\ Published monthly by Slovenian National Federation of Canada. Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada LETNIK XV. — VOLUME XV. Subscription ratcs: $3 per year, 25c pcr copy Advertising 1 column x 1" $2.10 Predsednik Ker.(aedy Smrt predsednika Kennedyja je silovito odjeknila v svetu. Mnogi mu niso dajali priznanja v kratkem času ko je bil predsednik; ob njegovi smrti pa se je ves svet zavedal njegove veličine. Svo bodni svet ve, da je imel v Ken-nedy-ju vodnika, ki mu je bilo zaupali. Komunisti vedo, da je bi. Kennedy državnik, ki mu je bi. pri srcu mi in ki je hotel naa vse pravičnost v mednarodnih odnosih. Preposti ljudje širom sveta so bridko z a č a t i 11 da so izgubili prijatelja; milijoni tistih, ki jim je bil predsednik so jokali, kot da bi umrl nekdo v družini. Vse ozadje v zvezi z umorom predsednika bo morda nemogoče raziskati. Uganka bo ostala tudi, kaj bi Kennedy uresničil, če bi mu bilo dano, da bi vršil predsedniške posle do leta 1965. in še naprej, če bi bil ponovno izvoljen. Gotovo pa je, da je Kennedy pokazal voljo in nakazal smer za odstranitev težkih problemov, ki tarejo Ameriko in ves svet. V tem je njegova veličina in zato je do bil neomejeno priznanje, ko ga je vsa Amerika s solzami v očeh spremljala na njegovi zadnji poti v Arlington in kjer zdaj večna lučka in brezštevilna množica romarjev krase njegov grob. Kenndy je s tem zapisal, tako jc izjavil njegov tekmec pri zadnjih predsedniških volitvah, novo in najmočnejše poglavje svoje knjige "Obrazi in pogum". Čast komur čast PISATELJ IGOR ŠENTJURC V številki 3—4 sedmega letnika "Meddobja" objavlja Rafko Vodeb pod naslovo "Srečanje na Lilij ski poti" razgovor z Igorjem Šentjurcem, ki je "slovenski pisatelj, ki piše nemški", kot pravi sam. Iz razgovora razberemo, da je Igor šentjurc začel pesniti že v gimnazijskih letih v vojni dobi. Po vojski pa se je v domovini uveljavil kot spreten časnikar. Sodeloval je pri športnem časopisu "Polet" in mu dodal prilogo "Poletova priloga", ki je postala ljudski tednik. Zaradi stvarnega in drznega poročanja je postal list zelo priljubljen in naklada je poskočila na 120.000 izvodov. To seveda ni bilo prav režimu. Trenja so naraščala in Šentjurc se je umaknil v Nemčijo, kjer si je na Bavarskem ustvaril nov dom in pisateljuje. Napisal je že več romanov v nemščini. Najbolj znan je "Molitev za ubi-javca", ki so ga prevedli tudi v fransoščino in angleščino. Angleški prevod je izšel 1. 1959. pod naslovom "Prayer for an assas-sin" pri založbi Doubleday & Co., Inc., Garden City, New York. Prevedla ga je Cornelia Schaef-fer. O svojem prelomu s komu-nizmon pravi takole: ".... Tako sem zvedel, da so v Strnišču do smrti pretepli fanta iz Ptuja, ki sem ga dobro poznal in sem vedel, da ni storil nič hudega med okupacijo. In še več podobnih primerov. Tedaj sem polagoma začel razločevati med teoretičnim in praktičnim komunizmom župan mesta Chicaga R. Daley je imenoval dr. Ludvika Leskovarja v odbor za prenovitev mesta. V svojem pismu R. Daley omenja zasluge, ki si jih je dr. Leskovar pridobil tekom let v javnem delu za blagor mesta (on je je namreč ustanovitelj in predsednik Heart of Chicago Community Council). Veseli smo, da je naš rojak prejel priznanje za svoje delo in mu k imenovanju iskreno čestita- jem, ki je zavladal tudi v strankinih vrstah po resoluciji 1948 proti kominformu. Poosebljena groza. Kar sem takrat doživel, sem v glavnem opisal v "Molitvi za ubijavca". Tudi tisti prizor, ko se član prati je iz strahu obesi in pusti pismo, da je zvest komunist, ker se boji, da ga bodo sicer še po smrti preganjali. Vse to se je res zgodilo". Na vprašanje: "Vaše trenutno delo?", je pisatelj Šentjurc odgovoril takole: "Poleg romana za revijo "Stem" prirejam "Molitev" za televizijo, pišem scenarij za film "Golem" in za pomlad sem Kind-lerju obljubil Djilasov življenjepis; za tega se zanimajo založniki iz desetih držav". Na vprašanje: "Pa mislite že tudi na kaj večjega, reoimo na 'življensko delo'?", pa je pista-telj Šentjurc odgovoril takole: "Za pisatelja je vedno nevarno, da se prehitro izpove do dna, že s prvim ali s prvimi deli, in se potem neprestano ponavlja. Ni več tiste notranje izpovedne nuje in zato ni več prave dinamike. Skušam se zavestno izogniti tej nevarnosti. Imam pa v načrtu obširen Evropski roman, o katerem ne bo nihče mogel reči, da je 'pri-dobitvena literatura'. Zanima me predvsem psihološko ozadje evropske in narodne miselnosti v okviru splošnih človeških vprašanj. Tu bom imel priložnost, da bom postavil tudi nas na evropski oder, kajti v ospredju bosta Nemčija in Slovenija, se Pojasnilo Docela sem ozdravel med teror- pravi Nemoi in Slovenci1 Slovenska država je v svoji številki od 1. novembra 1963, na prvi strani, četrti stolpec, objavila pod naslovom: Kaj pa naše takozvane "katoliške organizacije?" sledečo notico: "Mislimo tu predvsem na Slov. Kranjsko Katoliško Jednoto. Hrvastka Katoliška Zajednica je uradno protestirala proti Titovemu obisku. To je hrvatska podporna Jednota v smislu Kranjske Slovenske Kat. Jednote. Pričakovali bi, da bi se tudi naša dična KSKJ dvignila in protestirala. Pa ni. Treba si to zapomniti". Podpisana Janez Ovsenik, predsednik Kluba slovenski krščanskih demokratov in Milan Zajec, predsednik krajevnega društva Zveze slovenskih proti-komunističnih borcev v Clevelandu, sva sklicala sestanek slovenskih društev -in organizacij v Baragov dom, v svrho podpisa skupne protestne izjave proti sprejemu Tita. To protestno izjavo vseh zastopanih društev, je kot prvi podpisal za Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto, njen glavni predsednik g. Josip Nemanič. Poleg ostalih slovenskih organizacij sta bila vabljena tudi Kulturni klub Krog in Slovensko državniško gibanje, ki pa skupne protestne izjave nista podpisala. Zastopniko v ni bilo k sestanku, opravičila pa tudi ne. Cleveland, 30. novembra, 1963. Janez Ovsenik, Milan Zajec KSKD KDSPKB (Op. itted.: .v-dsed-nik Slov. Državnega Gibanja je( podpisal protestno pismo, ki ga je "Slov, Drž, Gib." naslovilo no predsedni- PODPRITE SLOVENSKE ŠTUDENTE NA KOROŠKEM ....Slovenski salezijanci na Koroškem bi radi nudili počitniško taborenje slovenskim študentom. V -ta namen potrebujejo nekaj opreme, predvsem šotore. Nekaj dolarjev, ki bi jih prispevali zavednih Slovenci v Kanadi in ZDA bi omogočilo izvedbo tega potrebnega načrta. Prispevke pošljite na naslov: Rev. Kari Ceglar, Salesiens de Don Bosco St. Louis de Kent, N. Br. Canada. • Po poročilih kanadskega Dominion Bureau of Statistics porabi -povprečna kanadska družina 23.8% za hrano, 20.2% iza stanovanje, 11.3% za prevoz (avto), 7.5% za osebne davke, 4.3% za zdravnika, 4.7% za zavarovanja, 4.1% za tobak, alkoholne pijače, 3.0% za darila in dobrodelne namene, 2.9% za zabavo, 2.1% za osebne nego in 7.5% za razne druge stvari. NOVICE • Krščanski romarji v Sveto deželo so prejeli letos svetinjo, ki jo je dala kovati država Izrael. Na eni strani je star zemljevid Palestine z napisom Terra Sanc-ta, na drugi pa napis v hebrejšči-ni, angleščini in francoščini: Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe. # Komunisti Vzhodne Nemčije so napravili mnogo hrupa, ker je v zadnjem času prešlo nekaj se-verno-ameriških vojakov na njihovo stran. Dejanski položaj je, da je od 4. maja 1963 prebežalo h komuniston 6 vojakov, toda nobeden zaradi komunistične ideologije, marveč da bi se izognili kazni. Eden je bil zapleten v osebne in finačne težave, enega je čakalo vojaško sodišče za poneverbo in prešuštvo, enega je čaka. dopust zaradi nezaželenih moralnih karakteristik in obnašanja, trije pa so bili odsotni brez dovoljenja in bi tudi prišli pred vojaško sodišče. • Papež Pavel VI je pred kratkim blagoslovil v Vatikanu 10 belih avtomobilov tvrdke Volks-wagen, ki so namenjeni za misi-jone. Štiri je darovale tvrdka, dve župnija v Wolfsburgu, po enega pa prodajalci VW v Wolfs-burgu, Koelnu, Holandski in Italiji. New Canadian Publications, organizacija, ki služi etničnim listom z iskanjem oglasov pri velikih podjetjih, je priredila 19. dec. 1963. posebno božičnico za vse liste, lastnike istih in urednike ter predstavnike oglaševalcev v dvorani "Harmony Cluba" v Torontu. Na božičnico so prihiteli tudi različni predstavniki kanadskega