrat dvignila iznad bla zin, pogledala je, ali je soseda že spet odšla, in je nato rekla svojemu sinu: "Jakob, povej očetu, ko bo znirazilo, še mogla dokončati. Mine, sporoči mu samo pozdrav, reci mu lahko noč od mene. Drugo p3 vse sam ve. — Nikolaju povej, da sem rokavice, ki jih bo nosil, ko se bo znirazilo, šemogla dokončati. Mislim, da mu volna, ne bo preveč ras-kava; o ría druga je bila predraga; — Veronika pa bo mogla imeti zdaj mojo črno bleko, ki jo je zdnjič hotela." — Nasmehnila se je: "oh, saj bo zdaj lahko vse dobila, tak» sem pozabila! Da bi jih bilo le kaj vec! t" Nato je za večno zaspala. (J. Kirsehweng.) POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Trgovina čevljev BELTRAM Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires V José Ingenieros José Ingenieros... Moža, kateremu je to ime pristojalo najbrže ne poznajo mnogi rojaki. Nekaj več bo najbrže takih, ki vedo, da nosi to ime tudi naselje v neposredni bližini Ville Devoto. Ce jo ubereš naravnost po Tres Cruces — vrabca boš šel naravnost, če ti pa prekriža pot razdejanje velike avenide Gral Paz — no pa vseeno si pomagaj čez most, pod katerim bo drvel čez nekaj let velik promet mejne ulice glavnega mesta. Tamkaj si pa že v naselbini, ki se inienuje José Ingenieros. Že ponovno sem se namenil, da tudi tja stopim, ker že davno vem, da tamkaj na mestnem robu toliko na-ni treba misliti, da se bojim bav-bava.. . Stvar je taka, ker je prav tamakj na mestnem robu toliko naših ljudi naseljenih, me je vselej ura prehitela, da bi mogel pogledati čez mestne meje. Treba je bilo domov. Oni dan sem se pa zares namenil. Pa sem imel tudi dober povod za to. Morda je komu izmed rojakov že znano, da stoji v José Ingenieros tudi mala cerkvica, ki spada v župnijo Ciudadela. Mnogi pač zanjo ne 'Vedo, ker je tako ponižna in skromna, da moraš iti kar na kako stre-, bo, da zapaziš neznatni križ, ki cerkvico označuje. Nemara, da tudi vera v srcih prebivalcev ni dosti večja od tistega križa in cerkvice, ki stoji v netlakani ulici kaj malo očitno. .. kot da bi se bala tistih, kateri mrzi-jo vse kar na Boga spominja.. . Tisto cerkvico so prevzeli, na skrb naši frančiškani. V Buenos Airesu v. zive namreč štirje jugoslovanski frančiškani. Patra Gabriela Arkota Ze mnogi naši rojaki poznate od našega romanja v Lujan. On je Slovenec, doma iz Ribnice, a po zamotanih potih življenja je prišel v Dalmacijo in tamkaj vstopil v frančiškanski red in prav po istem križ-Potju življenja je prišel pred nekaj Meseci tudi v Argentino. Boslej so ti patri živeli v glavnem samostanu, ki stoj i' poleg znane cerkvice svetega Roka v bližini Plaza Mayo; s 1. aprilom so pa prevzeli skrb za ustanovitev nove župnije v José Ingenieros. .K njim sem se torej namenil, da. Vjdim kje so, pa da jih tudi opozo-r,m da imajo v svoji neposredni so- seščini mnogo naših ljudi. Skozi Liniers je peljala moja pot. Tamkaj pa na colect. 19. Čudno se je v Liniersu spremenilo, odkar je dokončan most in podvoz pod cesto Gral. Paz. Nobene stvari ne najdeš več tam kot je stala. Ne vem kako se je znašel oni "slepec", ki je delal dobre kupčije s "Canta claro"... Iludomušneži pravijo, da je kar malo oči odprl, pa je takoj vedel, kam naj spet miže gre naprej. ..,. Nazadnje sem le našel iskani voz in že smo hiteli dalje. Na desni ostane cerkev sv. Kajetana s pšeničnim klasom, še malo, pa že pozdravlja od nedaleč zvonik cerkve sv. Rafaela. Še malozavije voz sem in tja, in že smo na ulici Vicente Casulla 149. Prav na voglu ulice je. Bo kaka trgovina ali kaj? Morda mesarija? sem pogledal neverno. Najbrže ni ulica prava, sem podvomil in povprašal zvedavo mladež, kje je ulica Vicente Casulla. Vi iščete patre, kajne? so me vprašali prijazno otroci. Tukajle v tej hiši stanujejo! In že je stekel nek otrok klicat. Komaj teden dni so bili tam, pa že so