AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MbRNING DAILY NEWSPAPER NO. 1344 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 18TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Newyorske banke ne poso- j 2,350,000 registriranih vodijo denarja mestu. Delavci ne bodo dobili plače New York, 17. oktobra Vo- livcev v New Yorku. Hilquit je kandidat New York, 17. oktobra. Se- ditelji newyorskih bank, ki soj daj ko je registracija državlja-letos v januarju posodili mestu nov mestu New Yorku končana, New York milijone, da so rešili j se je dognalo, da je v New Yor-mestno vlado iz škripcev in fi- ku nič manj kot 2,350,000 vo-nančnih težkoč, so izjavili, da livcev registriranih. Ne samo ne posodijo mestni vladi nobene- predsedniške volitve, p*ač pa tu- ga dolarja več, dokler ne dobijo garancije, da se zniža mestni preračun. Bivši župan Walker je to obljubil, toda besede ni držal, torej mesto nima več kredita. Banke dolžijo mestno vlado, da na nezaslišan način za- di izvanredne županske volitve, ki se bodo vršile v Nem Yorku 8. novembra, so privabile to nenavadno visoko število državljanov v javnost, župan Walker, ki je bil radi javnega škandala prisiljen odstopiti, je sprevidel, pravlja javni denar. Raditega da je najbolje, da ne,kandidira Je nastala resna nevarnost, da mestni uslužbenci najbogatejšega mesta sveta ne bodo dobili plače 1. novembra, ker denarja Primanjkuje, bankirji pa neče-jo dovoliti novega posojila, že letos so new,yorške banke posodile mestni vladi $150,000,000, toda ker mestna vlada ne varčuje, banke nečejo slišati o novem posojilu. Novi župan McKee se sicer prizadeva, da zniža proračun za leto 1933 za najmanj $100,000,000, War bi ugajalo bankam, toda županu nasprotuje Tammany organizacija, ki skuša prodreti z zahtevo, da se mestni proračun zniža za samo $50,000,000. Banke so stavile mestni vlaidi sedaj ultimatum, da ali naj mesto varčuje, ali pa naj se seznani z bankrotom. Demokratski Tamany voditelji so Mladij toga v neljubi zadregi. Oba, Roosevelt in Smith, demokratska voditelja nasprotujeta sedanji demokratski kliki v Nfew Yorku. Obenem se naznanja, da je cena bondov mesta New York silno padla zadnje čase. Bondi, ki so se pretekli teden prodajali za 98 dolarjev, so danes vredni $85.00. Na ta način se je vrednost newyorskih javnih zadolž-nic znižala v enem tednu za $135,000,000. --o- čevHar strelja Antonio Casella je po poklicu čevljar in stanuje na 16328 Grovewood Ave. Policiji se je pritožil, da so roparji že dvakrat obiskali njegovo hišo, in so mu Prvič odnesli $1.75, drugič pa $2.30. Več pa kot priprost čevljar nima. Včeraj se je Casella napotil z ženo z doma, in ko se je zvečer, vrnil, je začutil, da nekdo skuša priti v hišo. In res opazi Pri oknu nekoga. Hitro pograbi revolver in začne streljati. Oddal je tri strele. Nekaj minut Pozneje je prišel v hišo na 16308 Parkgrove Ave. ves krvav 14 letni Stanko Sibenik, ki je povedal, da. je obstreljen. Odpeljan je bil v bolnico, kjer je glasom izjave policije povedal, da je že dvakrat prej vlomil pri čevljarju. Sosedje pripovedujejo, da se čudijo, kajti Stanko je bil poznan kot dober fant. Nahaja se v jako kritičnem stanju v bolnici. Lepa predstava Skoro tisoč ljudi je posetilo v nedeljo krasno krščansko dramo "Mučeniška smrt sv. Neže," katero je vprizoril Jugoslovanski Pasi jonski Klub v Slov. Narodnem Domu. Občinstvo je z naj-večjim zanimanjem sledilo krasni Predstavi, in Očividno ugajajb enake predstave našim ljudem. V splošnem so vsi igralci se uživeli v svoje vloge in skoro perfektno Predstavljali razne karakterje. žrtve avtomobilov Preteklo nedeljo je bilo v državi Ohio ubitih od avtomobilov 10 oseb in 48 nevarno ranjenih. ponovno. Demokrati imajo županskega kandidata v osebi O'Briena, katerega se demokratska Tammany organizacija brani, toda Roosevelt in Smith sta zahtevala, da mora O'Brien biti kandidat in nihče drugi. Repu blikanci so nekako prisiljeno dobili kandidata v osebi N. Pound-sa, dočim je sedaj priglasil svojo kandidaturo Morris Hilquit kot kandidat socialistov. Hilquit je izjavil, da je najbolj nujna potreba skrbeti za brezposelne tekom prihodnje zime. Govor predsednika Hoover j a v Clevelandu, češ, da bo vlada skrbela, da letos ne bo nihče stradal, je političen optimizem, katerega bi se moral Hocver sramovati, ker dobro ve, da ni govoril resnice. Ni vprašanje, je dejal Hilquist, kako bi se davki znižali, pač pa je vprašanje, kako nasititi lačne. Mesto New York se pripravlja za najbolj zanimive županske volitve, kar jih pomni zgodovina. Volivci v New Yorku niso toliko vneti glede predsedniških kandidatov, kot so vneti v borbi, kdo bo prihodnji župan mesta New York. Hoover gre na pot Washington, 17. oktobra. Predsednik Hoover se je odločil, da gre še enkrat na pot. Tudi to pot bo potoval preko države Ohio do Detroita, kjer bo imel prihodnjo soboto glavni govor. Dočim bo Forcl govoril v sredo po radio, da se bo slišalo po vsej Ameriki, in sicer v prid Hooverja, bo predsednik govoril v desetih mestih, države Ohio in v Detroitu. Hoover je prepričan, da mu njegovi govori prinašajo volivce. Mnenja ameriških časopisov o preds. Hooverju Predsednik Herbert Hoover je imel preteklo soboto v Clevelandu govor, kateri je bil razposlan po radio po vsej Ameriki in se smatra, da ga je slišalo najmanj 40,000,000 oseb. Do-tični govor predsednika bi moral biti odgovor njegovim demokratskim nasprotnikom in sijajen zagovor administracije predsednika. Vemo, da je tisoče naših rojakov poslušalo ta govor in je vsakdo gotovo ustvaril svojo sodbo tozadevno. Zanimivo pa je tudi zvedeti, kakšnega mišljenja je vplivno ameriško časopisje glede govora Hooverja. "New York Herald Tribune," republikanski list, piše: Predsednik Hoover je imel v Clevelandu govor, v katerem je jasno povedal, kako zmožen je bil voditi ameriški narod preko največje depresije. Njegovi argumenti so značilni. Mr. Hoover je mož kot Herkul, ki je sposoben voditi ameriški narod do za-željenega cilja. Brez dvoma je, da se je začel narod obračati za njim. Narod spoznava, da bi bila blaznost v usodnem trenutku obrniti se od najbolj zmožnega moža, ki ga ima danes Amerika. "Baltimore |Sun," demokratski list, piše: Govor predsednika Hooverja v Clevelandu je bil skrajno obupnega značaja. "Kričite fantje, hudič umira!" to je bil nekak splošen odmev Hooverja. Preklican; demokrati so Krivi, je dejal Hoover, da imamo depresijo. In skušal je dokazati, da je to res. Toda se mu ni posrečilo, in na koncu njegovega govora smo dognali, da je Mr. Hoover voditelj političnega "bunka." Spomnili smo se, da v letu 1928 je Mr. Hoover trdil pred volivci Amerike, da če bo on izvoljen, bo v najkrajšem času odpravljena revščina v Ameriki ! In danes pišemo leto 1932, in Hoover je predsednik . . . "Boston Herald," republikanski list, piše: Predsednik Hoover je v svojem govoru v Clevelandu natančno in kompletno od- govoril demokratom, češ, da bi bilo lahko veliko slabše, kot je, da ni on, Hoover, predsednik. Res, prav nič dobrega ni danes v Ameriki, toda resnica je, da se je spretnemu vodstvu Hooverja posrečilo, da nii slabše kot je. Da ni bilo Hooverja, bi bile naše blagajne praznfc, proračun bi segal do neba, orgije bi proslavljali demokrati na račun naroda, davki bi bili tako visoki, da v primeri s sedanjimi, bi bili srečni, .