javnega življenja, poseben telegram pa je poslal ministerski predsednik Kanade, g. L. Pearson. Ob koncu so izžrebali 60 dobitkov, med njimi dar TCA, brezplačno karto s povratnico za 2 osebi iz Toronta v Tampa, Florida, USA. Na sliki stoje pred evropskih reklamnin kioskom (na njem so etnični časopisi) od leve ne desno: gdč. Anna Aikas (New Canadian Publication), g. Allan Grossman, minister of Reform Insti-tutions, ga Isan Pajunen, g. K.J. Baier (Toron-toer Zeitung), ga Andrew Thompson, žena člana Ont. parlamenta za Toronto-Dovercourt in novi župan mesta Toronta g. Philip Givens. ka Kennedija. Vidi dananšnjo izdajo pod zaglavjem: "Gradivo za zgodovino Slovencev"). PREDSEDNIK L. JOHNSON SE ZAHVALJUJE Slov. Narodna Zveza je poslala ob priliki tragične smrti J. F. Kennedyja novemu predsedniku L. B. Johnsonu sožalno pismo. Prejeli smo odgovor: The White House VVashington Deccmber 10, 1963 Dcar Mr. Taycman and Mr. Geratic: I am deeply grateful lor your letter of November 23. These have been difficult days, and I am avvarc of the avvesome respon- sibilities now passed to me. Your prayers and your support are reasuring. With your help and the help of God, the problems are not insurmountable. Kindest personal regards j Sincerely Lindon Johnson 0 Televizijska industrija pričakuje, da bo dosegla prodaja barvnih televizijskih apratov v i. 1964 milijon aparatov. Barvna televizija jc stara deset let in jc v tem času zelo napredovala v pocnnostavljcnju aparatov in v znižanju cene. Vedno več postaj ima barvaste propragem in ker more isti aparat sprejemati tudi črno-belo oddajo, je tak aparat dober za obe vrsti oddaje. Največjo oviro predstavljajo višji stroški barvnih oddaj, ker potrebujejo več aparature in več svetlobe. Kljub temu je vedno več oglaševanja v barvi, ker jc vedno več barvnih aparatov v hišah. Razen tega pa plačajo oglaševanje- itak potrošniki v višjih cenah ali slabši kvaliteti blaga. # V znamenju časa. Okrog 120 francoskih škofov, nadškofov in kardinalov se je zbralo za za sedanja cerkvenega zbora v Rimu, da so pslušali predavanje ženske — gdč. Monike Lahaye, ki je predsednica francoke zvfeze katoliških delavk. O Vice Admiral Hyman G. Rickover, specialist ZDA za atomske podmornice, je napisal kritično knjigo o ameriški vzgoji "American Education — a National Failure" (Ameriška vzgoje — narodni polom). Med predlogi, ki jih našteva v knjigi, so: Podaljšati čas pouka tako vsak dan kot tudi število učnih dni v letu. Odpravo vseh izvenšolskih aktivnosti med šolskimi urami. Učne knjige morajo pisati specialisti. Vzgojo učiteljev je treba izboljšati. Postati morajo profesionalci. Višje šole bodo morale postati vsaj delno zasebne, da bodo dale možnosti hitrejšega in bolj temeljitega študija tistim, ki so bolj nadarjeni. Šolska uprava mora izgubiti pravico spreminjati učne metode po svoji volji brez sodelo v-anja staršev. "Nikjer ne morem najti dokaza, da so kedaj koli Amerikanci dali šolam man- We quote: // »• • "YUGOSLAV" COMMUNISTS FOLLOVV GUS HALL The instructions of Gus Hali are strictly follovved by the so-called "Yugoslav Section" of the Communist Party, USA. Its main organ is a Communist weekly published in Chicago, 111., in Croatian language, under the name "NARODNI GLASNIK" (The Voice of the People). The editor-in-chief of this paper is Leo Fisher, a vvell-knovvn Communist organizer. These are some of the facts vvhich illustrate the practical application of the new Communist line by the Yugoslav Communists and their sympatizers: 1. The above-mentioned Communist paper has published quite a few articles in which its editor and some other Communists have praised the attitudes and the writings of John XXIII. and the new Pope, Paul VI. The Communists have completely misrepresented their stand, trying to create the absurd impression that these great Catholic churchmen were some kind of "progressives" in the sense of being friendly to Communism. 2. The "Yugoslav Section" of the Party has been trying to advance among the readers of "Narodni Glasnik" the idea that there were tvvo types of priests in the Catholic Ghurch. First, the priests for whom they use the derogatory Croatian word "popovi". These are the priests who are allegedly against "progress" and "against the people". They call them also "anti-pcople's priests". Secondly, there the the "people's priests" who are for "world peace", for "progress", and — for collaboration vvith Communism! 3. This attempt of -the "Yugoslav" Communists to create dissen sion among Croatian Catholic priests vviiS a comp ete failure. Among numerous Catholic priests of Croatian descent in the U.S. they have found only one single individual whom they call the "people's priests". This is the present editor of "ZAJEDNICAR' (Croatian section), the official organ of the Croatian Fraternal Union of America, Pittsburgh, Pa. Again and again, in almost every issue of "Narodni Glasnik", the Communist leaders have praised this man. In their propaganda they call him a "people's priest" vvhile they attaek -ali other priests as "reactionary priests"! 4. Last September the llth quadrennial Conventio of the Croatian Fraternal Union has held in Cleveland, Ohio. The Communist paper actively supported the group which called itsefl the "Fraternal Brotherhood". This group vvas composed of some Communists bul mostly of the so-called "progressives" vvho are not Communisti but are vvilling to cooperate vvith the Communists. The Communist-sponsored group vvon an almost complete victory. During this Convcntion some vvell-knovvn "progressives" defended the policies of the Croatian editor of "Zajednicar". He vvas reelected to office vvith Communist and "progressive" votes. 5. The Catholic priests of Croatian descent in the United States dat, da nadomestijo dom. In prav to pomeni vzgoja 'celega otroka'. Prepričan sem, da pomeni v naši državi kot tudi v vsaki svobodni družbi javna šola samo dopolnitev vzgoje staršev. Njena odgovornost se prične, kjer normalna družina ugotovi, da ni več sposobna za vzgojo". # Pred kratkim je zvedela kanadaska javnost, de izvaja al bertska provinca sterilizacijo du ševno zaostalih otrok. xMed leti 1928 in začetkom 1963 so sterili zirali na podlagi provincialnega zakona 2,103 oseb. met at RankTri, Pa., on Oct. 8, 1963, and issued a statenient in vvhich they unanimously condemned the Communist influences in the Croatian Fraternal Union and cxpressed their regret that a priest "vvith his vocation and his name" officially serves the policies of the "progressive group" on the pages of the official organ of the Croatian Fraternal Union. 6. This Catholic statement vvas violently attacked and the editor of "Zajednicar" eagerly defended by the Communist "Narodni Glasnik" of Oct. 30, 1963. In the same issue the Communists promised the editor of "Zajednicar" their further support as long as he continqes to keep his "progressive" political line. This line does not essentially differ from the political line of the "Zajednicar" in 1949-1950 vvhen a Committee of Congress put this paper oh its subversive list. The paper vvas later removed from this list but it stili supports Tito's Communist Yugoslavia and never publishes a single vvord of eriticism of Soviet or Yugoslav Communism. With this singe exception vvhich has created a great scandal among the Croatian Catholics, the nevv Communist party line, as indicated by Gus Hali, has in every respect suffered a complete shipvvreck. The Catholic priests of Croatian descent have -rejeeted the Communist maneuvers intended to misuse religion or religious persons for their evil ends. The Yugoslav Communists have rečen tly succeeded in creating a deep and serious split among the Serbian Orthodox priests in America and Canada and their faithful. But a similar Communist attempt to divide the Croatian Catholics has been dismal failure. (Danica Chicago, 111., November 27, 1963. p. 1) ■k * * ■ TITO S PRISONERS ! (From The Indianapolis Star, November 30, 1963) The story from Belgrade said Yugoslav President Josip Tito and regional authorities had freed 2,457 political prisoners and rcduced the sentences of 875 others. Sounds great, doesn't it? It may, until you start thinking about a couple of little