postali prijatelji otrokom, čeprav samó P. Blaž že precej dobro špansko govori, P. Rafael je že prileten mož in mu nova govorica naravno ne gre tako hitro v glavo, da bi se je v 4 mesecih mogel kaj prida priučiti. Mladi P. Gabriel se je pa že toliko uživel, da otrokom kaj pove. Kmalu smo si podali roke. Kaj se vam zdi gospod Janez? Hišo imate lepo, samo vaša menda ni. Seveda ne. Najeli smo jo. 120 $ nas stane na mesec. Denar ni tako zelo velik za hišo, ki je dosti udobna, toda velik bo za vas, ker ne bo lahko spraviti skupaj toliko denarja. Ljudje sami se tako radi sprijaznijo z mislijo, da smo tukaj diihovniki plačani od države in jim še ,v glavo ne pride, da v duhovnikov žep denar ne pride sam. Otro-C?'mísíljo, da se v duhovnikovem žepu svetince in podobice same delajo, veliki ljudje pa mislijo prav tako o denarju. Zares boste imeli od kraja mnogo težav. Tukaj okrog cerkve živi le skromen narod, ljudje ki bodo velikokrat v potrebi ne le nasveta ampak tudi materijalné po- moči; tistih pa kar nič ne bo, ki bi tudi kaj prinesli. Saj vemo, da bo tako. Toda bomo si že kaj pomogli. P. Gabrijel hodi vsak dan v sanatorij Doyen, tam poleg Constituciona. Ob 6 uri ima vsako jutro tam mašo. Od tistega bomo dobili toliko, da bo hiša plačana, za jesti bomo pa pri tem, kar nam bo I3og poslal. Saj na svoje ljudi ne bo pozabil. Prav imate, pater gvardijan. Kruh in pučero malo staneta, dobrih duš je pa povsod nekaj in duhovnik, ki je res božji poslanec hitro dobi ljubezen ljudi, ki mu gredo v pomoč. Za kako mašo vam bodo kmalu prinesli. Kdaj pa imate maše? Vdelavnike ob 7 uri in pol 8 uri, v nedeljo pa ob 7 in 8 uri. Malo prezgodaj je to za delavne ljudi. V nedeljo radi malo dalje potegnejo, ker morajo cel teden rano vstajati. Zaenkrat imamo tako, ker smo tako dobili. Nekoliko teško nam je zaradi časa, ker ob nedeljah imamo toliko potov, ker moramo imeti mašo tudi za naše ljudi, ker oskrbujemo tudi hrvaško kolonijo. S časom bomo pa seveda morali kaj spremeniti, tako je menil predstojnik. Stopili smo pogledati tudi kapelico. Eno kvadro više stoji, proti Liniersu nazaj, a imena ulice nisem nikjer videl. Ni velika stvar, toda YUGOESLAVOS EN DOCK SUD Y AVELLANEDA Visiten las más grande SASTRERIA de la localidad " Las Malvinas " Confecciones y camisas! Seriedad y prontitud! L. N. ÁLEM 1490 Dock Sud Avellaneda i p? p $ streho ima dobro, poleg pa lepega prostora za župnišče in veliko cerkev. Toda kdaj se bo to napravilo. .. Za začetek je tale dobra. Še ta ni vedno polna, tako so mi pojasnili. Ali ste naših ljudi že kaj našli. Morda niti ne veste, da živite sredi med Slovenci? Bežite kam? Tega pa res nisem mislil, se je začudil naš rojak P. Gabrijel. Ali veste kje je ulica Villa Real? Doslej še nič ne poznamo. Spo malo časa tukaj, ulice pa tudi'nimajo imen. Saj je vse šele na začetku. Samo tiste ulice so tlakane, po katerih teče kolektiv, to je Vicente Casulla in tale tukaj. Imena imajo menda pa šele na občini. V Villa Real, ki leži ob opuščenem železniškem tiru, prav nasproti postaji José Ingenieros, vem da mora biti nekaj naših ljudi. Če pa stopite malo naprej, samo čez Av. Gral. Paz, boste pa takoj v sredi med samimi Slovenci. Saj je komaj 10 kvader od Lopez de Vega, kjer je slovensko središče. Na Pasaje La Regia, ki je takoj tamle onstran mosta, živi kakih 5 družin, na Cortini dobite slovenskega mlekarja Bre-zavščka na, na Ramón Lista trgovca černiča, na Tres Cruces, ki se sedaj imenuje Franc. Beiro stoje pa kar štiri slovenske gostilne. Tam poleg dobite ne le naših zidarjev temveč tudi naše stavbenike. Počasi boste že prišli v stik z njimi. Prav tu pri vas bo postalo lahko še lepo slovensko zbirališče. Tako smo se pomenili to in ono. Po kosilu sva stopila s P. Gabrije- 9B0E==a0Ea0E=a0E30 NAROČNIKI! — ALI STE PORAVNALI NAROČNINO? NAPRAVITE SVOJO DOLŽNOST! § FOTOGRAFIJA ¡"LA MODERNA" K I I VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite t x i FOTO "LA MODERNA" £ S. SASLAVSKY p Av. SAN MARTIN 2579 ^ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires lom, da poiščeva, če je res kaj naših rojakov v José Ingenieros. Ni lahka stvar to, ker nihče ne ve imena ulic, nazadnje sva le obstala pred neko hišo. Cvetni vrt pred vhodom je označil slovenski doni in se nisva zmotila, prav tako so tudi sosedje Slovenci in še nekaj drugih je menda tamkaj, a tiste bova poiskala ob drugi priliki, kajti tisti dan sem moral iti še v Lurdes, da se tamkaj dogovorimo za naš shod s procesijo, ki se vsako leto vrši zadnjo nedeljo v majniku. Tudi tisto zadevo sva lepo uredila in še tamkaj sva nekatere rojake obiskala v naglici, kajti meni se je že mudilo po drugih poslih, ki sem jih moral tisto popoldne urediti. Janez Hladnik CERKVENI VESTNIK 21. aprila maša na Paternalu za t Jožefa Rehar. Zapoje žalni zbor. Molitve na Avellanedi. 28. aprila maša na Avellanedi za t Jožeta Kastelic. Molitve na Paternalu. Maša za t Leopolda Kralj bo 28. aprila ob 13 uri v Floresu v cerkvi sv. JoSšefa. Obisk. V Buenos Airesu se mudita mati vizitatorica usmiljenk iz Slovenije in sestra Celestina. Namenjeni sta v Magallanes. To nedeljo bosta prišli k maši na Paternal. Prišli sta v Buenos Aires 8 aprila s francosko ladjo. Janez Hladnik Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, ¿brnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ iracundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 181 . ^any in LaPnka nista videla, da -le reka nosila njun čoln vedno bližje Pet ro-pavlovski trdnjavi, vedno lzJe tistemu zidu, ki se je mračno v'8al nad reko. L*any začuti njene bele deviške jfrudi »n jih začne strastno poljub-, • "— P°d seboj je čutil njeno "lado, vnko telo, — čutil je srce, Kl .¡e bilo v tem telesu... j T? Sedaj, — sedaj me poljubljaj, . Jubi, ljubljena moja, — jo je pro-Banv v trenutku pa, ko je tudi Lalinko P etnagala divja strast »n je hotela ostati njegova, ko je Dany divje j^^ml svojo ljubljeno, v trenutku, Ha v' 8-e izpolnila njegova dav-zelja, je nekaj strašno zagrme- i}lj a8fmelo je, kakor da bi se podi-1¡ksvet, — poleg čolna se podre ve-v ailski del zidu, — kamenje pada j,, čoln se zaziblje, malo je „ falo, da bi izginil pod vodo, — kot ' /a P!l je Postn'fi še silnejša, ka-'Wvu k' Sfi Pripravljalo k sodnemu krikne, Dany pa skoči p (l¡r;i, Pavlovska trdnjava se podali nlT~ -klikne Dany. — Poglej, t>a a> del zidu se je podrl, sedaj Podirajo tudi ostale stene, — ta¿0 0 z&fič»tini n svojim telesom, —: Li Se SIneS umrcti! ki je prodrla v IY*U celico, anv v*ravi; V8tene in se samozavestno a• 8edaj je vedel da mora La- linko rešiti. To je bila njegova dolž^ n ost. Imel je samo še eno veslo, katero mu je sedaj dobro služilo, ko je prebitega vrgel v vodo. Dany začne spretno veslati, veslal je, kolikor so mu dopuščale moči, naposled se mu je posrečilo, da je srečno priveslal iz vrtincev in se oddaljil s svojim čolnom od Petro-pavlovske trdnjave. Če se mu to ne bi bilo posrečilo, bi ga bili valovi treščili ob zid, tam pa bi se čoln gotovo razbil al1 pa bi ga zgrabil 5'ok in ga odnesel skozi odprtino v zidu v Petro-pavlovsko trdnjavo. Bilo je v njuno srečo, da je pihal veter sedaj v drugo smer in da se valovi sedaj niso dvigali tako v'so-ko. Danyju se je zdelo, da je največja nevarnost minila. Lalinka vstane. Razburjenje in napor sta jo skoraj onesvestila, — silno je vplivalo nanjo divjanje viharja, še hujši v»-har pa je divjal v njeni notranjosti, — bila je potrta in utrujena. — Živela bova, — vzklikne Dany, — srečno sebova vrnila v gostil-nico, kjer smo seutaborili, — tvoj oče pa najbrž niti ni opazil, da sva odšla! — Če pa je kaj zapazil, — reče mlada ciganka, — bom stopila pre-denj in mu bom rekla, da rajše u-mrem... — Na