če, nas ne bi slekli do nagega . . . "Raliegh News and Observer," demokratski list, piše: V Clevelandu je grmel Mr. Hoover proti demokratom. Slovesno je naznanjal, da je le on, Mr. Hoover, rešitelj ameriškega naroda. To je isti Mr. Hoover, katerega agenti so vi letu 1928 tajno obiskovali ameriške domove in šepetali lahkovernim volivcem na uho, da je. Al Smith bil rojen od priproste delavske ženske, da je bil rojen "na ribjem trgu," in da Mrs. Smith ni sposobna, da bi prebivala v Beli hiši. Nikdar v amferiški politiki se ni še zgodilo, da bi kandidat za predsednika Zedinjenih držav, rabil pri svojih nastopih toliko blata, kot ga rabi Mr. Hoover. Poleg tega je pa. Mr. Hoover od sile pozabljiv mož. On se sploh ne briga za čut svojega bližnjega. Mr. Hoover je prepričan, da ostali.; Amerikanci sploh čutil nimajo, pač pa kožo rinoccrosa. Opomnimo pa naj, da Mr. Hoover ni hinavec. On je le pošteno vznevoljen, ker se. dvomi med narodom, da je on edini rešitelj ameriškega naroda. Mr. Hoover je nevoljen, ker ga narod neče razumeti, dočim en misli, da perfektno razume slehernega Amerikanca. "Indianapolis Star," republikanski dnevnik, piše: Mr. Hoover je podal izrazito besedo v soboto v Clevelandu. Sprejem, ki ga je dobil v Clevelandu, brez dvoma kaže na željo naroda, da postavi Mr. Hooverja ponovno na najvišjo mesto v republiki. Hoover ni govoril o splošnostih. Citiral je dejstva, ki jasno kažejo, da je dežela varna pod vodstvom predsednika Hoovei-ja- "Louisville Courier Journal" demokratski dnevnik, piše: V svojem govoru v Clevelandu je predsednik Hoovdr prekoračil vse meje dostojnosti in se je vrgel na osebna sumničenja in obrekovanja, ki so nedostojna predsednika Zed. držav. Od vsakega vzornega državljana lahko pričakujemo dostojnosti, toda Mr. Hoover je dal dostojnost v zakup. "Kansas City Star," republikanski časopis, piše: "Pozabljeni mož" bi bil lahko naslov govora, ki ga je imel Mr. Hoover zadnjo soboto v Clevelandu. Mr. Hoover je temeljito opisal svetovno depresijo, ki je zadela tudi Zedinjene države. Na poljuden način je opisal borbo, ki jo vodi, da pripelje Zedinjene države iz depresije. Mr. Hoover je pri srcu povprečni Amerika-nec, za katerega blagor deluje. To je vodja in boritelj, ki ima pod komando sijajen program, in ki je tudi zmožen, da slednjega uresniči. "Boston Post," demokratični dnevnik, piše: Kar predsednik danes govori o svetu, ki drvi v finančno katastrofo, je bilo ravno tako resnično v letu 1929 in 1930. Ako mu je danes tako natančno zlnana vsa stvar, je merel o njej vedeti tudi v letu 1928. Toda, kaj je naredil Hoover tozadevno, nam je vsem dobro znano. .Ne samo, da nas ni pripravil na nevihto, ki je prihajala, pač pa je celo sredi nevihte, ki nas je zadela, trdil vztrajno in dosledno, da nevihte — ni. Da, v času, ko so se že kazali črni oblaki in napovedovali vihar, je znižal davke, da nam jih je danes, ko ležimo na tleh, prizadeti od viharja, zvišal. Mi plačujemo danes, ker smo bili politično tako lahkoverni v letu 1933. Hooverjev obisk v Clevelandu je vlil republikancem novega poguma Cleveland, O. — Politični špekulanti v Clevelandu pričakujejo, da je obisk predsednika Hooverja mnogo pomagal, da bo re- Masehke je nedolžen zaeno z drugimi, trdijo odvetniki v dolgih govorih Cleveland. — Včeraj so imeli na sodni j i besedo zagovorniki petih republikanskih voditeljev, ki so bili obtoženi od države, da publikanska stranka dobila več'so poneverili iz davčne blagajne tisoč glasov več, kot jih je pri-! $177,000. lir ti zagovorniki so čakovala. Splošno mnenje med ves dan govorili pred tremi sod-republikanci je, da je Mr. Hoo- niki, ki sodijo obtožene brez po- ver naredil "sijajen" vtis v Clevelandu. žalostna srca republikancev, katere davi davčni škandal in poneverba skoro pol mili- retnikov. Znameniti odvetniki so povedali, da ne samo, da Maschke in drugi niso krivi, pač pa celo, da so popolnoma ne- jona dolarjev davčnega denarju dolžni, da so krivično trpeli, in od strani republikanskih politika rje v, so nekoliko bolj veselo zatrepetala. Politični voditelji republikanske stranke so mne- da bi jim morala sodni j a izkazati — čast in slavo radi njih preganjanja. Dasi so na sodni j i "delali" včeraj eno uro več kot nja, da bo Hoover potegnil mno- i nsvadno, pa obravnava ni bila go glasov za seboj, vendar gotovi pa še niso, da bi Hoover dobil večino v Clevelandu, ker mesto je normalno demokratično. Napram mišljenju republikancev pa trdijo demokratični voditelji, da Hooverjev govor v Clevelandu ni spremenil enega samega glasu. Volivci so že odločili, kako bodo volili, in obljube Hooverja, da nihče v Ameriki ne bo lačen, so toliko verjetne, kot obljube Hooverja iz leta 1928, ko je trdil tekom svoje kampanje, da bo gledal, da bo vsaka družina imela dva avtomobila, v svoji garaži. Najnovejše poskusno glasovanje glede predsedništva Zed. držav, kot ga je upeljal časopis "Plain Dealer," izkazuje, da je bilo v Clevelandu dosedaj oddanih za Hooverja 3,379 glasov, za Roosevelta pa 6,269, dočim je končana, pač pa se bo nadaljevala še danes, ko bo imel zadnjo besedo državni p r o s e k u t o r Lieghley. Pričakuje se od nje ga, da bo govoril dobro uro, nakar se bodo začeli trije sodniki posvetovati in bo razglašena potem obsodba. Menda v zgodovini Common Pleas sodnije v Clevelandu še noben prosekutor ni bil tako silovito napada n od zagovornikov obtožencev kot je bil napadan v čer a j prosekutor Lieghley, zlasti po odvetniku Kcrnh?u^erju, ki je zagovornik Maschkets. Poleg Kornhauserja so govorili še odvetniki: Mulligan, Boyd in Day, Kornhauser je povedal sodnikom, da ne govori za Masehketa samo kot njegov odvetnik, pač pa tudi kot njegov prijatelj, katerega spoštuje, mož, ki je v jeseni svojega živ- dobil socialist Thomas 775 gla- :ljenja moral doživeti sramoto, da še en kandidat Potem ko je preteklo soboto govoril predsednik Hoover v Clevelandu, smo imeli v nedeljo čast poslušati še enega kandidata, in to je bil Verne Reynolds, kandidat socialistične-de-lavske stranke za predsednika, ki je govoril v mestnem avditoriju, kjer ga je poslušalo 400 oseb. Tekom svojega govora Reynolds ni napadel Roosevelta ali Hooverja, pač pa je udrihal po Norman Thomasu, socialističnem kandidatu, in po Foster ju, kandidatu komunistov. Glede dela se je izjavil: "Delo! Niti osel si ne želi dela! Mi ne maramo dela! Mi hočemo delav nice!" O brezposelni zavaroval nini se je izjavil, da je "dola," in končno je rekel, da je kapita lizem mrtev, in nova zarja vstaja na horizontu! Manj koruze Ves pridelek koruze v državi Ohio bo letos znašal komaj 123, 000,000 bošljev napram 160,000 bošljem pridelka lanskega leta. * B. & O. železnica dobi $3,000,-000 posojila. Sedaj vemo starost zemlje. Einstein pravi, da 7 tisoč milijonov let Berlin, 17. oktobra. Dr. Einstein, znani nemški znanstvenik, je včeraj imel govor, kateremu je dal naslov: "Spočetje sveta." Učenjakom je dovoljeno marsikaj govoriti, o čemur drugi ne razpravljajo, in tako je dr. Einstein povedal včeraj sveti, da je naš svet nekako 7,000,-000,000 let star. V istem hipu je pa tudi povedal, da ni popolnoma siguren glede starosti zemlje, toda "zdi se mu tako." Ostali znanstveniki so zadnja leta trdili, da je zemlja stara 3,000,-000,000 let, Einstein pa trdi, da dosega starosti 7,000,000,000, in razlika štiri tisoč milijonov let med trditvami drugih učenjakov in Einsteinom, seveda ne pomeni dosti. Dr. Einstein je nadalje izjavil, da se nahaja v svetovni prostornini tisoče spiralnih meglic (nebulae), ki drvijo okoli s hitrostjo 12,500 milj na uro. Ampak povedal je, kot pošten mož, da tega dokazati ne more. -o- Številni požigi Nalašč povzročenih ognjev smo imeli letos že 62 v Clevelandu. Skupna škoda teh požar-jev znaša $700,000. 102 osebi sta bili aretirani letos radi požigov. Zanimive vesti iz življenja Ubiti in ranjeni med kaz nenci v Alabami, ko so hoteli pobegniti iz ječe naših ljudi po amen ških naselbinah Slovenski rojak, J. W. Posich, kandidira za okrajnega komisarja v St. Louis county, Minnesota. Zlasti se za njegovo izvolitev zanimajo delavci in farmarji. V nedeljo, 16. oktobra, se je vršil velik protestni shod naših društev v Slov. Narodnem Domu v La Salle,, 111. Udeležba je bila ogromna. Ljudje so protestirali proti zavlačevanju obravnave glede nasilno umorjenega rojaka. Martina Viranta iz Peo-rije, 111. Kot znano je rojak Vi-rant vedel za tajnosti nekega umora, in deputy šerifi, ki so bili pri umoru prizadeti, so sklenili znebiti se rojaka Viranta. V ječi so ga na nečloveški način pretepli, potem pa obesili in trdili, da je Virant storil samomor. Toda pošteni koroner je izjavil po preiskavi, da ni mogoče, da bi se Virant sam obesil, nakar je prišlo sramotno dejstvo umora na dan. Desetletnico svojega delovanja bo praznoval Slovenski dramski klub "Slovenija" v San Francisco. Slavnost se vrši 23. oktobra. Tekom programa, nastopi zanmenita mlada slovenska pevka, Anica Fabijanova, in poleg nje neka švedska pevka, ki bo pela slovenske pesmi. sov, komunist Foster 195, su-hač Unshaw pa 10. Za prohibi-cijo je bilo oddanih 869 glasov, proti pa 7,245. --o--— Silna registracija Več kot 400,000 državljanov bo lahko volilo 8. novembra I predsednika v Clevelandu in in okolici, kot je izračunal vo-livni odbor. Nikdar ni bilo še takega pritiska na volivni odbor kot včeraj, ko so od zgodaj zjutraj do poznega večera stale vrste državljanov v City Hall, ča- se ga javno citira radi poneverbe davčnega denarja. Rekel je, da se ne more spomniti nobene persekucije v zgodovini Cleve-landa, v katere bi bilo toliko strupa in grenkobe. Obrniti bi se morali tja do Dreyfuss slučaja ali do Stuart kraljev, da bi dobili kaj enakega. Državni prav-dnik ni doprinesel niti enega do-Kaza žit krivdo obtožencev, pač pa je navajal sama sumničenja, in vsakdo ve, da na sumničenje se ne more nikogar spoznati krivim. Tako je govoril eden za drugim. Prosekutor Lieghley med kajoč na registriranje; 197 iz" temi govori niti v dvorani ni bil. Montgomery, Alabama, 17. oktobra. 