questins. Such as, hovv come Yugoslavia has political prisoners in the first plače? Besides the 875 acknovvledged ones vvho obviously are stili in prison, hovv many more are there? The occasion for this magnanimity tovvard poiltical prisoners was the beginning of the celebration of Yugoslavia's 20th anniver-sary as a Communist state. It's a fitting aetion for the celebration. It hclps to stamp Yugoslavia as a Communist nation in the full pattern. One of the characteristics of a Communist regime is the imprisonment and murder of those vvho dare to oppose it. The Tito regime is stili faithfully adhering to that characteristic. Those vvho believe that Tito is different from other Communists are vvhistling in the graveyard—among the tombstones of those vvho have tried too hard to free Yugoslavia from the Communist Yoke. There is irony in the "freeing" of the political prisoners. Imprisonment is only a matter of degree in Yugoslavia, just as in every other Communist state. The fact is that ali the people are imprisoned behind the barbed vvire barricadcs and death strips vvhich mark the boundaries of the Communist nations. Yugoslavia is not different from the rest of the imprisoned empire, cxcept in the tactical role Tito plays in the Communist plan for vvorld conquest. Tito is the outside salesman, the front man vvhose assignment is to keep the "neutralists" in line and provide guidance and inspiration for the "uncommitted"'. He is a faithful agent of the Moscovv-directed Communist vvorld apparatus. ___ , : j i. i- 'I .i Lj,J ZA ZGODOVINO SLOVENCEV V decemberski Številki SD smo objavili angleško besedilo članka prof. dr. žebota v VVashington Post in pa spomenice predsedniku ZDA ob priliki Titovega obiska v VVashingtonu. V tej številki objavljamo avtoriziran prevod poročila o delu 88 kongresa ZDA za 15. november 1963 kot je bilo objavljeno v Congressional Record. Združene države Amerike Uredništvo. KONGRESNI VESTNIK Delo in razprave 88. Kongresa, prvo zasedanje. TITO Pripombe sen. Frank J. Lauscheja iz Ohia v Senatu Združenih držav. Petek, 15. novembra 1963. G. LAUSCHE. Gospod predsednik, opozorili so me na dva dokumenta, ki jih je napisal Ciril A. žebot, profesor za ekonomijo na Georgetovvnski Univerzi v VVashingtonu, D.C. Profesor žebot je doma v Jugoslaviji, a je moral zapustiti rojstno deželo in priti v Združene države, da bi ušel komunisctičnemu preganjanju. Njegovo znanje o tem, kaj se godi v Jugoslaviji, jc obširno in zanesljivo. Prepričan sem, da bo bravce KONGRESNEGA VESTNIKA in člane Senata zanimalo, kaj ve dr. žebot povedati o življenju v Jugoslaviji. Dokumenta svebujcta pismo, poslano dnevniku VVASHINGTON POST, in drugo, pisano predsedniku Združenih držav, Hon. Johnu F. Kennedvju. , - Ker ne bilo pomislekov, je bilo odločeno, naj se pismi natisneta v VESTNIKU, kakor sledi: TITO V VVASHINGTONU Če Titovo vlogo v povojni zgodovini primerno razčlenimo in razložimo, je moč in je treba na splošno priznati, da je njegovo začetno kljubovanje Stalinu postalo pripomoček pri postalinovskem razvoju sovjetskega in podložniških režimov (kakor tudi Titovega lastnega) v manj okrutne oblike totalitarne vlade doma in v bolj civilizirane odnose z nekomunističnim svetom. To ni bil majhen prispevek k boljšemu današnjemu stanju, za kar zasluži priznanje Tito in pa pravočasna ameriška pomoč le-temu. V smislu mednarodnih odnosov in diplomatskih ozirov je ta dosežek morda opravičil sedanji Titov obisk v VVashingtonu. Kaže, kot da je večina Amerikancev to stvar sprejela tako. Toda vaše uredniško hvalisanje Tita je seglo daleč prek te plati njegovega primera, ki je ni moč tajiti. Vi ste Titu dali bleščeče priznanje za to, da je "iz Jugoslavije napravil socialistično državo". To pomeni sprejeti dobro znano komunistično pačenje pojma "socializem", potem pa ga poveličevati zaradi njegovega pristnega, nekomunističnega smisla. Drži, in to je izpričano po poučenih zahodnih preučevalcih domače stvarnosti v Titovi Jugoslaviji, da je Titova vladavina, kar se tičp skrajnega političnega, gospodarskega in kulturnega nadzorstva, v bistvu prav tako monolitna in totalitarna, kakor kateri koli drugi komunistični režim. Razen liturgičnih obredov v tistih cerkvah, katere-pienašajor m-dovoljeno delovanje nobenemu neodvisnemu združenju, ustanovi ali organizaciji (t. j., da bi bile proste dejanskega nadzorstva po vladajoči Komunistični partiji). Titov režim ni zgolj še ena, de facto enostranskarska vlada. Je popolni socialni sistem enopartijskega nadzorstva nad družbo kot celoto. Šele če opredelimo to komunistično bistvo Titovega režima, ima smisel povdarjati sorazmerno omiljenost načinov v izvajanju titovskega totalitarnega nadzorstva. Kajti prava svoboda bi prinesla Titovi Jugoslaviji konec. Nam so odvratne na novo vstajajoče diktature v Latinski Ameriki. Po pravici smo obsojali nedemokratične plati Diemove vlade v Viet Namu. In nikakor ne maramo enostrankarskih vlad v novih državah po Afriki in Aziji. Toda vsi ti primeri so izven Evrope in le malo — če sploh kateri — jih je zares totalitarnih po cilj u, čeprav utegneja nekateri izmed njih sem pa tja biti ostrejši v metodah. Zdi se protislovno, da ameriški list vašega položaja odpušča in celo daje hvalo režimu v srcu Evrope, ki je po slehernem zahodnem merilu enostrankarski totalitarni sistem. Taka hvala lahko samo meša javnost v presoji Titove vloge in zamegluje tisto plat Titovega dosežka, za katero zasluži priznanje, kakor mu gre. Ciril A. Žebot Profesor za ekonomijo na Georgetovvnski univerzi VVashington, D.C., 12. oktobra 1963 PREZIDENTU Bela Hiša VVashington, D.C. Dragi gospod prezident: Pošiljamo Vam to pismo v imenu Odbora za svobodno Slovenijo v zvezi z bližnjim političnmi obiskom jugoslovanskega maršala Tita v VVashingtonu. Naš odbor se posveča uveljavitvi temeljnega ameriškega načela o človeškim pravicah, ki jih ni moč odrekati nikomur, in o narodni svobodi po samoodločitvi, kakor bi morala veljati tudi za slovenski narod, ki zdaj sestavlja eno izmed republik Jugoslavije vzdolž meje z Italijo in Avstrijo. Veliko protislovje današnjega časa je, da se jc po drugi svetovni vojni, ali pa še-vsak čas bo, prirodna težnja po narodni svobodi in pravica do samoodločbe uveljavila dejansko za vse narode v Aziji in Afriki, da pa to še vedno odrekajo več narodom v srednji in vzhodni Evropi, ki imajo zgodovinsko izobilikovano narodno samobitnost. Slovenija še posebno silno trpi zaradi tega odrekanja, ker je dežela v srcu Evrope, katere zgodovina, kultura in gospodarstvo imajo globoke korenine v evropskem Zahodu, čigar del je ljudstvo Slovenije bilo, vse odkar jo v sedmem stoletju začenjalo postajati narod. Zahodni viri obvestil o stanju v Jugoslaviji se ujemajo v naslednjih dveh temeljnih dejstvih, zadevajočih Slovenijo: (1) Slovenci imajo v bistvu zahodno kulturo in lastni način življenja, po katerem se Republika Slovenija razlikuje od ostalih republik v Jugoslaviji z drugačnim zgodovinskim in kulturnim obeležjem. (2) Gospodarsko je Slovenija zdaleč najnaprednejša pokrajina v Jugoslaviji. Toda dosti sadov večje gospodarske uspešnosti s političnim pritiskom načrtno odvajajo za cilje oblasti centralističnega komunistinega režima v Beogradu in v korist manj razvitih južnih republik Jugoslavije. Primer Slovenije je eden najbolj kričečih zgledov narodno gospodarskega izkoriščanja v sedanjem, navidezno nekolonijalnem času. Ni naša stvar, da bi pretresali Vašo sodbo o obisku maršala Tita. Pač pa smo želeli uporabiti to priliko, da Vas opozorimo na dejstvo, kako narodu Republike Slovenije hkratu z več drugimi narodi v Jugoslaviji in drugod po sredn je-vzhodni Evropi, odrekajo pravico do samoodločbe in kako je to odrekanje še poostreno zaradi trajnega pomankanja kulturne, politične in gospodarske svobode v totalitarnem okviru komunističnih režimov na tem delu Evrope. Čast nam je, izreči Vam najodličnejše spoštovanje. Ciril A. Žebot, / Predsednik Sveta, Mate Resman , Predsednik Odboro za svobodno Slovenijo. Exhumalion of Graves of fhe Victims of Communist ierrorism in Yugoslavia An important step has been taken by the Croatian Social Service in Dusseldorf, under date of August 30th, 1963. A pro-posal vvas made to the International Red Cross in Geneva, to