pomoč! — Na pomoč! — Potapljam se! Ta krik je naenkrat presegal besnenje viharja in šumenje vode. Lalinka Mi Dany se začudeno spo-gledata. Kaj pomeni to? — reče Lalinka. — Nekdo kliče na pomoč! odvrne Dany. — Tako kliče samo tisti, ki se bori s smrtjo. — Kdo je to klical? — Prav gotovo kakšen človek, ki se bori z valovi Neve, — odvrne mladi cigan. — Oh, Dany, Dany! — vzklikne lepa in mlada črnolasa deklica in sklene proseče svoje roke, — hitiva nesrečnežu na pomoč, — ali boljše rečeno nesrečnici, kajti zagotavljam ti, da se bori z valovi neka žena! — Mošk" ali ženska, ko je popolnoma vseeno, — odvrne mladenič, — midva ga morava rešiti! — A, — Dany, — Dany, tam plava neko telo — neka žena, — deklica, veslaj, Dany, gre za človeško življenje! Dany zgrabi veslo, ki mu je še ostalo in začne veslati ter se boriti z močnimi valovi. Ni mu bilo treba dolgo veslati, ko je naenkrat, zagledal mil in angelski obraz, ki je plaval na površini. Bil je obrobljen s svilnatim' ko-drčki, prekrasne oči pa so ga gledale in ga prosile rešitve. Toda mladeničeve moči so vedno bolj pešale, roka se mu je utrudila, ni mogel več veslati, kakor prej. Zdajci spust1 lepa Lalinka svoje roke v reko in začne z njimi veslati. Tako se jima je naposled posrečilo, da sta prignala čoln v bližino nesrečne žene, ki se je borila s smrtjo. Dany pomoli proti nesrečnic1 veslo in ji zakliče: — Primite se za veslo, — hitro, — krepko se držite! — Potegnil vas bom v čoln! — Rešila vas bova! — Primite se za veslo! — Sveti Bog! — vzklikne Lalinka. — Nesrečnica nima več moči, da bi se oprijela vesla! — Naprej, Dany, s čolnom morava priti čisto k njej! — Naprej! Lalinka in Dany sva zbrala vse moči in pognala čoln v bližino ne-srečnice, ki se je potapljala. Dany se nagne čez rob čolna, Lalinka pa je stopila na drugo stran, da bi obdržala ravnotežje. Dany zgrabi utopljenko, ki se je že onesvestila, za roko in jo potegne z vso močjo v čoln. To je bilo zelo naporno dejanje in nihče bi si ne bil mislil, da bi mogel biti osemnajstletni mladenič tako močan. Položil je nesrečnico na dno čolna. Lalinka obriše nesrečni ženi najprej obraz, potem pa hoče položiti njeno glavo v svoje krilo. To pa je preprečil Dany, ki je vedel, da ne smemo utopljenčeve glave nikdar polagati visoko. — Draga Lalinka, sedaj morava najprej prispeti na kopno, — reče mladi c'gan, — iam pa jo bomo poizkušali oživeti. Na našo srečo postaja vihar vedno slabši in skoraj zagotovljeno nama je, da se bova vrnila v "Grozno mrtvašnico", kamor bova tudi odnesla ženo, ki sva jo rešila. Trdno sem prepričan, da bo ta žena zopet oživela, položila jo bova v toplo posteljo, kar ji bo brez dvoma pri j alo. — Toda potem bo moj oče zvedel, da sva bila ponoči na reki, — reče Lalinka s strahom. Da, v tem slučaju bo to zvedel, —1 odvrne Dany in skomigne z rameni. — Naj izve! — vzklikne lepa mlada ciganka. — Sedaj se gre za človeško življenje, v tem slučaju pa ne smeva lagat», — sedaj ¿e ne bojim več očetove jeze. — Tudi jaz se je ne bojim! — vzklikne Dany. — Kdo je ta žena? — nadaljuje Lalinka, ko je nekaj časa z občudovanjem opazovala lep obraz rešene deklice. — Dany, poglej jo, kako je lepa. — Najbrž je kakšna odlična dama! — Morda je tudi odlična, — odvrne cigan, — nekaj pa vem prav gotovo, — dama je nesrečna! — Kdo ve, kako je prispela v reko! — Mislim, da je to v zvezi s po-rušenjem zidu Petro-pavlovske trd- njave, — odvrne Dany. — Bog, mar je bila ta lepa mlada deklica, ta odlična dama jetni-ca v Petro-pavlovski trdnjavi? — V tej ječi je zaprtih mnogo odličnih ljudi, — odvrne mladi cigan. — Ljudje pripovedujejo, da vrže carica Katarina v to ječo vsakogar, ki ji ni preveč po volji. — Mar je carica zares tako kruta? — Ne vem, če je kruta, — reče lepi cigan Dany, — vem samo to, da pripoveduje vsa Rusija, da je carica Katarina umorila svojega