16 zločincev v Spen-ger državnih zaporih je skušalo pobegniti včeraj, kar je imelo za posledico, da je bil en kazne-nec ubit in 24 ranjenih, potem ko je nastal splošen punt med jetniki, katerih se nahaja v zaporih 950. Ubiti je Carl Singleton, 18 let star zločinec, ki se na povelje stražnikov ni ustavil, ko je hotel preplezati preko zi-dovja ječe. Ko so prinesli Sin-gletona smrtno ranjenega nazaj v zapore, je nastal nemir med jetniki, in nekako 500 jetnikov je skušalo pobegniti. Stražniki so jih posvarili, naj gredo nazaj, toda jetniki so divje drli naprej, nakar so stražniki začeli streljati. 24 jetnikov je bilo ranjenih. Potom telefona so poklicali posebne stražnike in policijo, ki je naredila mir, toda videti je, da so jetniki zelo nervozni in jih skrbno čuvajo v njih celicah. Večina jetnikov teh državnih zaporih, so zamorskega plemena. -—o- * Greta Garbo, znana igralka, je izjavila, da ji ni mar za nobenega moža. vanrednih uradnikov je bilo zapriseženih, da so poslovali in stregli ljudem. Na registracijo prihajajo večinoma ljudje, ki niso še nikoli ali pa že dolgo časa volili. Zlasti mladih volivcev je precej. Več kot 25,000 se jih je registriralo včeraj. Danes je zadnji dan za registracijo. Registrira se v City Hall, in bo urad odprt do 9. ure zvečer, oziroma toliko časa, da pridejo vsi na vrsto; 250 uradnikov bo pomagalo ljudem registrirati se. Kdor še ni volil, ali kdor ni volil pri dveh volitvah zaporedoma, se mora registrirati. Kdor hoče pa samo naslov spremeniti, ta se lahko oglasi v glavnem stanu demokratske stranke 23, varde, na 6129 St. Clair Ave., kjer je bila prej Štampfelnova trgovina, ljudje tam vam bodo preskrbeli transfer za volitve. Danes je zadnji dan! Le enkrat je prišel, pazno motril govornika Kornhauserja, potem je nekaj zašepetal sodniku Powell in zopet odšel. Danes bo Lieghley govoril. Pričakuje se, da po njegovem govoru bodo sodniki takoj začeli s posvetovanjem in je mogoče, da bo še danes oddana razsodba. Socialisti ne marajo kraljevega pompa Stockholm, 17. oktobra. Mestna zbornica v tem mestu, ki je kontrolirana od socialistov, je sklenila, da ne dovoli niti centa za slovesen sprejem švedskega princa, ki prihaja iz Nemčije, kjer se je poročil z nemško princezinjo. Socialisti so zame-N a š i | rili princu, ker se je v Nemčiji udeležil fašistovske parade. Vlada poroča o boljšem delu in plačah Washington, 17. oktobra. Delavski oddelek vlade naznanja javnosti, da se je delo tekom meseca septembra zboljšalo za 3.6 odstotke in da so se plače zvišale za 2.6 odstotkov. Vsega skupaj je delavskemu oddelku vlade poročalo 55,000 raznih podjetij v deželi. Hčerka umrla Sincči je preminula 5 letna Agnes Podreznik od družine, ki je poznana po domače Marolt. Zapušča mater, brata in sestro. Pogreb umrle se vrši v četrtek pcpcldne iz hiše žalosti na 14511 Thames Ave. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Calvary pokopališče, pod v o d s t v o m August F. Svetek pogrebnega zaveda. Naše iskreno sožalje prizadeti družini. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; Četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 244, Tue., Oct. 18th, 1932 Ivan Mladineo, veltovi inicijativi — na polju odpomožnih akcij proti neza-poslenju. Znano je njegovo stališče napram sodnim prepovedim v delavskih sporih. Zagovarjal je povišanje starostnih pokojnin, zmanjšanje delavskega časa na javnih in polujavnih gradnjah. Ojačil je zakon za delavske odškodnine, zboljšal nadziranje tovarn in prepovedal prodajo blaga, izdelanega v jetnišnicah. Predolgo so bili zanemareni interesi širokih mas. Čas je, da se vodstvo dežele postavi v roke človeka, ki je napreden, pogumen in ima srce za navadnega človeka. Prihodnji predsednik Združenih Držav naj bo in tudi bo Franklin D. Roosevelt. Dejstva govorijo Delavni narod Združenih Držav zasleduje z velikim zanimanjem načrte, izjave in govore obeh glavnih kandidatov za predsedništvo Združenih Držav. Da bo eden izmed nju izvoljen 8. novembra, o tem smo si vsi edini. Izjave enega • - Roosevelta — zasleduje iz razloga, da dozna njegove nazore o življenskih problemih širokih milijonov ameriškega naroda in kako jih hoče rešiti. Izjave drugega — Hooverja — pa zato, da vidi, kake izgovore on more nuditi za popolni neuspeh po tolikih obetanjih pred štirimi leti. Pred štirimi leti je Hoover prorokoval nič manj kot da prav kmalu v tej deželi bo konec vsakega siromaštva, in videl je vnaprej ne le polne lonce v vsaki družini, marveč še po dva avtomobila za vsako družino. Kaj pa se je zgodilo? Še ni bilo preteklo leto dni po njegovi izvolitvi, pa dva milijona in pol ameriških delavcev je bilo brez posla in 287 bank je bilo propadlo. Samo tri tedne po izvolitvi — v novembru 1928 — je konvencija Ameriške delavske federacije opozorila Mr. Hooverja, da se nezaposlenost alarmantno širi. Hoover se ni ozr! na ta opomin. Meseca julija 1929 so voditelji ameriške delavske federacije pozvali Hooverja, naj skliče konference industrial-nih, delavskih in bančnin zastopnikov. Zaman. Dne 24. oktobra 1929 čitali smo naslove v časopisih, da so Amerikanei izgubili na vrednosti delnic strahovito sumo kakih pet milijard dolarjev. Vzlic temu je Mr. Hoover dan kasneje izjavil, da fundamentals posel dežele, namreč proizvodnja in distribucija se nahaja na čvrstih in zdravih temeljih. Mesec kasneje ,21. novembra 1929, je Mr. Hoover dal novinam sledečo izjavo: "Ni nikakega razloga, zakaj posli ne bi nadaljevali kof po navadi." Dne 3. decembra 1929 je zmagoslavno izjavil: "Mi smo vzpostavili zaupanje. Mezde ostanejo stalne in nezaposlenost je odstranjena." Med tem vzkliki Hooverjevim izjavam propadlo je 334 bank s 336 milijoni delavskih prištedenj. Dne 1. maja 1930 je Hoover izjavil: "Sedaj smo prešli najhujše." Dne 2. oktobra 1930 predsednik izjavlja novinam: "De presija je le trenotni zastoj prosperitete velebiznisa. Dohod ki velikega dela našega naroda niso bili zmanjšani." In ob tej izjavi se ni oziral na to, da je med tem vojsk? nezaposlencev narasla na štiri in pol milijone. Voditelji Ameriške delavske federacije ponovno apelirajo na predsednika in njegov kabinet, naj se nekaj stori za zmanjšanje nezaposlenosti in v odpomoč gladnemu prebi valstvu. Dne 2. decembra 1930 Hoover zopet pomirja, češ "gotove Činjenice dajejo nam nado. Prešli smo najhujši vihar," V tem tretjem letu pa propade 866 bank in ž njimi 74S miljonov dolarjev. Ameriška delavska federacija predlaga javna dela za pet milijard dolarjev. Podpira Wagnerjev predlog. Predsednik pa se protivi proti temu predlogu za direktno pomoč gladnemu prebivalstvu. Ameriška delavska federacija podpira La Follette-Cos-tiganov predlog za direktno pomoč delitve hrane med potrebne in gladne ljudi in za javna dela v odpomoč nezaposlenosti. Predsednik se protivi vsaki taki odpomoči in njegov trgovinski tajnik Lamont izjavlja dne 2. aprila 1931, da je vrhunec depresije prošel v januarju in da se stvari obračajo na boljše. Vzklic vsem tem rožnatim izjavam je bilo v decembru JjO uradnih' izjavah 8,300,000 ljudi brez posla, sedem milijonov drugih pa je delalo le po dva, tri dni na teden. Zguba na mezdah je tega leta znašala dvanajst milijard dolarjev Zbankrotiralo pa je 65,000 tvrdk. Beda je velikanska, zdravniške oblati izjavljajo, da šest milijonov šolskih otrok je podhranjenih. Vzlic temu Hooverjev tajnik za notranje zadeve ima žalostno korajžo izjaviti v nekem govoru v Philadelphiji, da po njegovem mnenju ta depresija bo dobro storila naši mladini. Pred štirimi leti toliko obetanja! Hoover in republikanska stranka nositelji prosperitete! Kak polom po štirih letih! Meseca avgusta 1932 je bilo enajst milijonov brezposelnih ljudi. Oni s svojimi družinami tvorijo tretino ameriškega prebivalstva. Republikanska stranka in Mr. Hoover stojijo danes pred tribunalom ameriškega naroda, ki zahteva obračun. Mesto pa, da se opravičujejo, zasmehujejo se gladnemu narodu z nadaljnimi obetan j i. Ameriški narod, naj bo še tako lahkoveren, topot ne pojde več za limanice. Sedaj vladajoča stranka zaslužuje nezaupnico. Odgovor ameriškega naroda mora biti jasen in nedvoumen. In edini način, kako naj se to zgodi, je da ameriški narod glasuje za človeka, ki neard obeta, ali svoje obljube drži, in ta človek je FRANKLIN D. ROOSEVELT! Vsi zastopniki delavstva poznavajo njegov resnični interes za blagostanje delavcev in širokih mas še izza časa, ko je bil podtajnik mornarice za svetovne vojne, in iz njegove ga delovanja kot governerja države New York. Ta država v teh težkih časih prednjači izmed vseh — hvala Roose- Cleveland, O.