Slovenskemu ljudstvu f poduk in zabavo.
Izhaja tvečer vsak prvi in tretji četrtek meaeea. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB8 dan poprej. Cena mu je SO kr. m celo leto. — Spiti m dopisi naj te pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniških ulicah št. ». Naročnina ( pm ojir—mlitim ,,DOMOLJUBA" Vodnikove ulice H. & — Naznanila te vprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Atev. 1.
V Ljubljani, 6. januvarija mf.
Letnik XI.
•vjVaerni s*. g O10	%
sv. očeta Leona XIII.
i I8ti
Vzbiidi se, vzbtidi, krščanski rod! Vsi si sezimo navdušeni v roke! Srčno proslavljajmo slavni god: Biserni praznik — očetne poroke.
Prošlo je šestdeset dolgih let, Kar je slovesno na svetem mesti, Božje ljnbesni iskreno vnet Vedno zvestobo obljubil nevesti.
Svet je zmenilo časa ko!6 Kar si nevesto premilo je snubil, Ni pa zmenilo srca mu za njo; Vedno zvesto in gorko jo je ljubil.
Trokriž v veli h rokah drži Z belih se las mu leskčče tijara, Prva ljubezen pa v njem plamti, Vedno tem mlajši, čim bolj se stara.
ii >
Ljubko mu d&nes gleda oko Zbor mnogobrojne sloveče družine, V bisernem slavlju pozdravlja gorko In blagoslavlja vse hčere in sine.
Zvestih neštete otrok vrstč Bujni njegovega sad so zakona Dičijo bolj ga, bolj krasč, Kakor na glavi bliščeča se krona.
Praznik je danes vse zemlje rodov, Bratijo vsi se v ljubezni razvneti Jedna rodbina hčera, sinov, Zbira pri svojem se svetem očeti.
Biserni praznik njegov slavi In se raduje v ljubezni iskrčni. Pojdimo, pojdimo tudi mi — Dcca najvernejša, — zvesti Slovenil
i.!
''i

Biserni oče? poročni dan Praznik najčiščega zemlje zakona Ori nam dri vsem vsklik glasan: Živio Oče! Bog živi Leona!
1
Dr. J. E. Krek.
ž •
Kaj nam obeta noro leto?
Noto leto! Kdo p*« ne prestopi s strahom in bojaznijo temnega praga med starim in novim letom?
Komu ne postaja tesno pri srcu, ko se vpraSa, a Cim nas obdari novo leto, ali z žalostjo in nesrečo ali z veseljem in srefio ? Resno zre oko v prihodnjost, skrb napravlja na Čelu goste gube, kajti nikdo ne ve, ali se uresniči voSCilo, s katerim je pozdravil svojega prijatelja, rekoC: SreCno novo leto! Prav res, duh naS tre-peCe, zroC v prihodnjost, ki je tako skrbno zakrita, tre-peče, ko vidi pred seboj pot, po kateri še ni hodil nikdo, moije, ki je polno nevarn h »kal. Kaj bo? Mmulo leto, katero je že zatonilo v večnost, ni ostalo bafl v dobrem spominu pri naa Kako tudi? Mar smo Slovenci knj napredovali v slovstvenem, gospodarskem, političnem in socijalnem oziru? In Ce nismo napredovali, ampak nazadovali, potem je preteklo leto izgubljeno za razvoj in prospeh našega milega naroda. Kaj zaCnemo prihodnje leto, ali bo to za nas narod kaj bolj ugodno? če hočemo zapisati, kako veliki da so uspehi naSi v državnem zboru, pot9m kar zapisimo veliko ničlo. Naši poslanci niso mogli nič storiti, ker je nemški liberalizem preveč razgrajal v osebi praznih kričačev. Liberalizem pa je bil kriv tudi v naSi domači kranjski deželi, da nismo nič dosegli. Ta peklenski nauk samopridnosti in sebičnosti nas je razdvojil; liberalizem zasejal je v nas brezbrižnost v verskih stvareh in pogubo v gospodarskih. Katoličani morali smo se ustaviti tej zmoti in tako je nastal boj, ki je slabil na8e moči na znotraj in zunaj. Mnogi so klicali: »Mir, sloga, sprava, in zahtevali od obeh strank, od naSe in liberalne, naj vsaka nekaj popusti, da bo mir. Pa liberalci niso hoteli, mi nismo mogli, kajti ravno v najvažnejših vprašanjih smo si navskriž. Mi katoličani pa za nobeno ceno ne moremo odnehati od svojih najimenitnejših resnic. In tsko se mir ni mogel skleniti.