moža, iu da je skrajno surovo ravnala z njim. — To mora biti zares strašna ženska, — vzklikne LaPnka ogorčeno, — Kako jemogla ubiti človeka, kateremu je prisegla zvestobo^ —t Moja draga, sladka deklica, — ji odvrne Dany nežno, — midva ne razumeva tega. Bodiva srečna, ljubljena, da tega nemoreva razumeti, kajki veruj mi, človeška srca hranijo skrivnosti, k» so tako strašne, da je boljše, če jih ne vemo? Toda, Lalinka, tam je obala, na kateri stoji krčma! Še samo nekaj trenutkov, pa bomo na cilju. Mali čoln je srečno prispel preko vseh ovir, hitro je rezal valove, ker se je površina sedaj nekoliko pomirila in kmalu je pristal ob bregu pred gostilnico. Previdno sta rešitelja dvignila u-topljenko in jo odnesla na obalo ter jo za nekaj tremukov položila na tla. Dany je privezal čoln k stebru. Potem pa je dvignil nesrečnico in jo nesel proti gostilni. Toda kako se je Lalinka prestrašila, ko je zagledala na pragu "Grozne mrtvašnice" svojega očeta — poglavarja ciganov. — Torej se vendar le nisem zmotil? — zagrmi poglavar. — Ha, sama se potepata ponoči okrog, jaz pa mislim, da spita. — Dany, to mi boš SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Lojze Zupane: Vrag v sodu (Belokrajinska) (Nadaljevanje in konec) Doma je ženi povedal, da je po Kolpi priplaval sod, v katerem je zabit sam vrag. Dejal je, da je sod potegnil na suho. In ni pozabil povedati radovedni ženščuri tudi o čudežni ribiški mreži. Ampak žena otoškega ribiča je bila zgnetena iz drugačnega testa kakor njen strahopetni mož. Ko je zvedela, da zna vrag čarati in da obljublja tistemu, ki bi ga izpustil iz soda, bogato nagrado, je pohitela na breg Kolpe. Prisopihala je do soda in zakričala: "Hej, vrag! Izpustim te iz soda, če mi izpolniš tri želje. Mojemu možu si dejal, da znaš čarati. Zdaj ča-raj, potlej te bom izpustila iz soda." "Vse bom storil, kar želiš!" je zajavskal vrag v sodu. "Povej mi, kakšna je tvoja prva želja, izpolnil ti jo bom." Ženska, ki bi se rada takoj prepričala, če zna vrag zares čarati, je zapovedala: "Pričaraj, da se bo hrastov sod, v katerega si zabit, spremenil v zlatega!" Komaj je ženska spregovorila, že se je zgodilo: hrastov sod se je spremenil v samo suho zlato, da je ženski kar vid jemalo. "Kakšna je druga tvoja želja?" je zdajci vprašal z zaslinjenim glasom vrag v sodu. Lakomnici ni bilo dovolj, da je imela že zlati sod in čudežno ribiško mrežo! Napuh jo je prevzel, da je zaželela postati graščakinja. Uprla je pretkane oči na vrh Kučarja, kjer se je belotil grad, potem pa zapovedala : "Hej, vrag, pričaraj, da bo grad na Kučarju moj in jaz kučarska graščakinja!" Komaj je ženska spregovorila, že se je zgodilo: vrag v sodu je pričel žužnjati nekakšne kozje molitvice, nazadnje pa je zagodrnjal: "Grad na Kučarju je tvoj, ti si Mladinski kotiček na po- grajska gospa! Pojdi v grad, vrhu Kučarja te pričakuje že korna služinčad!" Toda prevzetnici še ni bilo dovolj ! Na mah se ie napurila, kakor da se že v sami svili in baržunu sprehaja po grajskih sobanah. Rada bi odšla takoj na vrh Kučarja, toda ni se ji ljubilo hoditi. Zato je zapovedala vragu v sodu, naj ji izpolni še tretjo željo. "Zdaj mi pričaraj še konja vran-ca, da ga pojezdim v svoj grad na Kučarju!'' Komaj je lakomnica spregovorila, že se je zgodilo: poleg nje je iz tal zrastel prekrasen črn jahanec, ki je hrzal in kopal z nemirnimi nogami v tla. Vrag v sodu je poprosil z milini glasom: "Zdaj sem ti izpolnil vse tri želje! Izpusti me iz soda, kakor si mi obljubila!" Ženska je pograbila čep in ga izpulila iz vehe.