—Vsak dan komaj pričakujem Ameriško Domovino, ker jo zelo rada čitam.. Razmere so tukaj zelo slabe ali večkrat čitam, da v drugih krajih je še slabše. Tukaj delajo vsaj par dni na teden. Seveda dosti jih je pa, ki ne delajo že po dve leti nič. Tisti, ki delajo, pa ne zaslužijo da bi se pošteno preživeli, ker jim ne plačajo sko-ro nič, delati pa mora za tri. Tako je danes za delavca in se obeta za to zimo še slabše. Tudi zgleda tako, da bomo še trpeli pod Hoover j evo prosperiteto, ki nam je zlate čase obetal. Mislim, če bo Roosevelt izvoljen, bo ravno tako, ker roka v roko sega in se bo nam delavcem ravno tako piskalo, dokler se ne bo ljud stvo združilo. Dobrega nimam kaj poročat s tega našega hriba, slabo pa itak drugi poročajo. Pri neki društveni veselici je prišlo do streljanja, ko je nek Italijan strelja) na našega človeka. Sreča je bila, da ga ni zadel do smrti. Italijani so pa takoj pripravljeni za streljanje, zato pa imejte ko« likor mogoče malo opravka z Italijani. Nadalje sporočam, da smo se morali nagloma podati 4. sept, v Darragh, Penna., kjer je preminula hči moje sestre, 18 letna Jennie Leve. Umrla je po enot leto in pol trajajoči bolezni. Dosti je prestala, in tudi starši ž njo. Radi bi ji bili pomagali, da bi jo oteli smrti, ali za njo ni' bilo nobene pomoči. Morala je zapustiti ta svet, čeprav se je težko ločila od svojih staršev, sestre 'in bratcev. Težko je bilo gledati to žalost: vse je jokalo., kdor je imel le količkaj srca. Bila je res zelo dobra hči, zato je starši še težje pogrešajo. Toda prestala je svoje trpljenje, zato naj spava mirno v ameriški zem lji, nam pa ostane spomin nanjo za vedno, še bolj žalostno je, ker je to družino obiskala smrt dvakrat v enem letu, ker jim je ugrabila tudi dve leti starega sinčka Augusta. V imenu moje sestre, se vam sosedom in prijateljem lepo za' hvalim, posebno ko ste priskočili na pomoč v času bolezni in ko ste bili družini v tolažbo, ko je njih hčerka ležala na mrtvaškem odru. Ravno tako lepa hvala za brezplačne avtomobile in ker ste se v tako lepem številu udeležili pogreba. Zahvalim se tudi za lepe vence, s katerimi ste okrasili krsto ranjke. Pozdrav vsem čitateljem, Alojzija Koprivnik. nekaj o naši Ribnici, kjer se je še pred 30. leti izdelovalo v tej okolici ogromno število svetovno-znane ribniške robe: lonci, reše-ta, sklede, rete in drugo. Delalo se je takrat noč in dan in se dobro zaslužilo. Ali prišle so tovarne, katere so začele izdelovati sklede, lonce in vse potrebno iz pleha in železa in to po manjših cenah, kot pa Ribničani svojo suho robo. Tako so bili naenkrat moški brez dela in čeprav so pohajali, pa se niso hoteli prijeti nobenega dela. ženske so opravljale hišna in poljska dela, moški so pa v žepu roke tiščali in gledali kam bi šli, da bi kaj zaslužili za vsakdanji kruh. Pričeli so se izseljevati v Ameriko in kaj je pa tukaj? Tudi tukaj se nam godi kot nekdaj v Ribnici, da držimo roke križem in obračamo prazne žepe, iz katerih ne pade niti počen groš. Toda zastonj pričakujemo boljših časov, dokler bomo pod Hooverjevim jarmom. Torej bi vam priporočal, da je leto 1932 demokratsko leto, da si preberemo in zaupamo demokratski stranki. Z malim svinčnikom bomo pobili vse milijonarje na volivni dan. Kadar pridete v volivno kočo, ne pozabite napraviti križ pod petelinom in gotovo bo delavska zmaga. Slabše itak ne more biti, boljše je pa lahko. Pa še nekaj! Vabim vse brate rojake na 26. oktobra v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Tam bomo imeli card party, katero 'bo priredil Jugoslovanski progresivni klub v prid našim brezposelnim. Dobili boste okusen prigrizek, pa tudi ohajčana. Plesalo se bo, kot še nikdar poprej, ker godba bo za stare in mlade. Vstopnina je samo 25 centov. Torej ne pozabite tega večera. Valentin Turk. Euclid, O.—Preteklo je že mnogo časa, kar se nisem oglasil s kakim dopisom. Zato sem se danes namenil, da napišem Banket "Orla" Cleveland, O.—V nedeljo večer bo 0"rel" počastil svoj zma-govalniž baseball team z banke tom. Slavnost se bo vršda v spodnjih prostorih nove cerkve sv. Vida. Po par kratkih govorih, se bodo gostje zabavali s plesom v klubovih prostorih v šoli. Mnogi prijatelji "Orla," ki so imeli čez poletje zabavo pri igrah, kakor tudi splošno občinstvo, je vljudno vabljeno k prireditvi. Vstopnina je najnižje mogoča, 75 centov, brez posebne vstopnine k plesu. Vstopnice si morate zagotoviti najkasneje do srede in jih dobite pri Kushlai? slaščičarni v S. N. Domu, pri John Gorniku in Bob Blatniku konfekcijski trgovini. Ves preostanek te prireditve gre za novo cerkev sv. Vida. PO "KRONANJU" NAJPOPULARNEJŠEGA DEKLETA FARE SV. KRISTINE Euclid, O.—Slavnost kronanja kraljice ali takorekoč najbolj popularnega dekleta fare sv. Kristine, ki se je vršila v nedeljo 9. oktobra pod avspico Krožka sv. Kristine, se je sijajno obnesla, že pred drugo uro popoldne so se zbirali ljudje v lepo okrašenih avtomobilih pred cerkvijo ter so se udeležili ob določenem času povorke po ulicah. Nagrada $5, ki je bila razpisana za najlepše okrašen avtomobil, je bila podarjena Mr. Gerlu iz 200. ceste. Pred in po paradi, je pa naš narodni mož, Mr. Anton Grdina, vse povzel na tisti njegov čudežni kontrofe, da nas bo ob priliki lahko na platno metal in nas kazal, kakšni smo in koliko nas je. Fino so se postavile žene, članice podružnic št. 14, 32 in 49 S. ž. Z., ki so bile navzoče v slovenskih narodnih nošah, so se fino postavile in tako povečale slavnost. Ob šestih se je slavnost nadaljevala v dvorani. Farani in njih prijatelji so kar trumoma hodili, tako da je bila dvorana ob osmih nopolnjena. Naša vrla dekleta-tekmovalke so pa pridno prodajale tikete in si pridobivale glasove, da jih je bilo lepo videti. Dobro znani godbeniki, Hojer-jevi fantje, so pa tako urezovali valčke in polke, da je bilo vse na poskoku, če povem, da so že mene začele pete srbeti, potem se lahko ve, da je to morala biti godba in pol. Ob desetih se je kontest zaključil. Dekleta so zbrale svoje glasove skupaj in jih oddale na pristojno mesto. Po nekako polurnem štetju so se zbrale vsa dekleta, ki so bile v tekmi, uradnice Krožka, župan ljubljanski, Miss Ljubljana, stric in teta, na odru, od koder se je vsakega predstavilo občinstvu in naznanil se je rezultat kontesta, ki je sledeč: Za kraljico je bila proglašena gospodična Štefanija štefančič, ki je imela 14,000 glasov. Njo je potem Miss Ljubljana, Mary Yanchar, peljala na prestol, na glavo ji je dela krono ter izročila listnico, s katero je dobila v zlatarski trgovini Mr. černeta za $25.00 vrednosti zlatnine, kar si pač sama izbere. Je tudi častni gost k vsem prireditvam, ki jih priredi Krožek sv. Kristine in je tudi članica tega društva za dobo enega leta, ali do zaključka prihodnjega kontesta. Tik za njo je pa bila gospodična Alice Bradačeva s 13,955 glasovi. Gospodični Mary Pri-možnik in Frances Mestek sta tudi imeli lepo število glasov. Ne morem drugače kakor izrekati srčne čestitke tem vrlim dekletom, ki so se tako požrtvovalno trudile že več mesecev za večji uspeh prireditve, ki je. bila prirejena v korist cerkvene blagajne. Delale ste za čast božjo in On vam bo to vaše delo poplačal stoprocentno. živele kontestan-tinje! Vsa fara je lahko ponosna na vas! Občinstvo, ki se je pa odzvalo v tako izredno velikem številu, je pa tudi napravilo veliko delo, veliko večje, kakor pa si more kdo predstavljati, ker ste s svojo navzočnostjo dali pogum tem ženam, ki tvorijo krožek sv. Kristine še za nadaljno delo v prid cerkve, obenem ste pa tudi pokazali, da vam je za obstoj naše župnije in da vam je njen napredek pri srcu. Tako