A božični prazniki so nas iznenadili s svojim lepim opominom: »Mir ljudem na zemlji«. Marsikateremu domoljubu, ki gorko ljubi svojo domovino in svoj narod, prišlo je na misel, ali bi ne mogli tudi mi Slovenci uživati ljubi aladki mir v domači hisi, da bi tem mo-gočneji nastopili zvezani z drugimi Slovani proti nemški oholosti. In to božično glasilo, oznanjajoč mir, doni nam v uSesih kakor ubrano zvonenje pri vstopu v novo leto, zdi se nam kot angeljev mila in vesela pesem v višavah, mir in sloga, to sta svesdi-vodnici, ki naj nam svetite v novem letu. Malo dnij pred božičem imelo je katoliško politično druStvo v Ljubljani javen shod. Na tem shodu govoril je dr. Sustertič o političnem položaju v Avstriji. Med drugim povdarjal je tudi tole: Pri« čel se je boj med liberalnimi Nemci in Slovani; le-ti ne marajo več, da bi jim manj Številni Nemci gospo-
dovali in to U s krivioo. Vsi slovanski narodi v Avstriji pripravljajo ae na odločilni boj in sicer s tem, d« opuščajo medsebojne bratske prepire ter se družijo v krepko, združeno vojno, složno v borbi proti zagrizenim, krivičnim nasprotnikom. To potrebo uvideli so tudi naši državni poslanci ter se lepo zedinili v jedno zvezo. Kajti le tako morejo na Dunaju ugledno in vspešno zastopati svoj narod in njegove vsestranske koristi. Zato je pa treba, da se tudi Slovenci na Kranjskdm, slasti v deželnem zboru združijo, ako se hočejo v teh nevarnih Caiih izkazati kot prave domoljube. Kar je bilo, moramo pozabiti. Osebne koristi morajo se umakniti skupnemu blagru. In zato je treba vse poskusiti, da se sdralita stranki v deželnem zboru. Katoliška stranka ponuja roko k spravi. To so prav ob kratkem misli tega imenitnega govora.
Dne 27. dec. zbrali so se v Ljubljani vsi slovenski državni poslanci iz Kranjske, gg. FerjančiC, Krek, KuSar, Pfeifer, Pogačnik,v PovSe, Suk(je, Šusteršič in Žitnik ter sklenili po daljnem vsestranskem posvetovanju in razmotrivanju naslednjo resolucijo:
»Slovenski državni poslanci iz Kranjske izražajo svoje trdno prepričanje, da sedanji politični položaj neobhodno v prid slovenskega ljudstva in njega bodočnosti zahteva, da se obe slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem združita. Da je to združenje mogoče, dokazuje prijateljsko sodelovanje državnih poslsncev obeh strank v »Slovanski krSč. narodni zvezi«.
Zbrani poslanci so sklenili, da takoj uvedejo spravne poskuse mej strankama. V to svrho izvolili so poseben odbor, ki bo povabil obe stranki na skupni posvet.«
V omenjeni odbor so izvoljeni gg. SusterSič, FerjančiC in Krek. Resolucija kaže jasno, da se državni poslanci prav živo zavedajo svoje velevažne naloge in velike odgovornosti, vidi se pa tudi, da hočejo vse moči napeti, da dosežejo spravo.