organizc an International Com-mission for the sole purpose of cxhumating the mass graves of Croatian vietims that vvere liq-uidated by communist terrorists in Yugoslavia, after the end of the Second VVorld VVar. VVith regard to the above, Mr. CHRISTIAN RESPONSIBILITY AND VVORLD POVERTY, ed. Vrthur McCormack, Palm Publishers, Montreal, 314 strani, cena $5.95. Ta Symposium predstavlja zbirko člankov priznanih svetovnih avtoritet, ki so v dnevnem stiku s problemi, ki jih povzroča naraščajoče število prebivalstva in pa nizka produktivnost mnogih dežel. Urednik je razporedil članke v šest skupin in je napisal za vsak članek kratek uvod. ■ V prvi skupini "Svetovna revščina, gospodarska zaostalost :n prebivalstvo" sta prispevek □dilije Roullet iz Geneve, ki je ustanoviteljica mednarodne zveze za boj proti lakoti, "Obseg svetovne revščine in nerazvitosti", ter prispevek jezuita Clementa Mer-tensa, predsednika Instituta družbenih ved Gregorijanske univerze v Rimu "Množitev človeštva in svetovna revščina". Druga skupina obravnava "Zakon in odgovornost staršev". Belgijski kardinal Leon Joseph Sue-nens je prispeval članek: "Krščanski zakon in odgovornost staršev v katoliškem nauku"; nevrolog dr. John Marschall iz Londona: "Katoliški pogled na načrtno družino"; profesor sociologije (Instiut social de 1'Action populaire v Parizu) Stanislas de Lestapis, SJ. pa: "Kontrola rojstev kot rešitev problema narasta prebivalstva: Preprečevanje spočetja in nekaj posledic za družbo". V tretji skupini sta orisana dva nasprotujoča si sestava: "Komunistične in katoliške rešitve". Bivši komunist Douglas Hyde razpravlja o "Komunizmu in razvijajoče se dežele" in Anthony Zimmermann, S.VjD., ki deluje na Japonskem, "Cerkveni nauk glede problema prebivalstva in gospodarske nerazvitosti". O gospodarstvu poroča četrti odsek: "Kmetijska in gospodarska revolucija". V njej razpravljajo: ravnatelj Študijskega instituta za kmetijsko gospodarstvo Ox-fordskega vseučilišča Colin Clark "Zemlja zmore rediti svoje ljudi" ; msgr. Luigi G. iLigutti, po rodu iz Vidma (Udine), ki se je izselil v ZDA in bil delaven v the National Catholic Rural Life Confe-rence, sedaj uradni zastopnik katoliške Cerkve pri FAO (the Food and Agricoulture Organization Zedinjenih Narodov) "Joljedelska revolucija", ravnatelj Coady International Instituta iz Antigo-nisha msgr. Francis J. Smyth "Kreditne zveze in zadruge"; angleški politik, časnikar in založnik Maurice Christopher Hollis iz Anglije "Gospodarska in industrijska revolucija"; profesor katoliškega vseučilišča v Louvai-nu, .Belgiji J.aques Mertens de VVilmars "Gospodarstvo pomoči manj razVlftfn deželam"; ter Poljak, sedaj švicarski državljan dr. Tadeusz Stark "Selitev kot rešitev svetovne revščine". Naslednji odsek je posvečen poedinim predelom: "Indija, Južna Amerika in Afrika". Profesor Albert Nevett, SJ. iz Mad-rasa "Prebivaštvo in zakladi Indije"; inženir*ih doktor ekonomije, jezuit Mario Zanartu iz Santia-ga, Čile, "'Naložba v ljudeh — vidik ekonoma"; in glavna tajnica slovite študijske družbe za za družbena vprašanja the Fabian Society v Angliji ga Shir-ley VVilliams "Financiranje razvoja Afrike". Zadnji odsek je naslovljen: "Krščanska odgovornost in mednarodna socialna pravičnost". Profesor moralne teologije Lou-vainskega vseučilišča kanonik Louis Janssensa razpravlja o "Mednarodni socialni pravičnosti". Nadškof iz Liverpoola John Carrnel Heenan pa je napisal "Klic na akcijo". Knjigi so pridejani življenjski podatki oseb, ki so napisale navedene prispevka ter izbran seznam del, ki obravnavajo te probleme bolj obsežno. V današnji dobi, ko se izgubljamo v poplavi novih knjig in ko potrebujemo vsaj poznanje mnogih problemov v glavnih obrisih predstavlja ta knjiga dobrodošlo rešitev. Strokovnjaki so podkovani vsak v svojem področju in v pričujočem delu nudijo svoje poglede v zgoščeni obliki kot vodilo za vse, ki nimajo mož-rosti in časa ali obojega za bolj podrobno študiranje. dres SOCIOLOGIA INTERNATIONA-LIS. Pred koncem leta je izšla nova znanstvena sociološka revija z gornjim naslovom. Izhajala bo dvakrat na leto v založbi Dunker & Humblot, Berlin. Urednika sta Otto Kuehne iz Berlina in Carle C. Zimmermann iz Cabridgea (ZDA). Častni uredniki so Leopold von VViese iz Nemčije ter Pi-tirim A. Sorokin in Robert M. Mclver iz ZDA. Poleg tega sodeluje še kopica krajevnih urednikov. Letna naročnina 36 Dm plus poštnina. Namen revije jc označen na kratko kot sredstvo za mednarod- JURIDIČNI ODDELEK POKRAJINSKE VLADE SLUŽBA ZAKONODAJI Zakonodajna zbornica Ontarija je samostojen parlament. Upravlja izključno oblast v pokrajinskih zadevah, ki spadajo pod 92 zakon Britanskega severno ameriškega zakona. Vlado Ontarija sestavljajo ministri oddelkov, ki jih imenuje ministerski predsednik iz grupe svojih somišljenikov iz zakonodajne zbornice. Po tradiciji je Attorney General starejši član vlade s posebno odgovornostjo, med katerimi je tudi ta, da pripravijo vladno zakonodajo in upravljanje ter da svetuje zakonodajni skupščini in vladi v legalnih stvareh. Glavni uradniki oddelka so odgovorni za področja kjer dajejo nasvete zakonodajni oblasti, občinskim zakonodajnim oblastem, ter ivzršujejo oblast legalnega uradnika za privatne zakone in kot centrala za zapisovanje vseh odredb. SLUŽBA SODIŠČEM Juridični oddelek posredno služi vsem sodiščem v Ontariju, od sodišča za mladoletnike do družinskih sodišč, občinskih sodišč, policijskih, okrajnih, deželnih in do nadomestnih sodišč in najvišje sodišče Ontarija. Preko višjih uradnikov in vodij oddelkov nadzira delo sodiščnih uradnikov in zapisovalcev, šerifov, exekutorjev, vodij kartotek, obduk-cijskih pregledinkov, nadzornikov javnega reda, javnih tožilcev in drugih predstavnikov juridčnega sistema v Ontariju. Glavni uradniki, ki služijo sodiščem so: "The Director of iPublic Prosecutions, The Counsel and Solicitors, The Administrators of County and District Courts, The Inspector of Legal Offices, the Director of Probation Services, the Supervising Coroner, the Senior Master, Registrar and Registrar in Bankruptcy of the Supreme Court of Ontario. Bcrislav Djuro Deželič of Dusseldorf, a vvell knovvn cultural organizer and diplomat, visited various reputable representatives of foreign countries and these representatives have promised to give their full support to this proposal after consulting vvith the officials responsible. This proposal deseribes ali the inhumane and dishonourable acts of tcrror vvhich the com-munists performed. The most outstanding of these communist terrorists vvere the Serbian par-tisans and the erimes that they inflieted upon the Croatian ar-my. After the capitulation of the Croatian army in May 1945, they vvere deported to Marshall Tito and his bloodthirsty follovvers. A promise or pact had been make up betvveen Tito's Officials and VVestern Officials, that ali prisoners of vvar vvho vvere on Austrian territory, vvould be dealt vvith according to the Geneva Convention and the international lavv for prisoners of vvar. This promise or pact vvas an official understanding betvveen Tito's Officials and the English General, Mr. Murray and Major Jones. Because of this -;o-calIed pact, the English Offi-:ers turned over ali the Croatian prisoners of vvar to Yugoslavia— being faultless of the conse quences. Opposed to this promise, Tite carried out a systematic annihi lation on Croatian prisoners of vvar, vvho belonged to the regular Croatian army. By this brutal erime, ali human lavv vvas de-graded to the last degree, espe-oiallv against Paragraph 17 of the Geneva Convention and the regulations of the Haashki Ag-reement, vvhich guarantees hu- hon. fred m. cass, o.c., minister SLUŽBA LJUDSTVU Vsaka delavnost juričnega oddelka in njegovih uslužbencev je neobhod-nopotrebna uslužnost ljudstva, imajo pa tudi direktno odgovornost za zaščito javnih in privatnih juri-dičnih interesov v gotovih specialnih okrožjih, ki so zelo blizu skupaj z upravljanjem pravice. Primeri tega so delavnosti Ontarijske pokrajinske policije, Direktor požarne brambe, the Emer-gency Measure Organization, the Ontario Security Commission, the Attorney General Laboratory, the Ontario Police Commission, uradniki of Public Trustee, Official Guardian and Land Titles in odseki oddelka za zavarovanje. ONTARIO PROVINCE OF 0PP0RTUNITY THE DEPARTMENT OF THE ATTORNEY GENERAL HON. J. P. ROBARTS Prim« Minister FOR ONTARIO HON. FRED M. CASS, Q.C. Minister no sodelovanje in izmenjavo idej med sociologi poedinih kultur n? svetu.