je prav! Dokler bomo skupaj držali in se, udeleževali raznih prireditev, prirejenih za cerkveno korist, se ne bo treba bati nam in ne našemu vrlemu dušnemu pastirju in voditelju, Father Bombachu, da bomo šli na boben, šli bomo pc poti napredka do svojega cilja. Ta naš cilj pa naj bo: Imeti največjo in najbolje urejeno faro v Ameriki! Opaziti je bilo med občinstvom tudi večje število zunanjih gostov. Vsem tem se iskreno zahvaljujemo za njih obisk in se priporočamo še za naprej. Obljubimo pa tudi, da kadar bodo imeli prireditve oni, se pa odzovemo mi. Med gosti, ki so nas počastili z navzočnostjo, je bi) tudi Mr. Frank Cullitan, ki je pomožni okrajni pravdnik in med Slovenci dobro poznan. Hvala mu! Sreča je bila. mila tudi Mrs Peklenk, ki je dobila tiket, s katerim dobi v trgovini s pohištvom Anton Grdina & Sons za $50.00 vrednosti pohištva, kar si sama izbere. Drugi dobitek gre pa Mr. Kepicu, tretji pa Miss Frances Mestek. Tako se je vršila in končala prireditev s kontestom, prirejen po Krožku fare sv. Kristine z re zultatom, da je Štefanija, štefančič najpopularnejše dekle, cerkvena blagajna je pa obogatela za okrog $550.00. Hvala iskrena vsem, ki1 so količkaj pripomogli k temu, da je bil uspeh tako sijajen. Marija Hochevar, članica Krožka sv. Kristine. -o- splošno le belo — mlečno za zaju-trek in južino, revnejši sloji jo imajo namesto za južino za večerjo. žitna kava z mlekom je nedvomno zdrava in redilna, bo-bova kava in čaj pa dražita živce ter ju vsaj zvečer ne smemo uživati, če hočemo dobro spati. Posebno redilna sta kakao in čaj na mleku, dasi tudi nista prosta strupov, ki škodujejo živcem. Treba pa je ti pijači pravilno pripraviti, da jiml ne pokvarimo okusa. V Švici, deželi čokolade, in po večini mednarodnih hotelov, kuhajo kakao in čokolado takole: 1—2 žličici kakaoa ali čokolade dobro zmešamo z mrzlo vodo (pol čašice vode na čašico čokolade) in denemo na ogenj, da enkrat zavre; pijačo zlijemo v vrček, zraven damo vrček zavretega mleka in tako postavimo na mizo. Vsak si more potem po lastnem okusu doliti mleka (tako, kakor postrežemo tudi z mlečno kaVo). Če kuhamo čokolado ali kakao neposredno na mleku, dobita neprijeten sookus in sta nekako težka, če- pa ju zavremo na vodi in šele potem doli-jemo mleka, teh nevšečnosti ni. Lahko pa tudi zmešamo čokolado ali kakao samo na par žlicah vode, toliko, da se razpusti, nato pa zalijemo z vrelim mlekom. Namesto da bi čokolado nastrgali, jo moremo namočiti v nekaj žlicah mrzle vode in potem zavremo kakor gori navedeno. -o- KOSTI PRASTAREGA ČLOVEKA V AMERIKI Znanstveniki trdijo, da so prebivali ljudje v Ameriki že pred 18,000 leti. To sodijo po-okostnjaku, ki so ga izgrebli v Minne-soti nedavno. Okostje je ležalo 12 čevljev pod plastjo, ki se je napravila v dobi ledenikov. Znanstveniki trdijo, da se je to zgodilo pred 18 do 20,000 leti. Okostje je mladega človeka, starega kakih 20 let. Okostje je bolj podobno Eskimu, kot pa Indijancem. Poleg okostja so našli nož, delan iz jelenovega rogu, Dnevna vprašanja KAVA - ČAJ - KAKAO ČOKOLADA Kava, čaj, kakao in čokolada so med civiliziranimi narodi običajna okrepčila za zajutrek in popoldansko južino. Pri vzhodnih narodih sta kava odnosno čaj kar ves dan na-vrsti. Navadno uživamo kavo na 1. Koliko dobi predsednik Zed. držav na leto za potne stroške? 2. Ali je dovoljena opojna pijača v Beli hiši, kjer prebiva predsednik? 3. Kdo plačuje strežnike in uslužbence v Beli hiši? 4. Koliko velja na leto gospodinjstvo in gospodarstvo v Beli hiši? 5. Koliko je vreden predsednik Hoover v premoženju? 6. Koliko ima premoženja go-verner Franklin Roosevelt? 7. Kdo je rekel: Jaz bi raje bil pošten kot! predsednik. 8. Kdo je bil drugi predsednik Zed. držav? 9. Kateri predsednik je rekel: Zmagovalec je deležen vsega plena? 10. Kateri predsednik je izjavil: Amerika za Amerikance? Ce verjamete al' pa ne. Po cesti dirja avtomobil, čez cesto gre počasnih korakov neki moški. Voznik trobi, to'da mož ga ne sliši. Bilo je prepozno, da bi avtomobil ustavil. Ljudje na pločniku zakriče groze. Sunek. Avto zadene moža in ga povozi. Avtomobilist se ne ustavi, ampak še z večjo brzino odpelje naprej. Ljudje skočijo k povoženemu, misleč, da bodo pobrali, mrtvo truplo. Ko pridejo do ponesrečenca, se pa ta na vse grlo smeje. Začudeni ga vprašajo: "Kako se morete smejati, ko vas je vendar avtomobil povozil. Kaj ne čutite nikakih bolečin?" "Smejati se moram avtomobi-listu, ki je odpeljal s tako naglico naprej, misleč, da me je kaj poškodoval. Če bi vedel, da je povozil samo mojo leseno nogo, ki je precej trdna, bi bil gotovo počakal." A Zadnjič ste pisali, da imajo oglasi v Ameriški Domovini velik uspeh. Ali morate to dokazati?" Tako se je oglasil nekdo v našem oficu. Jaz sem mu takoj začel dokazovati: "Ja, ja, oglasi v Ameriški Domovini imajo vedno zelo lep uspeh. Le poslušajte, da vam povem en primer. Zadnjič je dal nek mesar oglas v naš list, da bi rad dobil fanta, pa je že drugi dan dobil kar dvojčke!" A V nekem mestu je bil klub, katerega člani so se morali zavezati, da se bodo pustili po smrti sežgati. Neki zakonski mož pove svoji ženi, da je pristopil k temu klubu, ženici se pa to ni dopadlo, pa reče: "Kaj sežgati se boš pustil? Le d^j se, ampak to ti povem, če se boš pustil sežgati, da od tistega časa ne spregovorim nobene besedice s teboj!" A Pokopali so hišno gospodinjo. Po pogrebu sedijo sorodniki skupaj v tihi žalosti, ko naenkrat pogrešijo moža ranjke. Iskat ga gre njegov svak in ga dobi v drugi sobi, ko ravno objemlje sosedovo deklo. "Kaj!" zavpije svak, "na tak dan, pa že počenjaš take stvari V Kaj si neumen?" "Oh, kaj pa vem kaj počenjam v svoji silni žalosti," reče vdovec. Odgovori na vprašanja 1. $25,000. 2. V Beli hiši običajno nimajo opojne pijače, ker je tudi predsednik podvržen prohi-bicijski postavi, toda če n pr. ima predsednik v gostih tujezemske) poslanike ali dr žavnike, ki izrazijo željo, da bi radi imeli opojno pijačo, tedaj predsednik u stre že njih želji in jim predloži pijačo, kot si jo zberejo. Večina diplomatov pa ne želi predsednika spravljati v enako zadrego. 3. Kongres jim določa plačo. 4. Nekako $160,000. 5. Predsednik Hover je bil vreden nekako $2,000,000 pred par leti, a je zadnje čase zgubil nekako milijon dolarjev vrednosti. 6. $250,000. 7. Henry Clay. 8. John Adams. 9. Andrew Jackson. 10. James Monroe. A "Katera žival je najboljša za človeško prehrano?" vpraša učitelj v šoli učence. "Petelin!" se oglasi mali Pep-ček. "Zakaj pa petelin?" "Zato, ker ga lahko jemo pred njegovim rojstvom in po njegovi smrti." A Spalna soba. Mož in žena sladko spita. Naenkrat začne mož v spanju klicati: "Ida! Ida!" žena se zbudi in sliši moževe klice. Hitro zbudi moža in ga vpraša, kdo je-to: Ida. Mož se pa hitro domisli in reče, da je to ime kobilice, na katero je stavil pri konj ski dirki prejšnji dan. žena se s tem potolaži. Drugi Večer pri' de mož iz urada in domov in vpraša ženo, kot običajno, če je kaj novega. "Nič posebno novega," pravi žena, "samo tista kobilica Ida te je poklicala po telefonu." A "Naša dekla je odpovedala. V soboto gre proč." "Zakaj pa?" "Pravi, da je včeraj odgovo rila telefon in na telefonu si bil ti, pa si ji rekel, da je stara kavka in kaj takega, pravi, si ne pusti reči od nobenega človeka." "Vidiš, kakšno neumnost sem napravil," pravi mož, "jaz sem bil pa trdno prepričan, da si bila ti na telefonu." ATTILIO G ATT I: MED AFRIŠKIMI PRITLIKAVCI 'Saranga, Saranga!" je vpil nastalo takoj veliko gibanje. Sa- pritlikavi čarodej, "Saranga, bog dežja, vzemi proč oblake in ne zli j vse svoje vode na uboge Mambuti!" In pokvečeni stari čarovnik je vihtel svojo sfilico proti velikim črnim oblakom, katere smo lahko videli skozi malo odprtino v goščavi. Prizor je bil res zanimiv. In mnoge skušnje raznih doživljajev med črnci me je tako prepričalo o njih čarodejni sili, da sem se celo sam ozrl odprtih ust proti z oblaki prepreženemu nebesnemu svodu, pričakujoč vsak čas, da se bo izza oblakov posvetilo in da se bo prikazalo zlato solnce. "Saranga! Saranga!" Toda ta dan bog dežja najbr-že ni bil milosten in ne naklonjen čarodejni moči črncev in bog dežja je bil najbrže zaposlen kje druge, ker na tem kraju je deževalo in lilo na zemljo plohe dežja, kot še ne pomnim. To je bil moj prvi dogodljaj, kar sem se nahajal med pritlikavci Mambuti plemena, kamor sem prišel, da proučujem