Torej v znamenju sloge pričnemo novo leto. Bog daj skoro učakati nam presrečnega dne, ko bomo Slovenci na Kranjskem jedini in složni ter edini upravičeni gospodarji, kajti sedaj nam gospodujejo nemški liberalci, vsled krivične (n nenaravne zveze z našimi nasprotniki. »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«, tako so peli angetjcev glasovi. »Ki so dobre volje«. Pomnimo to! Naša stranka začela je spravo, ponudila roko k složnemu delovanju in sedaj je le na tem, da se tudi naši nasprotniki pokažejo, kako je z njih domoljubjem. Ako so resnično pripravljeni delati za blagor zatiranega našega naroda, potem ni več daleč dan, ko bo mir res zavladal. Ce pa liberalci ne hotč odnehati, potem kažejo, da jim je ljubezen do naroda le gola in prazna beseda. Torej: Bodi mir v novem letu!
Eazgled po svetu.
Duč 30 decembra miaolega leta je bil driavni tibor zaključen. Vlada si ni vedela drugače pomagati v teb homatijab. Liberalni Nemci hoteli so na vsak način, da se dosedanji predsednik državnega zbora umakne, ker jim je preveč stopal na prste. [Vlada tega ni hotela kar naravnost storiti, da ne bi se zamerila desnici. Tudi sprememba opravilnega reda, po kateri je imel zbornični predsednik moč in oblast nagajive poslance kaznovati z izključitvijo od nekaterih sej, je levico silno bodla v oči; Ker ao pa vse, postave, sklenjene v zadnjem zase-danju neveljavne, odpade tudi prememba opravilnega redf. Tako je vlada ustregla levici in se ni zamerila desnici. — Tudi prepozno vprašanje o začasni nagodbi z Ogerako je poravnano. Cesar je namreč odredil, da ostane vse pri starem do 31 decembra 1898. leta. Kaj bo potenj se seveda ne vč. — Državni zbor, ki je bil ravnokar zak^učen, je ob početku naklonil po zadnji veliki povodnji ponesrečenim krajem nekaj podpore. Ker bi bil ime) * zaključenjem državnega zbora ta zakon prenehati, je vlada sama odredila onim krajem ppdpore in sicer za 870.000 gld. več, kakor je predlagal državni zbor. Vsega vkup je nakazala vlada skoro deset milijonov podpora. ,	.
Po spravi hrepenč na Cofikem i Cehi i Nemci, namreč dobro misleči, ne prenapeti Nemci. Kajti vidijo, da nobena narodnost ne more s pridom delovati. Tortg mir naj zavlada, če bodo le hoteli Nemci mirovati, potem bo že, lugti Cehi so kakor vsi Slovani prijenljivi in se dado kmalu potolažiti. Samo pravico zahtevajo za-se in drugegv nič. Nova vlada misli prav resno na to, kako bi se jezikovne naredbe spremenile, da bi pri tem noben narod pe trpel škode in da zavlada mir
A Nemci so na Dolnjem Avstrijskem poka zali, da nočejo dati prilike, da bi se res sprava začela. Stvar je ta-le. Na DJnjem Avstrijskem, zlasti na Dunaju živi mnogo Cehe*« ki si sami vzdržujejo Sole, v katerih so poučuje deca v domačem jeziku. Neki češki odpadnik —r no, Baj ti so vedno najhujSi sovražniki svojega naroda — predlagal je, naj se nemaki jezik vpelje kot jedini deželni učni jezik v dolnjeavstrijskih Šolah. Seveda je to Cehe raadražilo in po pravici. Govori se, da cesar tega zakona ne bode potrdil, ker pač spozna, da bi se. a tem godila Cehom velika krivicA. — V dolnje-avstrijskom deželnem Šolskem svetu sedelo je dosedaj dokaj židov. Ker je pa njih doba potekla, volili so nove ude in sicer same krščanske može.