- V poedinem bo revija oz načena takole : 1) povdarek bo na socialni di namiki in spremenbah v družbi ker je naše stoletje polno revolu cij; 2) nadalje bo povdarek na generičnem obravnavanju družbenih vprašanj tudi druge dobe so imele podobne probleme; 3) revija bo nudila možnost krajevnim vidikom, da jih bodo mogli spoznati tudi drugi; 4) revija bo smatrala družbene vede kot nujno povezane z etiko in kot usmerjene k človeku; 5) združevala bo oba vidika — teoretičnega in praktičnega ne da bi se sprevrgla v pretiravane ene ali druge smeri. Prva številka vsebuje naslednje prispevke: Carle C. Zimmerman: Cilji in nameni Sociologiae Internationa-lis. Prvenstveno naj povdarja sociologijo menje (v angleščini). Otto iKuehne: "Mejna" analiza kot kriterij "pravilnega" sociološkega mišljenja in delovanja (v nemščini). Leopold von VViese: Sociologija kot znanost (v nemščini). (Pitrim A. Sorokin: Ustvarjalnost v človeški zgodovini (v angleščini). Alfredo Pavina: Vloga sociologa v sodoboni družbi (v španščini). Carmelc V i nas y Mey: Družbeno-gospo darske in socialno-psihološkc implikacije avtomacije (v španščini). Lucio Mendieta y Nu nez: Pomen sociologije podeželjf (v španščini). Abel Miroglio: "Fi lozofski in moralni problemi psi hologije nardov (v francoščini) Sporočila prinašajo kritiko VVil sona Recorda o podpori, ki jo da jajo razne Ustanove znanstvene mu raziskovanju družboslovnih ved. V ocenah obravnava CC. Zim merman tri knjige o vzgoji: Ar thur S. Trace Jr„ VVhat Ivan Knovvs that Johny Doesn't? (pri merjeva med osnovnim poukom v SSSR and ZDA); Admiral H.G. Rickover, Svviss Schools and Ours: Why Theirs are Better; Nicholas DeVVitt, Education and Professional Employment in the USSR. Isti avtor ocenjuje tudi knjigo Georgesa Dubyja: L'Eco-nomie Rurale et la Vie des Cam-pagnes dans 1'Occident Medieval. Naslov upprave: 1 Berlin 41 (Steglitz), Dietrich-Schaefer Weg 9. Prvič Vam je dana možnost, da kupite v Kanadi Jugoslovanska vina : Traminac, Rizling in Prokupae, dalje Slivovko in Klekovačko. Veselo in uspešno novo leto 1964. želi vsem čitateljem "S.D." zastopnik zgoraj omenjenih produktov CARL GYAKI 238 McPherson Ave., Toronto WA. 3—3918 man treatment to ait prisoners of vvar. Self-imposed communist officials had brutally disregarded :heir vvords of promise and had broken ali the lavvs of human dignity by liquidating 280,000 vietims vvithin the first three months of their bloody reign. rhey did this vvithout any quest-ioning vvhatsoever, vvithout rea-sons for accusations, and vvithout h the normal processing hrough a court of lavv. Mass killings of innocent people at Bleiburg and other >laces, together vvith the vvell cnovvn "March of the Dead" from Maribor to Vršac, vvhere unhuman tortures an massacres vvere performed, vvill be noted as the vvorst erimes in history. According to documents that are located vvith the Committee For Investigation of the Bleiburg Tragedy, (Professor John Prcla, President of this committee can be contacted by vvriting to: P.O. Box 1122, Cleveland 3, Ohio, USA) graves of innocent vietims vvere found strevvn from the Austro-Italian border, right to the borders of Rumania and Yugoslavia. The vietims of these mass graves in themselves explain the vvild and primitive methods of torture used in the killing of innocent people, (to date Do comparison can be found in vvorld history.) These vietims made the follovving accusations to ali communists: Vicinty of: ApproxImate No. of Corpse: Maribor .......................... 40,000 Kočevje .......................... 30,000 Št Vid ............................. 25,000 Huda Luknja ................. 16,000 Hrastnik ............................ 7,000 Kostanjevica .................. 7,000 Gračana .............. ) Zagreb .................. ) 80,000 Rakov-Fotok .. ) Bjelovar ............................ 8,000 Vrgin Most .................... 7,000 Kravarsko ........................ 5,000 Našice .............................. 4,000 Backi Jarak ...................... 5,000 Vršac .................................. 2,500 etc., etc. These massive graves vvere found in: streams and vvar trenehes, covered vvith lime and cement; bodies vvere found in valleys buried under roeks : vvhich had been blasted from mountains on both sides; in torests corpse vvere found vvith heir hands tied behind their Dacks and their army plates iround their neeks for identifi-:ation purposes. These massacres vvill be proved beyond any question of doubt, as being the most primitive, and vvildest nethods of liquidation knovvn to man. This barbarism vvas jeoynd the limit of civilized and human behaviour. It is also noted in this proposal, that a deseription is given, stating that there vvere about 500,000 Croatian civilians and about 250,000 civilians of the German National Minority Group in Croatia, placed in concentration camps and jails, vvhere the torturing and direct liquidation of vietims took plače. This Croatian Super Katyn is misunderstood in the free vvest-ern vvorld, and therefore the decided aetion of the Croatian Social Service and it's President, Mr. Deželic, should be congra-(dalje na 4. strani) HfaAftojLOl/ENC/ TORONTO # Belorusi v Toronto so proslavili 30. novembra v svoji dvorani stoletnico upora proti ruskemu imperializmu, ki ga je vodil Konstantin Kalinouski. Upor na žalost ni uspel in so Belorusi i-meli svojo državno samostojnost v letih 1917—1920. # Slovensko besedilo VESEL BOžlč je bilo vključeno na mno-gojezični voščilni karti predsednika ontarijske vlade Johana P. Robartsa in ministra za držav Ijanstvo Johna Yaremka. Interna tional institute of Metropolitan Toronto je imel na svojih voščil-nih kartah z božično zvezdo na notranjih dveh straneh podobno mnogojezično voščilo obenem s slovenskim. • The Canadian Registrar je poročal o počastitvi, ki jo je organizirala Katoliška Ženska Lige župnije sv. Tereze v Port Colborneau za 25 letnico . ma-šništva preč. g. Antona Vukši-niča. • Katoliški šolski odbor to- rontske metropole namerava porabiti za gradnjo šol v 1. 1964 $4,500.000. Število katoličanov je naraslo v 10 letih od 1951 do 1961 za 528,5% — od 200.000 na 460.000. * 12. decembra je pfaznoval 50 letnico posvečenja msgr. John M. 0'Connor v župniji sv. Helene. V prvih letih povojnega begunstva, ko Slovenci v Torontu še niso imeli svoje župnije, je mnogokrat izkazal svojo gostoljubnost tudi Slovencem in njihovim organizacijam. • The Canadian Registar je objavil celotni tekst (v angleščini) novih cerkvenih določb za liturgijo. Tekst bo izšel tudi v posebni knjižici. ANTIGONISH • študentje Coady International Instituta so orgainzirali lepo proslavo 15 letnice razglasitve človečanskih pravic kot so bile sprejete po zastopnikih članic Zedinjenih narodov. Na proslavi je govoril protestantski duhovnik Oliver, ki je zaposlen pri vzgojnem ministrstvu Nove škotske in deluje — kot črnec predvsem med črnci v Novi Škotski. V novi Škotski živi namreč nad polovico kanadskih črncev. Navedel je mnogo primerov, kako so kljub enakopravnosti pred zakonom dejansko zapostavljeni ne vseh področjih in da nima mnogo pomena govoriti o človečanskih pravicah, če ljudje ničesar ne store, da bi jih bil vsakdo deležen. Drugi del večera je bil posvečen proslaviti državne osamosvojitve Kenije in otoka Zanzibar, ki so jo vodili afriški študentje iz Kenije in sosednih držav. • Nova predavalnica, ki so jo dozidali med počitnicami, je zelo pripravna na samo za redno predavanja, ampak tudi za take prireditve, na katere so po navadi povabljeni tudi prijatelji zavoda iz Antigonisha. . • Pred božičem so priredili študentje pestro božičnico, v kateri je prišla lepo do izraza raznolikost zastopanih kultur. Madžarska sestra Etelka Dobos (iz Toronta) je pripravila slikovito božično sceno. Eden izmed treh kraljev je bil črnec iz Kenije, čigar ime je King Asia. • Pred božično polnočno mašo je bral direktor zavoda msgr. F. Smyth odlomke iz pisem in voščil bivših študentov, ki delujejo v raznih krajih od Južne Koreje