gorile in pritlikavce. Toda kljub tej predstavi, sem vzljubil sčasoma te čudne stvore človeškega plemena, katerih male postave in slaba fizična moč je v takem kontrastu z velikim svetom in njega nevarnostmi, da se je čuditi njih obstoju sploh. In ti slabi, mali pritlikavci imajo za svoje sosede močne, velikanske opice, gorile imenovane. Kraljestvo pritlikavcev je v gozdovju ravnika, kjer človek ne mere potovati drugače, kot z največjim naporom, pa naj bo še tako trainiran. Prehod skozi to gozdovje je sila naporno, ker si mora potnik sekati pot skozi prepreženo zelenje, med drevjem in ovijalkami, skozi trnje in grmovje. Toda pritlikavci se kaj spretno gibljejo naprej. Prerinejo se skozi komaj vidne odprtine v grmovju in se tako hitro pomičejo naprej, da bi človek tega skore ne prisodil njih slabotnim noži-cam. Ne da bi bili utrujeni, stalno prodirajo naprej in obdr-žavajo pri tem vedno pravo smer. In še bolj se čudimo temu pritlikavemu plemenu, če poznamo dejstvo, da je bil ta slabotni rod edini, ki si je upal zasledovati mogočno gorilo, največjo in najnevarnejšo vsega opičjega rodu. "Ngagi," kot imenujejo gori-lo, je največja in najmanj znana opica afriške džungle in o nji krožijo najbolj neverjetne pravljice, ki si jih pripovedujejo domačini zvečer ob taboriščnem ognju. Ne vem, v koliko naj se verjame domačinom, ki pripovedu-. jejo, kako ugrabijo gorile domačina in ga pošljejo čez par dni nazaj s potrganimi nohtovi na rokah in nogah. Pripovedujejo tudi, da gorile sila rade ugrab-ljajo ženske. Toda iz moje lastne skubnje za časa mojega ta-mošnjega bivanja, vem, d,a je gorila jako nevarna, kadar js razjarjena. V takem stanju je najnevarnejše zverina afriške džungle in njena moč je narav nost strašna. Nekega dne so me pritlikavci vodili do bivališča gorilove družine, ki se je ustanovila za neko zelenico, katero je obdajalo od ' vseh strani zelenje, neka čebuli Podobna lastlina, katere sadeže gorile jako ljubijo. V to zelenje sem se skril, pripravljen, da opazujem privatno življenje goril in da vzamem nekaj filmskih slik. Ko tako čakam, zaslišim na levo od mene v grmovju neke ' "s-c-c-h," kar je sikanje leoparda, kadar napada. Hitro se obrnem, pa vidim,- da je bil to glavar pritlikavcev! Kasciula, ki je tako spretno posnemal glas leoparda, da je še mene zmotil. Toda kot sem pozneje zvedel, je to napravil nalašč zato, da bi raz-dražil gorile, ki so mislile, da se nahaja v bližini njih največji sovražnik, leopard. Ta glas je v trenotku vznemiril gorile in v njih bivališču je m mice in mladiči so takoj zlezli na drevje, medtem ko so se samci takoj postavili na zadnje noge, obračujoč svoje ogromne glave na vse strani, odprtih žrel, da so se jim videli strašni zobje in gledali na vse strani, od kje jih bo napadel sovražnik. Vodil je ogromen samec, ki se jim je postavi) na čelo. Svojo mogočno šapo je dvignil in se začel tolči po prsih, da je odmevalo, kot bi kdo udarjal bo bobnu. "Bwana, ubij ngagi, ubij ngagi !" mi je šepnil na uho poglavar pritlikavcev. "Pum, pum, bwana!" Besede "pum, pum," niso besede pritlikavcev, ampak sem jih navadil jaz, ker jim nisem mogel drugače razložiti streljanje iz puške. Ker sem se branil ustreliti gorilo, je glavar še enkrat ponovil sikanje leoparda. Takoj mu je odgovorilo rjovenje goril in njih vodja je prijel za precej debelo drevo poleg sebe in ne da bi odvrnil pogleda od smeri, od koder je prihajalo sikanje leoparda, je z naglo kretnjo odlomil drevo, kot bi bila to navadna slamnata bilka. Vihteč gorjačo v svoji roki, je stopila gorila par korakov proti naši strani in dal cd sebe nek popolnoma drugačen glas, Ikar je najbrže pomenilo in bilo povelje ostalim gorilam, naj se umaknejo. Ko je ostal sam na zelenici, je zlomil gorjačo na drobne kosce, se spustil na vse štiri in počasi odhlačal v grmovje. Ko je izginila v grmovju, sem šel k drevesu, od katerega je poprej gorila odlomila deblo. Dasi ni bilo posebno debelo drevo, pa je bil izredno trd les in cla vidim, kako močna je gorila, sem poskušal tudi' jaz odlomiti drevo. Toda jaz in vseh dvanajst mojih spremljevalcev je moralo napeti vse svoje moči, da smo odlomili drevo, kar je poprej napravila gorila samo z malo kretnjo svoje šape. P. M. Lauman—Rand Bigot: skrivnostna snov ROMAN Toda zakaj je hotel poglavar pritlikavcev, da ustrelim to gorilo? Ko smo prišli nazaj v taborišče, sem zvedel vso stvar. Pred šestimi leti je šlo šest članov tega rodu, med njimi glavarjev sin, tod mimo, ko je ta gorila naenkrat skočila nanje. Glavarjev sin in še en drugi sta prišla v roke gorili, ki jih je na mestu strla kot gnilo hruško, medtem ko so drugi zbežali. Gorila spusti oba trupla na tla in začne zasledovati bežeče. Bežeči so se posluževali svoje bojne zvijače na ta način, da so na vsa |kih sto korakov zasadili sulico v I tla v poševni smeri in sicer na ta način, da je bila sulica obrnjena proti zasledujočemu sovražniku, v upanju, da se gorila nasadi na sulico. In res se je zasledujoča gorila nasadila na sulico, ki se je globoko zadrla v njen trepuh. Divja od bolečine in jeze, je izginila v gošči in nihče je ni videl več mesecev potem. Potem se je pa zopet prikazala, popolnoma zdrava. Nisem vedel, ali bi verjel tej pravljici ali ne, toda kmalu zatem sem se prepričal, da je bila istina. Kmalu zatem me je ista gorila napadla in prisiljen sem bil! oddati.dva strela v njeno srce. Na njenem truplu sem potem videl prostor, kamor se je bila zarila sulica. Potem sem šele videl, od kod ta strašna moč gorile. Gorila je merila šest čevljev" in osem palcev v dolžini in tehtala je 530 funtov. Ko smo potem devali gorilo iz kože, da pošljem kožo v muzej, sem imel priliko opazovati njene mogočne šape. Rama gorila meri en čevelj v obsegu in so to same mišice, brez vsake masti. Mrzla zona me je obšla, ko sem premišljal, kako bi se mi bilo godilo, če moja strela ne bi bila pogodila, kako bi se bil počutil v objemu teh silnih šap. -o- Peč zastonj Ena mala peč se dobi zastonj ako se zglasite na 1075 E. 61 st St. Naenkrat pa je čisto navaden telegram zajezil te komentarje in privede! ves svet k mnogo jasnejšemu razumevanju stvari. Vrsta je prišla na Italijo, ki je bila pozvana, naj plača sto milijonov pod enakimi pogoji, kc-t jih je morala plačati Franci ja. To pot je vsakdo moral verjeti in še isti dan, ko je urad Ha-vas priobčil brzojavko, se je Es cander odpeljal proti polotoku. Njegov prvi članek je bil presenetljiv. Hočemo ga objaviti v celoti' "Pred tremi dnevi si mal pastir, ki je pasel koze na obronkih Ligurskih Alp, ni mogel predstavljati, da je prisostvoval neke vrste glavni skušnji katastrof, s katerimi grozijo neznan' banditi. "Bilo je toplo in jasno — krasen solnčni dan. Komaj čuten vetrič je lahno zibal listje, škržati so cvrčali in pastir je v sladkem vonju solnčnega dne občutil neko mirno zadovoljnost, ki i je ni znal razlagati. "Nenadoma pa je nebo zatem-nelo. Pokazal se je na njem kake štiri kilometre in dvesto metrov dolg črn ali skoraj črn trak, imel je točne obrise in se polagoma razširjal po modrem nebu, ki je ostalo popolnoma jasno okoli te nenavadne pege. "Šele tedaj pa se je po preteku nekaj minut pojavila prika zen. Ni bilo1 mogoče videti stva ri, ki je povzročevala to senco, Pod njo se je zrak zgostil in iz tega umetnega oblaka je zače lahno naletavati sneg in nato mali drobci ledu. Preplašeni pastir se je pričel tresti od mraza, koze so meketale in zaman iskale pribežališča. Nato pa je, spe brez' vSakegST'Vid'nega Vzroka prikazen izginila na mah. Izgledajo je, kot bi se bila senca cvila okoli same sebe in pastir ki ga" je bilo vedno bolje strah, je začutil, da temperatura spet narašča. Od vse prikazni sc ostala samo mokra tla, malo sne ga po kotanjah in vejicah in še ta je kmalu zginil. "Pastir pa je preplašen, kot njegova čreda, bežal z njo v dolino, naglo molil k Madoni in sti skal svoj, škapulir na prsa. "Naslednji dan so ob isti uri prinesli kralju čuden poziv, ki so ga iz neznane točke poslal: potem brezžične telegrafije. ' "Ni mi znano besedilo tega poziva, ki je prišel iz skrivnostnega vira, kajti je tajnost, toda Sklepa se lahko iz nesreč, ki so zadele Francijo, da grozi isto Italiji, ako ne plača zahtevani5 vsote. "če primerjamo uro in dan. cpazirfio, da je bil poziv poslan kralju naslednji dan, potem ko je bil pastir prisostvoval prikazni, ki ga je prestrašila. Lahko torej postavimo hipotezo, da