--- O j, da bi tega nikoli ne storila! Kajti vrag bi ne bil ves vragolast, če bi se še tisti čas ne maščeval za svoje ujetništvo v sodu. Zaklel je, da se je zabliskalo za Kučarjem, pograbil zlati sod in ga treščil v ku-čarski grad, da se je le-ta sesul v razvaline, pobral z zemlje čudežno ribiško mrežo, ujel vanjo žensko, si jo oprtil na smrdljivo grbo, skočil z lakomnico v mreži na čilega jahan-ca in odpeketal v peklo s takšno vražjo naglico, da je bobnelo po vsej Beli Krajini. Tako se je vrag maščeval, tako so se želje lakomne in napuhnjene žene otoškega ribiča razblinile v nič! Grad na Kučai"ju je izginil, le kamenje grajskih zidin je še danes raztreseno med vinikami kučarske- ga trtja.--— Zvedeli so Belokrajinci, da je vrgel vrag zlati sod na vrh Kučarja, pa so pričeli kopati po gori, da bi našli zaklad. Še dandanes se primeri, da se ta ali oni sanjač napoti na Kučar in koplje in koplje, misleč, da bo našel zlati sod. Toda doslej se to še nikomur ni posrečilo. Tudi čudežne mreže ni! In vsi ribiči ob Kolpi lovijo ribe v mreže, ki jih sami spleto. Nikdar pa ni ribji lov v oKlpi tako bogat, kakor je bil takrat, ko je otoški ribič vrgel v vodo čudežno vražjo mrežo. Kdor ne verjame, da je res tako, naj gre na Otok pod Kučarjem in vpraša Belokrajince, kam so zapravili čudežno mrežo. Dobil jih bo po grbi in še ga bodo Otočani nagnali v dir, da jo bo pobiral iz Bele Krajine ko sam hudir! ("Zvonček") Dragotin Kette: OSEL IN PETELIN Na plotu stoji petelinček in poje lepo in poje glasno. In hvalijo njega občutke vse cibke in čopke in putke: Ko ko, kododajsk, koko! To sliši pa sivček osliček in glavo privzdigne od tal: Viž, da bi ti kukurikal, vse cibke bi k sebi priklical, peteha v koš bi dejal. Pa kaj vam je storil osliček? I no, kukuricnil tako, da putke je splašil v dvorišču, a mož mu je dal po hrbtišču dve gorki in dve za uho. DRUG DRUGEGA STA SE BALA Naši stari ljudje nam še zmeraj radi pripovedujejo o prikaznih, ki so se pojavljale nekdaj ponoči med enajsto in dvanajsto uro. Slikajo jih kot sence brez glave ali pa so jih izdajali "spomini" s kakim posebnim ropotanjem. Kakšni so ti strahovi danes, nam spričuje sledeča dogodbica. Nekje na Gorenjskem — imena seveda ne povemo — so pokopali gospodarja. V hiši je zavladala praznota kakor povsod, kadar odnesejo mrliča. V sobi, kjer je ležal na mrtvaškem odru, ni hotel prvo noč po pogrebu nihče ostati. Pa se je opogumil hlapec ter se ponudil za varuha. Domači so mu postljali pri peči ter se umaknili v stransko sobico. Fanta ni bilo strah; mikalo pa ga je k sosedu, od koder se je oglašalo petje. Ker so bila vrata zaklenjena, jo je pobrisal skozi okno. Bolehno mater je začelo ponoči mraziti. V nadi, da leži v družinski sobi hlapec, je vstala in šla v hišo, da bi se ogrela na gorki peči. Na klop se seveda ni ozrla. Legla je tako, da je gledala proti oknu, kjer se je kmalu nato pojavila senca in zlezla v sobo. Prestrašena ženica je hotela zakričati, a ni mogla spregovoriti. — Hlapec, ki se je tedaj ves premražen vrnil z vasovanja, se je hitro sezul ter se pognal na peč, kjer je v temi otipal mrzlo nogo. '' Oče so nekdaj ležali na peči... " ga je spreletela groza. Fant je krik- nil od strahu in plašno odskočil. Gospodinja ga je spoznala ter ga robato oštela. Hlapec ji ni zameril; groze, ki jo je občutil ob dozdevnem dotiku mrtvega gospodarja, pa pravi, da ne bo nikdar pozabil. t Albina Zakrajšek: SIN O MATERI Kako so dolge noči, ko spanca ni na oči! Kako so kratke noči, ko v sanjah pri meni si ti! Ob moji postelji bediš in me učiš: Od jutrfanje zarje do noči — v Gospoda zaupaj! On ptice pod nebom živi, nikdar ne obupaj! Kako kratke, lepe so noči, ko mati v sanjah pri meni bedi in me uči: trpeti — živeti! Kamele so za saharsko puščavo neprecenljive vrednosti Gustav Strniša: SINICA Sneg po našem parku raja, v mrzlem pišu se vrti, draži vrabce, jim nagaja, vsepovsod jih prepodi. MalaZlatka kliče ptičko, ki na oknu pela je, drobno, ljubljeno siničko, kam že odletela je? Ji v slovo je pela ptička: "Ti si srečna med ljudmi, jaz le bedna sem sinička, ki človeka se boji. Tebe ljubi dobra mama, zate noč