do Chileja. Chicago • Ponesrečila sta se na poročnem potovanju Frank Martinčič in njegova žena Marija. Zadnji dan, t.j. v petek 13. dec. sta najela motocikel in se peljala na izlet na Bermudih. Na slabi poti na ovinku je vozilo odpovedalo. Frank Martinčič je dobil resne poškodbe in leži še danes, ko to pišemo, v bolnici v nezavesti, dočim je njegova mlada žena dobila le lažje poškodbe. Bog daj, da bi France okreval in se zdrav vrnil nazaj v Chicago. • Slov. Radijsk klub je bil prve dni decembra prav aktiven. Člani plesne skupine SARC so sodelovali na znani Miklavževi paradi v mestu in dne 8. decembra na 26 cesti. Sodelovali so tudi v museju Science and In-dustry na mednarodni božični proslavi. Vsaka narodnost ima vsako leto svoj dan, tudi letos Slovenci niso izostali. Hvala gre p. Vendelinu, ki je organiziral Mladnski zbor in Mrs. Corine Leskovar, ki je organizirala nastop slovenske plesne skupine • Predpustna plesna prireditev SNZ je družabna prireditev prvega reda vsako leto. Tudi letos bo tako in sicer v soboto L februarja v Tomazinovi dvorani. Bodo krofi za predpust in druge dobrote ter nagrade. Roman Possedi in njegov orkester bo zadovoljil vsakogar. Zato pridite, četudi bo sneg do kolena ali pa mraz pod ničlo. Pri Tomazinu ne bo mraza ampak toplo za vsakega! • Miklavževanje to je tradicija Slovencev. Tudi v tujino pride Miklavž. Toda ne kak Santa kot ga vidimo običajno v rdečih hlačah in rdeči kapi z masko dobrodušnega pijančka . . . Prišel je pravi Miklavž, ki je v nedeljo 8. decembra vokvirju Lige SKA v veliki svetoštefanski dvorani napravil veselje premnogim otrokom. To je slovenski Miklavž v duhu slovenske krščanske tradicije. Naj bi ta tradicija ostala še dolgo. • Poroka. V soboto 28. decembra sta se v cerkvi sv. Štefana poročila dr. Peter Fišinger in gdč. Marija Kranjc. Novoporočen-ca sta splošno znana med Slovenci. Dr. Peter Fišinger je lani dokončal zdravniške študije z odliko in prejel posebno nagrado ter je sin dr. Alfreda in Metode Fišinger, poznanega slovenskega glasbenika v Chicagu ter sodelavca na vseh kulturnih prireditvah. Gdč Marijo Kranjčevo, smo videli več let na naših odrih kot odlično pevko. Študirala je glasbo na De Paul Univerzi ter dosegla izvrstne uspehe. Lani je bila v Niči na Francoskem. Obema novoporočencema želimo vso srečo na njuni skupni življenjski poti in Bog daj, da bi v lepem duetu nadaljevala pot skozi življenje ter nikdar ne pozabila na sodelovanje, če bo treba na naših kulturnih prireditvah. Mnogo sreče in božjega blagoslova! Cieveland • Koncert "Slovana" V nedeljo popoldan 1. decembra so pevci pevskega društva "Slovan" priredili svoj koncert pod vodstvom pevovodje Antona Šubla v domu na Recher Ave. Peli so narodne in umetne pesmi. Nastopili so v zboru, kvintetu in duetu. • Miklavževanja Kot vsako leto sta slovenski šoli pri sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti tudi letos pripravili "Miklavža" V nedeljo popoldan 8. decembra je prišel "Miklavž" na oder šentviške dvorane v priredbi slovenske šoje pri sv. Vidu. Isto popoldne pa je slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v tam-kašjnji šolski dvorani podala v režiji g. Rudija Kneza Geržin-čičevo operetp "Miklavž prihaja". • Stoletnica. 11. decembra je praznoval stoletnico svojega rojstva najstarejši slovenski rojak v Clevelandu g. Matija Juračič. Rojen je bil leta 1863, v kraju Velike Mune v Istri. V Ameriko je prišel 1. 1892. • "Slehernik". V soboto zvečer 14. decembra je "Slovenski oder" priredil na odru šentviške dvorane krasno izvedbo duhovne igre "Slehernik", ki jo je po Hofmannstha-lovem "Jedermannu" za Slovence priredil pesnik Oton Župančič. Režijo je vodil g. Jože Dovjak, ki je igral Slehernika že v domovini, na Repentabru pri Trstu in pred desetimi letu v Clevelandu. Posebnost predstave je bila, da je režiser postavil igro po zunanjosti v sodobno okolje. Temu primerna pa je bila krasna scena, za" katero je napravil načrt g. Vilko Čekuta iz Toronta. Sceni se je pridružila še lepa igra luči in svetlobnih efektov. Pri predstavi so sodelovali tudi plesalci plesne skupine "Kres". Vsi igralci večjih in manjših vlog ter vsi nastopajoči so v okviru režije z igranjem in nastopanjem doprinesli k uspemu igre, za katerega so se z ljubeznijo trudili. Posebno so se odlikovali g. Jože Dovjak (Slehernik), ga. Milka Novak (Mati), g. Pavle Borštnik (Smrt) in g. Milan Dolinar (Družnik). Čisti dohodek prireditve je bil namenjen skladu za postavitev spominske kapelice žrtvam komunistične revolucije na Slovenski pristavi. • "Ljudje pod bičem". V decembru so dospeli v Cieveland izvodi prvega dela povesti v treh delih "Ljudje pod bičem", ki jo je napisal v Clevelandu živeči slovenski pisatelj Karel Mauser, izdala in založila pa Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Povest se dogaja v letih vojske in revolucije. Ne- V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika In notarja. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715 POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana ..... .»»/»....aa itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte! CARL VIPAVEC obrnjte 8e z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004 naročniki morejo kupiti knjigo v trgovini "Familija" nasproti šentviške šole. • Kipar Gorše odšel v New York Koncem decembra se je preselil iz Clevelanda, kjer je prebil dvanajst let, v New York kipar France Gorše. Njegov odhod je velika izguba za slovenski Cieveland. V novem kraju in novem okolju pa mu želimo veliko uspehov in upamo, da nas bo od časa do časa obiskal in razstavil svoja nova dela. OV/C€ IZ t ^Slovenije. IZVOZ IZ SLOVENIJE Tekom prvih devetih mesecev je po poročilih iz domovine Slovenija izvozila v tuje države blaga v vrednosti 28 miljard deviznih dinarjev. Po načrtu naj bi do konca leta dosegli vsoto 36 miljard. V prvih treh mesecih je bil izvoz za 40 odstotkov večji od izvoza v isti dobi prejšnjega let, v poletnih mesecih je bil na isti ravni, ponoven močnejši dvig pa so zaznamovali v septembru. Največ sta izvažali papirna in usnjarsko— čevljarska industrija. Tudi kovinska industrija, je dvignila svoj izvoz. LETALIŠČE V BRNIKIH Oktobra so dogradili 2000 metrov dolgo in 47 metrov široko pristajalno stezo na novem letališču v Brnikih. Tekom letošnje- ga leta jo bodo podaljšali še za tisoč metrov. Na letališču bodo tako mogla pristajati tudi največja letala. Računajo, da se bo mogla Ljubljana in z njo Slovenija prihodnje leto vključiti v mednarodni letalski promet. PRENOVLJENA MESTNA GALERIJA 24. oktobra preteklega leta so odprli v Ljubujani prenovljeno Mestno galerijo na Mestnem trgu št. 5. tapija v Svojetijo verske knjige in ikone, ki seveda ne morejo biti proizvedene v Sovjetiji. Celo nekateri člani partije so se drznili udeleževati se verskih obredov. Morda je poznanje teh razmer bilo ozadje stališča Janeza XXIII, ki je v okrožnici Mir na zemlji opozoril, da je tudi komunizem podvržen zgodovinskemu razvoju. 0 Komunistom v Sovjetiji dela preglavico verska obnova, ki je zajela v veliki meri tudi mladino. Napadi na vero se mno-že v političnih, vojaških in mladinskih glasilih. Povečan tujski promet ima očitno eno posledico, ki je Sovjeti niso veseli. Na nek način nekaterim uspe, da vtiho- SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., I za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran cijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 CANADA Občinske usluge, ki so VAM na razpolago V skoraj vseh kanadskih občinah obstojajo organizacije strokovnih in prostovoljnih uslužbencev, ki so pripravljeni, da preskrbijo zdravstvene in dobrobitne usluge vsem prebivalcem v času potrebe. Te usluge obsegajo tudi: • Bolničarsko skrb na domu • Zabavne programe za odrasle in za mlade • Pomoč v družinskih problemih • Zdravstvene klinike za otroke, cepljenje in mnogo drugih. Če vi ali kaki član vaš družine potrebuje katerokoli od teh uslug, nikar ne odlašajte prositi za pomoč. Voljno vam bo dana. Občinske usluge so vpisane na rumenih straneh vaše telefonske knjige pod 'Social Service Organizations' O.ne so pripravljene da vam služijo. (r^ Minister Državljanstva in Imigracije PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti. Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA WORLD TRAVEL SERVICE LTD. Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit. Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb. 258 College St. WA. 3-4868 Toronto Potrebujete kakšno uslugo? Obrnite se na agencijo "MUNDUS" v Trstu. Ustregli vam bomo točno, naglo in poceni. če želite kakšnekoli podatke ali dokumente iz stare domovine ah iz drugih evropskih držav; če želite kakšno antikvariatno ali novejšo slovensko knjigo ali revijo; če se želite naročiti na kak slovenski ali tuji list; če iščete kakšno pogrešano osebo; če želite prdko oglasa v slovenskem tisku v Sloveniji ali v zamejstvu najti zakonskega druga ali družico; če želite kakšne umetne spominske predmete, slike, razglednice, noše itd. iz Slovenije; če so vam potrebne informaoije glede potovanja v Evropo, rezervacije prenočišč itd.; če želite dati karkoli tiskat v slovenske tiskarne v Trstu, Gorici ali Celovcu; če so vam potrebne slovenske igre, note itd.; če iščete zastopstvo za vaše tiskovine; če potrebujete kakšne gospodarske informaoije ali zveze; če hočete poslati iz Italije ali Avstrije karkoli sorodnikom v Jugoslaviji zanesljivo in hitro; če potrebujete znanstvene podatke ali že napisana predavanja za slovenska društva; če želite umetniške slike slovenskih krajev, osebnosti ali verske vsebine ali karkoli drugo, pišite na naslov Agenzia "MUNDUS" Via Roma 24, TRIESTE, ltaly V 24 urah vam bomo odgovorili ali izpolnili vašo željo. Pospešili boste njeno izvršitev dn si prihranili čas ter nadaljnje dopisovanje, če boste že priložili približni znesek stroškov usluge. Zadovoljni boste z nami. VESELO NOVO LETO želi vsem rojakom prijateljem in znancem širom sveta MIRKO GERATIČ 2737 W. 16th Street, Chicago 8, 111., U.S.A. Prav tako pa tudi Jože in Gizela Ocepek iz Chicaga . POMLAD JE ZA PTICE... NAPRAVI SEDAJ! Zakaj čakati na toplo vreme s popravili vašega doma? S NHA posojilom za popravila domov, ki ga dobite preko vaše banke, nahko to storite sedaj. Postrežba bo hitrejša in mnogokrat prihranite denar. Preglejte spodnjo listo možnih poporavil v vašem domu, in potem zažnite. Napravite sedaj. • Dodatne sobe • Pleskanje in papirjenje • Garaža ali prostor za parkiranje • Veranda • Vodovod • Peč za centralno ogrevanje • Izgotovitev podstrešne sobe • Električne napeljave • Igrišče v kleti • Garderoba • Ograje • Stopnišča • Poglobljenje in popravilo vodnjakov • Zidani deli • Pod • Streha • Zaščita pred mrazom • Vzidane lomare • Kuhinjske in kopalniške naprave • Ognjišče • Okna in vrata proti nevihti • Vzidane naprave za kuhanje in hlajenje • Mreže proti muham in platnene strehe • Temeljni zidovi Kdo lahko dobi posojilo? Lastniki hiš, ali lastniki najetih nepremičnih, vključno stanovanjske hiše. Kako hitro morate posojilo odplačati? To zavisi od višine vsote. Toda posojila lahko odplačate z mesečnimi odlpačili, skupaj s procenti, do dobe desetih let. Kje dobite podrobnosti? Napravite prošnjo pri vašem bančnem poslovodju. Napravite sedaj. Nato izvršite ta pre-potrebna popravila takoj. Zakaj čakati do pomladi? Izdano z odobrenjem ■v. "1 d1n-243a /ssued by aufhorHy of HON. ALLAN J. MacEACHEN, MINISTER OF LABOUR, CANADA + Iz Oakland, California-U.S.A. je dospela vest, da ie 1. okt. 1963. v starosti 80. let umrl g. Dr. Florian Cvetko Gregorič. zapušča naslednje sorodnike: Emmv Gregorich Zora Gregor,ich Dr. Ehsabeth Gregorich Gregor F. Gregorich Gleason Barbara Gregorich Dr. John Gleason Preostalim — naše sožalje! Koncert Mladinskega Zbora v Chicagu Mrzel večer. Veter brije po ulicah. Barometer pod ničlo. Nobene volje ni bilo, da bi šel kam ven na mraz. 'Pa se mi je-zdelo, da je to dolžnost. 'Dolžnost do naših slovenskih kulturnih garačev, mladih pevcev in njihovega pevo vodje p. Vendelina. Ni mi bilo žal. Kljub mrazu zunaj, je bil lep večer, poln topline in domačnosti slovenskih pesmi, ki so jih peli naši mladci in mladenke. Udeležba je bila še kar dobra. Pogrešal sem pa mnogo obrazov iz neposredne okolice . . . Ne bom pisal strokovne kritike. Nisem strokovnjak. Le to lahko povem, da so mladi pevci in pevke pesem doživljali. Nobene kri-čavosti in osebnega razkazovanja. Zbor je strnjen in vsak član podrejen skupnosti. V nekaterih pesmih je bila nakazana še posebna finesa. To lahko stori le zbor, ka- terega člani imajo globoko narodno zavest in 'ki sledijo poslušno taktirki veščega pevovodje. Prva pesem je bila v čast spo minu pok. predsednika Kennedy-ja: Marijano. 'Nato je moški zbor odpel Flajšmanovo V gorenjsko stran, Jerebovo Jutranja ter Triglav. Orkester, ki so ga sestavljali dijaki Dc Paul Univerze, je odig-nal Triglavsko koračnico. Zbor jc zapel nato Medvedovo Nazaj v planinski raj in Veseli pastir, or kester je znova prav dovršene odigral overturo k operi Gore njski Slavček. Imamo v Chicagu tudi svoje zvezdnike. Kar trije so se prijavili Prvi je nastopil g. Marjan Erman ml ikot solist v Fr. Gerbečevi "Kam". Marija^ Kranjčeva, ki se pa te dni poslavlja od dekliškega stanu nam je kot vedno, občuteno zapela Volaričevo Dekliška tožba, Regnava nel silenzio iz opere Lu-cia di Lammermoor. Prvič smo slišali novo zvezdo na glasbenem področju gdč. Mojco Fišingcr. Na pamet je odigrala težko in dolgo skladbo Bolero. Je talent, ki se bo še izkristaliziral. Orkester je nato zaigral Triglavske rože, moški zbor jc zapel Pred mojo kajžo in Vilharjevo Mornar, dekliški zbor jc podal narodno Rasti, rasti rožmarin, zbor je v zaklučnem delu odpel Sirota jaz okrog blodim, Flajšmanovo Veseli godec in Večer na morju. V proslavo 1100 letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda je spregovoril Janko Arko, nato jc zbor odpel Jurkovičevo Sv. Ciril in Metod, odlomek iz glagolskc maše Blagoslovljen, ter Vodo-pivčevo Vihar divja. Za konec je sledila božična pesem Glej, zvezdice božje. Posamezne pesmi je spremljal orkester. Še ennkrat: priznanje zboru, p; Vendelinu in tudi g. Adolfu Kranju za lepo odersko scenerijo. tč. DR LAMBERT EHRLICH PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI KOROŠKO VPRAŠANJE (Nadaljevanje) C) Prizadevanje nase delegacije za spremebo sklepa Conseil Sup-reme z dne 30. maja. Omenili smo, da so epreuves, ki jih je naša delegacija prejela ob koncu plenarne seje 31. maja, pomenile objektivno nek napredek. A subjektivno so delovale na naše delegate porazno, posebno zaradi tega, ker je obstajala neposredna nevarnost, da se v tej obliki predloži rešitev koroškega vprašanja avstrijski delcgaciji. Razen tega je bilo jasno, da Conseil des Ouatre ni hotel prav nič upoštevati naše zmanjšane zahteve, čeprav se je tudi teritorijalna komisija, celo z glasovi Italijanov, postavila na naše stališče. — Zaradi tega je Žolger dal duška svoji nevolji napram amerikans- slučajno takoj po seji nagovoril, čes, da so ravno Amerikanci tisti, ki nam Jugoslovanom tako nasprotujejo. Na začudeno vprašanje, kdo to trdi, je Žolger izjavil, da mu je ravnokar Tardieu povedal, da se edino Amerikanci ne dajo odvrniti od globalnega plebiscita. Ko je bil namreč Žolger po seji rekel Tardieuju, da je zap-repaščen zaradi te odločbe, ja Tardieu odgovoril, da je ta solucija "une stupidite" in da so tudi Italijani privolili našemu minimalnemu programu, a da je ta predlog propadel zaradi nasprot-stva Amerikancev. Z ozirom ta dva razgovora je naša delegacija, ki se je sestala taikoj po plenarni seji, sklenila napraviti posebne demarše pri amerikanskih delega- kemu delegatu VVhiteju, ki ga je tih, da bi jih mogla pridobiti za EXHUMATION OF GRAVES . . . (Nadaljevanje z 3. strani.) tulatcd and definitcly supported in ali rcspccts by those con-cerncd. The Wcst German press has registered this proposal and has given it their special attention, but the Beflgrade Government will undoubtedly boil over in a rage of madness and vvill prob-ably make their protestations in Geneva in an effort to cut-short any future aetion of exhumation on the part on the International Red Cross. If the communists make a protest in Geneva, it vvill be a definite submission of proof to their ovvn guilt and it vvill then be knovvn that thcy acccpt ali responsibility for the vvorst erime committed in the history of the Croatian people. The above explains vvithout doubt that betvveen the Croats and Serbs a great abyss has been created, vvhere