je pastir videl nov poskus pogubo-nosne moči, ki jo imajo banditi v posesti, kajti.to pot niso uporabili ognja z uničujočim plamenom, temveč strašen mraz, ki vse pomori in uniči. "Izdano je bilo geslo: molk za vsako ceno, ljudstvo ne sme ničesar zvedeti. Silno skrbno so skušali stvar prikriti. "že dolgo časa so pripravljali veliko slavnost v mestu Civita Vecchia. Kraljica in kraljevi otroci bi se je morali udeležit? in so se je tudi udeležili. "Po vsem srečnem mestu je vladalo veselje. Godbe, pevci, lepa smejoča se dekleta v svetlih oblekah in možje, krasni kot an-tični kipi so se s suknjo na ramah sprehajali po mestu. Na korzu so se vozile razložne kočije, okrašene s cvetjem. V njih so sedele lepe žene, katerim je veselo ljudstvo metalo cvetja, Solnce je žgalo s svojimi žarki no to glasno veselje in v daljavi je morje, modro kot nebo, pe lo svojo pesem ob obrežju. "Zvečer bi se morala vršiti velika reduta v Kursaalu in prižgati umetni ogenj na morju. Toda vsa ta vesela množica, se je razkropila z enim samim udar cem. "Nad narodom, ki je bil pijan od življenjskega veselja, se je razgrnil nenadoma črn oblak, ki je prestregel solnčne žarke. Prikazen je zakrila, ves del mesta, v katerem se je vršila slavnost, zavel je ledenomrzel vihar in vzbudil najprej začudenje, potem strah, nato pa paniko. Izven ogrožene ploskve je pa mogel začudeni narod opaziti, da se nič ni spremenilo, pekoče solnce je sijalo kot prej in cvetlice so cvetele na.prej. 'široka črna pega, ki je bila ostro začrtana v nebo, se je začela počasi spuščati na mesto kot svinčen pokrov in nastal je strahovit mraz, kot ga še nikoli niso imeli v tej blaženi deželi. Voda je zmrznila,, cvetje je na mah uvelo na svojih pecljih, drevje je izgubilo svoje listje in se pokrilo z ivjem, nato pa so začele padati lahne snežinke, kot bi na-etavali beli metulji, in tenki in ostri drobci ledu, enaki iglam, HMMf^Pi-*' 1 cant WArr "illckristma; FOR A decis:o:-J, COME ON BOY , r Stanovanje obstoječe iz štirih sob, se odda poceni. Vprašajte na 1297 E. 55th St. . (246) Farma na dražbo! Anton Košiček, Dock Road, Madison, Ohio, bo prodal na dražbi svojo farmo. Pridite in dražite! Kdor bo več ponudil, tisti bo farmo dobil. Dražba se vrši v soboto 22. oktobra ob dveh popoldne na licu mesta. (0ct.15.18.20.) V najem se da stanovanje, tri sobe in kopališče, prosta gorka voda. Plačate kot vi rečete. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (Oct.15.18.21.) IiRUSS RADIO SERVICE 6020 ST. CLAIR AVENIJE ENdicott 4324 StrokovnjoiKa popravila na vseh vrstah radio aparatov. Zmerno cene za garantirano delo. Odprto od 8. ssjutrai do 8. '/.večer. AFTER. FOUR HOURS OF WRANQLMQ "THE TOV\IN > COUNCIL'S MEET/NCtTOOHCIDE NAJHETHER OR MOT TO BUY A lamp ^, MAIN} STREETS PROPOSED SPRITE WAV ENDED ABRUPTLY, Vs/HEN THE DISCUS-TED SALESMAN Vs/AL-KED OUT © im STAULZSjS Luc W Stanley Central Pit.-b- )Q-19-32 Frank V. Opaskar ODVETNIK 5i6 HIPPODROME BLDG. MAIn 3785 Ob torkih. četrtkih In sobotah zvečer od C. »lo 8. ure »i» E. na St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1100 E. 64tU St. Res. Tel. YEllowstoue 0705-W ® DOBER PREMOG! Točna postrežba ' The Ilill Coal Co. 1 1261 MARQUETTE RD. JfJ | Stari Cimpermanovl prostori Vjy > HEnflerson .5788 © ) FRANK ARKO, zastopnik © © ARNOLD ZWEIG Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U, Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom kakor vsako leto, tudi letos prešal grozdje ter vam bo mogoče pri meni dobiti res najboljšo kapljico. Pri meni kupite lahko tudi grozdje in sode po najnižjih cenah. Se priporočam 15609 WATERLOO ROAD v Kmettovem poslopju INDIJANSKI NAPAD "Narava v Surovosti" — kot jo je naslikal slavni umetnik Fred Madan • . . navdahnjen od divjega, krva-vega boja coloradskih zlatoiskalcev (1858) na pokritih vozovih, kot je opisan v National Geographic Magazine, "Narava v Surovosti je Red-kokdaj Mila" — in surov tobak nima mesta v cigaretah. "Seveda," je dejal Tobija., "Morebiti je nekdaj v kakem drugem telesu njegova duša storila neznansko zla. Kdo bi mogel vedeti ? Morebiti pod Nikolajem prvim, čigar spomin naj bo pro klet. Morebiti je tedaj mučil judovske dečke in mladeniče, ki so bili poklicani v vojaško službo, tako da so raje poskakali skozi okno ter utonili, nego pa da bi se dali krstiti. Ali pa je bila njegova duša nekdaj v kakem ministru — proklet naj bo njegov spomin —, ki je dajal hudobne nasvete. In baš radi te nje hudobije, je bila ta duša najbrž ponovno vtelešena v telesu prostaka, mora zato trpeti in umreti, čeravno je človek nedolžen. Potem pa po j de got o vo v oni del nebes raja, kjer smejo prebivati duše onih, ki niso Judje." Reb Tobija je spadal med člane cerkvene občine, ki so verovali v nauke Kabale, v kolikor so bili ti obnovljeni in oživljeni v Chasidimu. Rabinec je dobro-voljno poslušal, a nato prikimal različnih oblik, ker je pač njih narava taka, da ne bi mogli izhajati brez takih vtelešenj Boga. Sedmo cesarstvo bo morebiti pričelo tedaj, ko bo vladal v Jeruzalemu Jud. Morebiti bo to zadnje cesarstvo in morebiti bo še cesar, ki živi na kakem otoku, in, ki bo častil Poga, kakor je to sedaj na Angleškem. V kolikor so mi povedali, cenijo na Angleškem Mojzesov Torah jako visoko. Kedaj pa je bila vzeta krona Rimu in zakaj je bila vzeta Bizantu ? Zapisano je: v onih. dneh je bilo v ječah mnogo ne-dolžnikov in so jih vodili ven." Razlaga pa nam pravi ,da pomenijo te besede: odvajali so jih v smrt, sicer bi se besede glasile: izpustili so jih. Kedaj je bila krona vzeta Aleksandru? Ko je pričel Antijoh Epiphanes — naj bo proklet njegov spomin — morili nedolžne ljudi. Matitjahu se je dvignil proti njemu in krona je prešla v Rim, kajti zapisano je: Poslali so Judi poslanika in ga pozdravili in vpisali na table postave. Kar pomeni: zapisali so svojemu pomočniku, ki je odgo- Pravico v postave ter s tem pri * Ti. ■ i • _________J.— ,, voril Tobiji: "Morebiti je tako, morebiti pa tudi ne. V mirnih časih bi pač morebiti pritrdil Reb Tobiji. Sedaj pa so stvari čisto drugačne, kajti v vojni govori sam Bog z ljudmi, a čini mogotcev govore c njih samih. Z rabinovim dovoljeni bom povedal gospodom, kar je tajno prišlo na njegova ušesa: v nekaj dneh bo vkorakal v Jeruzalem angleški general ter izročil nato sveto mesto zopet Judom, kakor je bilo to prerokovano že od časov Danijelovih. In niti Turek, ne Rus ne bosta Smela položiti nikdar več svoje roke na Sveto mesto. Vidite tedaj, v kakih časih živimo. Mar mislite, da se ne pripravlja nekaj važnega in pomembnega?" Tedaj je pričel govoriti veliki rabin: Prvo cesarstvo je bilo Faraonovo, drugo Salmanasarjevo, tre je Nabukadnezarjevo, četrto Aleksandrovo, peto rimsko. To so bila cesarstva vojen in mogočnih arm?d ter senatov modrih mož. Vsako cesarstvoma je imelo svoje postave in tudi več različnih bogov. Božja volja je bila pokazana ljudem v Torahu, a izven Toraha, v srcu vsakega človeka. Ker pa niso sprejeli Toraha, se poginili in zakaj? Bilo je njim huje nego pa Judom. Kajti, kdor se drži Toraha, ta sledi tudi svojemu notranjemu glasu. Kdorkoli pa se ne pokori Torahu, se mora pokoriti samo svojemu notranjemu glasu, a ljudem je kaj težko živeti samo po onem, kar jim veleva njih glas. Tako, tedaj, je Bog v svoji veliki dobrotljivosti dal Izraelu Torah. Ljudstva tega sveta pa so nas vpraševala: "čemu se le držite zapovedi in čemu prestajate take nadloge?" če pa bi jim mi odgovorili: Saj je mnogo težje vam, kajti zapisano je, naj se ljudje drže zapovedi, ki predstavljajo človekov notranji glas;" tedaj na? ne bi razumeli. Mar ni tako?" je vprašal poslušalce. Oni pa so sedeli in si niso upali spregovoriti niti besedice v potrdilo; kajti videli so resnico, ki jim jo je govoril. "Dobro tedaj," je nadaljeval veliki rabin, "šesto cesarstvo je bilo cesarstvo cesarjev in cesarji so bili od Majmonovih in Ra-sijevih časov pa bo današnjega dne. Nekateri čas sta bila po dva cesarja: rimski in pa bizantinski. Rimski je bil tudi nemški, a bizantinski tudi ruski in njiju orla sta imela po dve glavi. častili pa so mnogo različnih bogov. Niso si pač mogli pomagati in čeravno bi imeli v svojih mislih enega samega Boga, vendar so ga preobličevali v toliko dobili cesarstvo." Po teh besedah je obmolknil, Tudi njegovi poslušalci so molčali ter premišljali njegove modre besede. Ni jim bilo treba nobene nadaljne razlage: cesarstvo mora