in dan skrbi, jaz pa sem sirota sama, kruha ni, ljubezni ni!" Sneg po našem parku raja nad siničko, mrtva spi, zmrznila je sredi gaja, divja burja piska ji. drago plačal, — gorje ti, ti pravem, če si storil moji hčerki kaj žalega! — Oče, vse ti bom raztolmačila, — odvrne Lalinka neustrašeno, — sedaj ne gre za to, če mi je Dany storil kaj žalega, sedaj moramo poskrbeti za to nesrečnico! Poglej, to damo sva našla v va- lovih Neve, — ona potrebuje naše pomoč1, oče dovoli da jo odneseva v hišo! — To je pa res čuden lov, — reče kapetan malo mirneje. — odlično oblečena dama? — Dajta, da pogledam ! Poglavar se je sklonil k rešeni deklici, ko pa se je čez nekaj časa zopet vzravnal, je dejal: — Mrtva še ni, toda komaj sem še slišal, da ji bije srce, — hitro jo odnesita v hišo *n jo položna v posteljo, — storili bomo vse, da bi neznano damo zopet obudili in jo rešili. Odnesli so rešeno ženo v Lalinki-no posteljo, potem pa so poklical staro ciganko, ki je znala zdraviti mnoge bolezni in je že marsikoga ozdravila. Starka je ukazala, naj krepko drgnejo telo nesrečnice, da bi se kri začela zopet pretakal po žilah. Moški odidejo iz sobe. Pri postelji ostanejo štiri ciganke, čez kakšne četrt ure pa odpre mlada deklica vrata in veselo vzklikne : — Rešena je, — živi! — Prid1, oče, Dany — odprla je oči — ona gleda! Ko so cigani stopili v sobo, je rešena neznanka sedela v postelji in gledala okrog sebe. — Ne bojte se, — reče poveljnik ciganov, ki se je imenoval N'kita, —• nahajate se sicer med cigani, toda mi vam ne bomo storili ničesar žalega, — rešili smo vam življenje! — Zakaj me niste pustili, da bi umrla, — vzklikne rešena žena, pri teh besedah pa so ji solze zalile oči, smrt bi bila zame sreča, prinesla bi mi življenje, sedaj pa moram zopet živeti, — zopet bom morala prenašati težko breme življenja. Oh, dobri ljudje, ne morem se vam zahvaliti za rešitev, kakor bi to prav za prav morala! — Zdi se mi, da je silno nesrečna! — zašepeče Lalinka svojemu zaročencu. — Dany, ali je res mogoče, da bi moglo biti življenje breme, katerega bi se človek rad znebil? — Mogoče je, — odvrne mladi cigan tiho, — mar bi ti živela če bi jaz umrl? — Ne, ne, — vzklikne Lalinka in se strese. — Dany,' če bi ne imela več tebe, — bi umrla tudi jaz! — Vidiš torej, — nadaljuje mladi cigan, — tudi to nesrečnico je moralo nekaj strašnega udariti, — morda je tudi ona imela koga, ki ga je ljubila, katerega pa so ji ugrabili ! — Oh, sedaj se mi še bolj smili kakor prej! — Kako se počutite ? — vpraša stara ciganka, ko je stopila k postelji, na kateri je ležala bolnica. — Zebe me, — odvrne rešena. — To sem tudi pričakovala, — odvrne starka, — pijte hitro iz te steklenice; zagotavljam vam, da vam bo takoj toplo! Rešena vzame majhno stekleniči-co, katero ji je ponudila starka in jo prinese k svojim ustnicam. Zdajci pa se premisli in vpraša pridušeno: — Strupž — Nesrečnica, — vzklikne stara ciganka, — zakaj naj bi te zastrupili? Kako moreš tako izpraševati? — Morda vas je najela carica! Te besede so nepopisno vplivale lin cigane. Sedaj so vsaj malo, četudi nejasno spoznali skrivnost, ki je ležala kakor žejna pijavka nad usodo te nesrečne žene. Nesrečnica torej misli, da jo preganja carica, da preži Katarina na njeno glavo? To je potrdilo cigane v njih domnevi, da je to neka odlična dama, ki je v zvezi s carskim dvorom. — Umirite se, nebojte se! — reče poglavar ciganov s pokroviteljskim glasom, carica vas tukaj ne more preganjati, če pa bi to le storila, bi vas mi cigani rešili! Kajti vas je prinesla reka, ciganom pa je svet tisti, katerega so jim izročili valovi! Neka stara bajka pripoveduje, da je Bog poslal prvemu možu po valovih Volge prvo ženo! Obupan je stal prvi človek na obali, čutil je, da ne bo brez žene nikdar srečen in glej, sveti valovi reke Volge so nenadoma vrglo na obalo k njegovim