no fiowery vvords of deception can build a bridge of "brotherliness and unity", or Yugoslavian ideas and fantasies! THE ABOVE ARTICLE IS A CROATIAN SOCIAL SERVICE N'EWS ITEM. našo kompromisno črto oziroma za to, da bi se pogoji glede Koroške ne oddali v tej obliki avstrijski delegaciji 2. junija. še isti večer ob 11. uri se je zaradi tega vršil razgovor z VVhite-jem. Pašiču in Žolgerju se ga je končno posrečilo pridobiti za naš predlog. White je se svetoval, da se izroči amerikanskim delegatom kraek tozadevni memoire. Še isto noč sta sestavila Žolger in Ehrlich memoire (It is unjust) ki povdarja, da se mi ne moremo ubraniti vtisa, da nas hočejo velesile izriniti iz Koroške in ki ugotavlja, da konferenca glede Koroške ni vpoštevala niti enega naših številnih predlogov. Od velesil nameravan plebiscit nam jemlje vsako upanje, posebno še, ker je konferenca izločila iz cone A še 19.689 Slovencev (Mežiška dolina, Loče, Jezersko). Naslednji dan, 1. junija, je iskala naša delegacija stika z drugimi amerikanskimi delegati. Vesnič in Žolger sta hotela dobiti avdijenco pri VVilsonu, pa jih njegov tajnik Crosse ni prejel. Žolger je nato obiskal Tardieuja, s katerim je razpravljal o možnosti, da bi se iz Traite, 'ki bi se moral drugi dan izročiti avstrijski delegaciji, izpustile določbe glede Koroške. Tardieu je izjavil, da jc Clemenccau to takoj pripravljen storiti, ako na to pristane VVilson. Treba je bilo torej na vsak način še isti dan dobiti stik z VVilsonom. Delegacija jc telefo-nično prosila Housc- ja za razgovor z namero, da bi on posredoval pri VVilsonu. Naša delegacija je se pred razgovorom na popoldanski seji sklenila, da se seje v St. Germainu naslednji dan ne u-deleži, ako se določbe glede severne meje vzdržijo v sedanji obliki. V razgovoru s Housom, ki se je vršil ob 6. uri, sta Vesnič in Žolger odbila vtis, da je on bil za izpustitev iteh določb, a je svetoval, BUON NATALE BOLDOG KARACSONYI UNNEPEKET WESOLYCH ŠWIAJ 4 XPHCTOC PA*HA€TbCfl k GOD JUL FROHE VVEIHNACHTEN £ VROLIJK KERSTFEEST ^ 4 -NOLLAIG SHONA DHUIT ^ KAAA XPIZTOYrENNA ^ VESELE VIANOCE 4 C POKflECTBOM XPHCTOBbIM ^ MILADON SA1D 4 HECTHTO POXflECTBO XPHCTOBO 4 ■ L1NKSMLJ KAL£DU ^ i />t . vesele vanoce ^ctucVoel i Mern, Chnstmas SARBATORIFERICITE 4 NOLLAI9 MHATH DHUIBH PRIECIGUS ZlEMAS SVETKUS 4 HAUSKAA JOULUA k ] HAID JOULUPUHI k 4 XPMCTOC CE POUM . k B^CfiJIbIX KAJlJIflAY ^ GLy£DELlG JUL ^ 4 NADOLIG LLAWEN 4 SRETAN BOŽIČ IL-MILIED IT-TAJJEB k VESEL BOŽIČ ^ FELIZ NATAL rjDRant-zau. Glavne misli 'Renner-jevega govora so bile sledeče: Donavske monarhije ni več, prenehal je bit: 12. novembra 1918. Ostalo je samo osem narodov brez državne organizacije. Ti so si potem ustvarili lastne države. Tako so si tudi avstrijski Nemci ustvaril; novo državo. Ta vsled tega n naslednica Avstrije v večji meri kot druge nastale države. Tudi n v večji meri odogovorna za vojne in obvezana do odškodnine kot te države. Avstrija ni v vojnem sta nju ne z velesilami, pa tudi ne z novonastalimi državami stare Avstrije. Ne gre torej za to, dc Avstrija sklene mir z njimi, am pak, da likvidira v sporazumu z njimi staro Avstrijo ter ustvari nov 'modus vivendi'. Tu v Parizu pa igrajo te države popolnoma drugo vlogo kot Avstrija. Tudi avstrijskemu narodu naj se prepusti pravico samoodločbe (glede združitve z Nemčijo) in naj se ne dovoli, da bi bila Avstrija ekonomsko uničena. Avstrija je ostala v srcu Evrope opora miru in socijalnega reda, ter ni nastopila z orožjem kljub temu, da sta dve tretjini njenega ozemlja zasedeni od sosedov. Predlog Johnsona. Med stališčem VVilsona, ki je bil za globalni plebiscit, in med našim stališčme, ki smo hoteli definitivno priklopiti cono A, je bilo treba najti sporazum, S tem, da se VVilsonovi predlogi niso oddali avstrijski delegaciji, je bila dana možnost za nadaljnje delo. Johnson je bil tisti, ki je predložil VVilsonu kot tudi drugim ekspertom velesil še drugega junija kompromisni predlog. 3. junija je obvestil Johnson o svojem predlogu tudi Trum-biča. Ta predlog je objavil Temps v svojem uvodnem članku 4. junija vsled informacije od strani Trumbiča. Predlog sloni bistveno na vzorcu Eupen — Malmedy. V nemški pogodbi je rešitev Eupen — Malmedy sledeča: Condition de paix avec I'Alle-magne, Article 34. L'Allemagne renonce, en outre, 0 Na nedavnem kongresu katoliške mladine je izjavil FBI direetor J. Edgar Hoover med drugim, da plačajo prebivalci ZDA letno 22 milijard dolarjev za izdatke v zvezi z zločini, kar je devetkrat več kot prispevajo za cerkve. Na vsak dolar, ki je namenjen za vzgojo, pride $1.11 za zločine. Omenil je tudi ironijo, da smejo komunisti zastrupljati mladino v javnih šolah s komunistično ideologijo, dočim drugi ne smejo v istih prostorih niti izpovedati svoje vere v Boga. # V Oshawi, Ont ari ju, so organizirali prvi kanadaski Cur-sillo, neke vrste duhovno obnovo, ki naj v vsakem udeležencu en- krat za vselej obnovi smisel za apostolsko dejavnost in čut odgovornosti za širjenje Kristusovega kraljestva na vseh področjih družbe. 9 Umobolni v Kanadi porabljajo polovico razpoložljivih postelj v kanadskih bolnišnicah. Izvršni direktor ontarijskega odseka Canadian Mental Health As-sociation je izjavil pred kratkim, da stanejo te vrste bolezni kanadsko družbe $600,000.000. Med vzroki je omenil brezposelnost, finančne skrbi, neodgovarjajoče stanovanjske razmere, pa tudi "celotno ozračje in hitrico naše materialistične družbe s povdar-kom na kopičenju bogastva". en faveur de Ia Belgique, a tous roitse et titres sur les territoi-res comprenant Fensemble des cercles (Kreise) de Eupen et Malmedy. Pendant les six mois qui suiv-ront la mise en vigueur de present Traite, des registres seront ouverts par l'autoritet belge a Eupen et a Malmedy et les ha-bitanst desdite territoires auront la faculte d'y exprimer par ec-rit, leur desir de voir tout ou partie de ces Territoires main-tenus sous la souverainite alle-mande. II appartiendra au Gou-vernement Belge de porter le re-sultat de cette consultation po-pulaire a la connaissance de la Societe des Nations, dont Ia Bel-gique s'engage a accepter la de-cision. Bistvo je v tem, da je ta teritorij takoj izročen v upravo in suvereniteto Belgije, samo, da se se pridrži prebivalstvu pravica sicer ne plebiscitnega glasovanja, ampak individualnega protesta pred belgijskimi oblastmi. (Nadaljevanje sledi.) # V zadnjih 8 tednih pred božičem znaša v ZDA prodaja igrač in iger 62% letne prodaje, papirja in pisarniških potrebščin, rokavic in robcev 41%, športnih predmstov, fotokamer, ur, draguljev in sladkarij 36%, radijev, televizijskih aparatov, moške in fantovske obleke ter krzna 33%, knjig, torbic, lepotil 31% itd. Eden trgovcev je izjavil, da si prizadeva 10 mesecev, da prodaja krije stroške, ta dva meseca pa mu ostaneta za dobiček. Eden proizvajalcev igrač je porabil 7 imiljonov dolarjev za oglaševanje na televiziji v tej predbožični dobi. # Strokovnjaki so izrazili nekaj' napovedi, kako bodo ZDA izgledale 1. 1970: Prebivalstvo bo naraslo za 20 milijonov in povprečna starost prebivalstvo se bo znižala. Predmestja se bodo še bolj razširila proti deželi. Na cestah bo 80 milijonov avtov, kar bo povzročilo še večje prometne probleme. Letna proizvodnja avtov bo narasla od 7,5 milijonov na 10 milijonov. Gospodarstvo bo dvignilo letno vrednost za 175 milijard in bo doseglo 750 milijard dolarjev. Povprečna družina bo imela $1,100 več za potrošnjo ($8,800). Kolegiji bodo imeli 7 milijonov študentov. Delovna sila bo štela 86 milijonov, porast za 10,3 milijona. Državne službe bodo narasle od 9,5 milijona na 11,5 milijona. Tudi zaposlitev žensk bo narasla za nadaljnja 2% in bo dosegla 34%. Večina delavcev bo morali biti izučena, kar bo predstavljalo nove težave. Po teh napovedih bo namreč zapustilo šolo 8 milijonov mladine, ki si bo tako zaprla pot do služb. 65% prebivalstva bo živelo v 212 metropolah (mestih z nad 250.000 prebivalci) — na manj kot 9% zemeljske površine ZDA. To bo pomenilo, da se bodo mnogi podeželski kraji še bolj izpraznili. # Kanadski škofje so ustanovili poseben urad za laični apos-tolat v okviru the Canadian Catholic Conference. Prvi direktor je Tom Johnson, ki je bil o-sem let organizator Mladih krščanskih delavcev v Montrealu in Torontu.