preiti iz rok onega, ki ubija nedolžnike, v roke onega, čigar postave vsebujejo pravičnost. Da bo pričela sedaj sedma doba sveta in da je Anglija poklicana, da vlada svetu, še enkrat so premislili vse spremembe časovnih dob, nato pa — ker pač ni bilo umestno, da bi napili velikemu rabinu — dvignili čase ter napili Gabbe-ju (zakladni-čarju), želeč mu dolgo: življenje. Ponosno so se spogledali. Vse je bilo dobro za Izraela sedaj. Na svetu so bili zopet sodniki. gove vrste se brigajo samo za dušo. Strašno se boje strahov." "Poslal je po ruskega popa v Staročelajno. Mar se ti ne dozdeva lepo, da tako skrbi za tujca in njegovo vstajenje?" Aleksander je namršil obrvi in premišljal. Končno je dejal: "Da in ne. Z gotovega vidika je precej ganljivo, z drugega pa izgleda, kakor da se boji, da bi bil v nevarnosti monopol duš." Davja je sedela nekaj trenutkov nepremično ter se zastrmela v ostri plamen petrolejke, "ša-šenko, mene boli . . . zopet ne-dolžnik — in koliko tispčev jih še bo! Ljudje so hudiči." "Nadaljuj in povej še, da so Nemci hudiči, a nato boš kaj kmalu prišla do spoznanja, da si docela napačnega naziranja, kakor je tudi tale profesor v tejle knjigi. On trdi, da so Nemci osovraženi samo zato, ker tako trdo delajo. Ne, dragica, ljudje so dandanes, kar so — a to: so nekoliko slabši, nego jim je treba. Moraš pa najprej spremeniti njih institucije, katerih niso napravili sami, pač pa so jih pustili rasti skozi rodove in rodove. Nehaj siliti ljudi v nekaj, in kmalu boš videla, koliko boljši bodo postali." "Tedaj je uniforma, ki vse to povzroča," je dejala Davja. šaša se je zasmejal, vzel sval-čico ter si jo prižgal na luči: "Uniforme so samo izraz ekonomične sile. Mi pa moramo spremeniti ekonomično silo. In zapomni si moje besede: ta sila se bo spremenila!" Od spodaj pa so se še vedno culi težki koraki Veresejeva, ki je nestrpno pričakoval popa. Pa tudi ritmojster von Brett' Schneider je vedel, kaj je prav in kaj ne, zato mu tudi ni prišlo na um, da bi smatral narednika Spieraugeja za starega lisjaka. Pripomnil je le, da pač misel ni napačna. Kaj kmalu sta oba ve-dela pri čem sta. Vicefeldvebel Berglechner je govoril naredniku Spieraugeju: "Stegniti koga, to pač ni taka stvar — seveda ako nam dastt? nekaj več žganja. En podčast« nik in štirinajst mož znese tri steklenice žganja in četrto zame. Postavil bom ljudi s karabinka-mi, s temi bodo na tako kratko razdaljo pogodili bolje." Narednik Spierauge je obljubil zahtevano količino žganja ter se pričel pogovarjati o usodi bataljona. Nekdaj je bil to bataljon jahajočih lovcev, a so ga bili spremenili v bataljon težkih strojnih pušk. Berglechner je vprašal Spieraugeja, dali je kedaj videl vrste s plinom umorjenih ljudi, tako goste in široke vrste, da bi trebalo dvajset minut vožnje predno bi se prepeljal preko njih. Bataljon se je ude- Griša je globoko spal v svoji cclici, tako globoko, da ga niso megle iz spanja prebuditi niti sanje. Tam v kotu je ležal, zapuščen, a strah pred smrtjo, katerega se je tako srčno branil v času bedenja, je povzročil, da se je tresel sedaj v snu po vsem telesu, da so mu šklepetali zobje, da je dihal tako težko kakor človek, ki se duši v strupenih plinih. V svetlorazsvetljeni in udobni Winfriedovi sobi so se baš poslavljali Bertin, sestra Zofija in P'osnansky. Niso hoteli počakati sestre Barbe, ki je stala pri telefonu ter skušala dobiti zvezo z bolnišnico, da izve, kako je z Babko. Na ta način so se lahko vsi trije dostojno umaknili ter ostavili sestro Bar bo samo z Winfriedom. Načelnica porodniškega oddelka, ruska doktorica, je kaj rada sestri Barbi povedala, da je sicer slučaj docela normalen, vendar pa da je leži otrok kaj čudno v materinem telesu, pa tudi mati ni več tako mlada. Trpljenje bo trajalo najbrže še delj časa. Na vsak način pa bodo počakali še nekaj časa, predno bodo uporabili porodniške klešče. V prvem nadstropju Vereseje-ve hiše sta živela v sobici in kuhinji Aleksander in Davja, ki sta se bila ob koncu poletja poročila. Oba sta bila zaposlena v prenapolnjenih državnih šolah. Pod njima je nemirno hodil po sobi Veresejev. čula sta ga lahko skozi strop, šaša je čital neko knjigo, katero mu je bil posodil nek Nemec. Davja je nenadoma vprašala: "Ali veš zakaj divja kakor volk v kletki?" šaša jo je pogledal. "Ne zato, ker bodo ustrelili nedolžni ka, pač pa ker ga bodo ustrelili, ne da bi mu preskrbeli pravega duhovnika. Ljudje nje- DRUGO POGLAVJE Grobarji Bilo je precej šepetanja in razburjanja, predno je povelje "Pozor," povzročilo, da se je kompanija strumno postavila. Narednik Spierauge je tudi tega drugega dne meseca, oktobra razdeljeval svoje moštvo aa razna c pravila, čakalo pa ga je presenečenje. V svoje veliko začudenje je opazil med vojaki, ki so se prijavili bolnim, korporala Hermanna Sachta. K or p oral Sacht je izgledal bled in pobit, a njegove roke so se na prav nevojaški način tresle. Njegove trepalnice so bile nemirne, oči nestalne. Zmerili so mu tempe-rat uro in ugotovili, da kaže toplomer 40 stopinj. Tako je stopil končno pred zdravnika, nekega doktorja Lubberscha, ki je postopal — samo zato, da ga ne bi smatrali za Juda — z moštvom zelo strogo. Vendar pa ni mogel zavrniti korporala Sachta. Nekaj dni mora ta v posteljo, da poneha mrzlica. Potem bo pa še vedno šibak, tako da ga bo treba pač poslati na popust, Ko se je kompanija razstopi-la,, ni še izvedela, kaj se bo zgodilo z Bjuševim. Vendar pa sc vsi soglašali z onimi, ki so sinoči bili s pestmi po mizi ter vpili: "Mi ga ne bomo streljali. Naš prijatelj je. Storil nam je vsa-kajakih uslug, nedolžen je kakor novorojenček, in mi ga ne bomo streljali." Seveda je star vojščak, kakršen je bil narednik Spierauge, takoj razumel ves položaj. Za sedaj seveda ne sme povedati ritme j str u vzrokov, zakaj naj bi bila kompanija domobrancev oproščena tako neprijetne služ-be, kakor je bila usmrtitev Gri-še. Ako bi pa to sporočil ritmoj-stru, bi seveda tudi ta ne mogel storiti drugega nego, da bi za-ukazal postopati kar najstrožje proti moštvu, mu ukazal molčati ter jim povedal, da morajo pač ustreliti celo svojega lastnega očeta in mater, ako jim je tako ukazano. Tako je pametni Spierauge po pregledu kompani-je stopil pred svojega poveljnika ter mu, ne da bi trenil z očesom .pojasnil, da je kompanija danes tako zaposlena, da pač ne bo mogoče dobiti za eksekucijo potrebnih desetero mož. Pač pa je v razkuževalnici bataljon moštva ,ki je prišlo naravnost s fronte, in med temi bi se gotovo dobilo kakih petnajst mož, ki bi usmrtitev izvršili. PREŠA GROZDJE SODI ležil prodora v Italiji, a še prej onega v Romuniji pri Foscani-ji, a še prej strašnih bojev v Karpatih. Sedaj pa so na poti v Flandre. Ves bataljon je bil povečini sestavljen od dvajsetlet' nih mladeničev, kateri se v resnici niso zbrigali, kaj delajo. Za patrona so nosili s seboj kanarčka. Kletka je visela na cevi težke strojne puške št. 1 in vsi so ptiču prinašali sladkorja. , Cenjenim rojakom naznanjamo, da tudi letss pre-šamo in prodajamo belo in črno, najboljše ohijsko grozdje. Zajamčeno dobri sodi od žganja. Stisnemo, dopelje-mo grozdje proti mali odškodnini. Naše geslo je: dobro blago, solidna postrežba po nizkih cenah. Oglasite se! MANDELJNOVE PREŠE 15318 Waterloo Rd. ali 16000 Waterloo Rd. Sode, mošt, grozdje! Prodajamo najboljše ohijsko belo in črno grozdje. Garantirani sodi od žganja. Stopročenten mošt iz najboljšega grozdja. Vse po nizki ceni. Se priporočamo. A. Baraga in A. Fidel 15506 Holmes Ave. Tel. Liberty 1526 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričel s prešanjem in se priporočam za GROZDJE, MOŠT in fine vinske in od žganja SODE. JOSEPH^MOLE 6112 Glass Ave. 'Ob zadnji uri' drama,in'Hlačni gumbi' burka Vprizori dramsko društva "Ivan Cankar" v nedeljo, 23. oktobra, 1932, pcpcldne ob 2. uri—zvečer točno ob 7:30 v S. N. Domu. Zvečer po igri ples v spodnji dvorani. Vstopnina samo 40 centov. Ves čisti preostanek jc namenjen v pomoč brezposelnim. V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile A/f I kupujemo najboljši in naj- ranju in miljenju dana doKrota finejši tobak na celem svetu onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo Copr.. 1932. Tho American Tobaoco Co. - toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem sta- ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. It s toasted Ta »avojček milih Luckies **