nogam prekrasno belo ženo. Bila je naga in lepa, — prvi človek jo ves srečen vzdigne in jo odnese globoko v gozd. Tako je prvi cigan našel prvo ciganko. Od takrat so vse žene in deklice, ki jih prinašajo valovi svete, — vsaj nam ciganom so svete! Toda povejte mi, kako se imenujete? — Pusti jo, — reče stara ciganka, — naj najprej izprazne to ste-kleničico, to ji bo prijalo, potem se pa lahko z njo pogovarjaš. Rešena žena izprazne sedaj stekle-ničico brez skrbi. Hvaležno pogleda staro ciganko, potem pa zapre svoje oči in majhna usteea. — Sedaj bo spala do jutra, — reče stara ciganka in se zadovoljno nasmehne, — to spanje pa jo bo bolj okrepčalo, kakor vsa zdravila na tem svetu. Ko se zbudi, Nikita, jo vprašaj, kar hočeš in kolikor hočeš, sedaj pa ji privošči malo počitka ! — Odidimo iz te sobe, — konča ne pri njeni postelji. Prepričana sem sicer, da se nesrečnica ponoči ne bo zbudila, kljub temu pa je bolje, da ostane kdo pri njej. Po teh besedah so vsi odšli iz sobe. Dany seveda ni odšel prej, dokler ni svoje lepe in mlade ljubice toplo poljubil. Ko se áenaslednjega dne zdanilo, so cigani prišli zopet v sobo. Neva se je med tem časom popolnoma pomirila, nebo je bilo jasno, niti najmanjšega oblačka ni bilo na njem. Lalinka je sedela ob postelji nesrečne žene, ki je še vedno trdno spala. — Lalinka, ali je govorila kaj s teboj? — vpraša stara ciganka svojo lepo vnukinjo. — Z mano ni spregovorila niti besedice, — odvrne deklica, — pogovarjala pa se je s samo seboj. — Ah, govorila je v sanjah, — Lalinka, si-li razumela, kar je govorila? Ali bi mogla ponoviti njene besede ? — Govorila je vedno eno in isto, — odvrne Lalinka. — Vedno je ponavljala ime Potemkin, toda vsaki-krat ga je izgovorila na drugačen način, tako da ne vem, če tega človeka ljubi ali sovraži! Vedno so šepetale njene ustnice to ime. Zdaj ga je obupno klicala, zdaj so njene ustnice zopet sladko in nežno šepetale, zdaj je jokala in se pri tem strahovito smejala! Poglavar ciganov se zamisli. — Potemkin? — spregovori naposled Nikita. — Saj to je lepi ca-ričin miljenec! Hm, če se ne motim, mi je sedaj vsejasno. Čez dobro uro se je rešena žena zbudila. Ob njeni postelji je sedela Lalinka, poleg nje pa so bili njen oče, starka. Samo Lalinka naj osta-njena babica in Dany. Naši bistroumni čitalci so že zdavnaj uganili, da je bila rešena žena nesrečna Elizabeta Voroncov. — Lalinka, hitro, — pripravi močan čaj, — ukaže stara cigčanka svoji vnukinji. — Dokler pa naša bolnica ne bo popila tega čaja, naj nihče ne spregovori z njo niti besedice ! ' — Kje sem¿ — zašepeče rešena i» se z nezaupanjem ozira po sobi. Opazovala je bradatega Nikito in njegovo staro mater, — sedaj pa j« zopet pogleda odkritosrčni obraz mladega Danyja iti lepo mlado La-linko. — Kaj se je zgodilo z menoj. Mat nisem več .v Petro-pavlovski trdnja' vi? — Klarisa, — kje je Klarisa? Oh, sedaj mi je jasno vse! — — Gorje mi! — Potemkina so m' ugrabili, — Aleksander — Aleksander — Aleksander — ljubljeni moj — edini moj! Solze so nesrečni Elizabeti Voron* cov zalile oči in revica pritisne svoj obraz na mehke blazine. Poglavar Nikita povesi glavo. Lalinka se je vrnila s čajem, p0' kleknila je k Elizabetini postelji 'n ji ponudila čaj. Bolnica je pila toplo tekočino v dolgih, žejnih požirkih. Njen bledi obraz je postal zopet rožnatordeč, pa tudi njene oči so s» zopet zasvetile. — Nikita, sedaj govoriš lahko z njo, — zašepeče stara ciganka sv°* jemu bradatemu sinu. — Neznanka, — reče poglavar d' ganov in stopi k Elizabetini post«' lji, — nismo radovedni, če pa hoče»' nam povej, kako so imenuješ. — Ime mi je Elizabeta. — Kako pa si prispela v Nevo? ^ — Na caričino povelje so me P?"1 jeli, čeprav niesm ničesar zakrivil®' Vrgli so me v vodno celico l>et^' pavlovske trdnjave, kjer sem i>a9 še neko drugo jetnico. (Nadaljevanje prihodnji1'