Maiari bi v deželah, v katerih imajo prvo besedo, povsod vse radi pomažarili. Nič Čehov, Slovakov,
Slovencev, Rumunov in Nemcev naj bi ne bilo na Ma-žarskem, ampak sami Mažari. Naravno je, da z lepa nočejo pustiti te narodnosti svojega jezika, a pest je hujSa kot pravica; slabejsi Slovani so podlegli in morajo imeti samo mažarska imena trgov, mest in vasij, samo mažarske Sole, sploh vse mora biti mažarsko. Tam enkrat pade Mažarjem v glavo, da morajo tudi tam bivajoči Nemci imenovati svoje kraje po mažarsko. Seveda so bili vsi Nemci hkrati pO konc!, ti v Avstriji in uni pod nemškim cesarjem, ter zagnali grozen vriSč, da se godi Nemcem krivica, to je res, a so sedaj videli Nemci, kako je človeku pri srcu, če tudi svojega kraja ne Bmč po svoje imenovati. Za sedaj je ta nesreča od Nemcev odvrnjena, ker so Mažari pogoreli s to svojo postavo. Zbornica velikašev jo je vrgla v koS ter s tem pokazala, da je to krivično.
Kakšnega duha da so novi italijanski ministri, vidi se lahko odtod, ker hoče novi naufai minister stopiti naravnost pred poslansko zbornico ter od nje zahtevati, naj mu za »obrambo države pred klpri-kalizmom« d& brezmejno oblast, da bo zatiral katoličane. Novi naučni minister je namreč hud framason, in s tem je povedano vse. Ze dosedaj se katoličanom v Italiji ni godilo dobro, a obeta se jim še slabeje. Toda Bog bo že o pravem času poskrbel, da naučni minister izgubi svojo oblast.
Tam na vzhodu Azije se zopet nekaj zbira. Rusi so namreč s tremi vojnimi ladijami zasedli važno in jako dobro pristanišče na Kitajskem; imenuje se Port Artur. Ta kraj odpira Rusom pot v Sibirijo in k morju. To pa je jako razdražilo Nemce, ki so tudi hoteli ta kraj zase imeti, pa so zamudili pravi čas in so se morali za to pristanišče obrisati. Kitajcem je vse jedno, kdo da ima to mesto, ker oni so sploh preslabi, da bi komu ubranili. Angleži po strani gledajo Nemce, ker jim le ti nagajajo pri svetovni trgovini, Japonci, hližnji sosedje tega kraja, pa morajo tako plesati, kakor Rus žvižga. Kajti to pristanišče osvojili so si Japonci v zadnji vojski, a sedaj je bodo odstopili Rusom, ki jih bodo odškodovali kako drugače. Državniki si sedaj belijo glave kako se bo ta reč iztekla in kdo se bo veselil nazadnje: Nemci ali Rusi.
V Severni Ameriki hočejo narediti postavo, po kateri mora vsak priseljenec prav dobro znati angleški jezik in sicer precej, ko pride tja. S tem hočejo preprečiti preveliko priseljevanje, katero le pospešuje uhoštvo in revščino. Tako je, ker ne maramo mi pametni biti, nas pa morajo Ainerikanc! sami odvračevati od nesreče.
is i o.)
Listek.
Kako živč sv. Oče.
Ves katoliški avet radoval se je in veselil novega leta dan, ker sveti Oče Leon XIII, vrhovni vidni poglavar sv. cerkve, naslednik sv. Petra in namestnik Kristusov obhajali so ta dan svojo biserno sv. maSo. Kaj pa je to, vprašate? Poznamo novo maSo, srebrno in zlato maSo, a biserne ne. Res, tako redkokedaj se zgodi kaj takega, da nam uide iz spomina, predno doživimo jedno ali drugo biserno maSo. Kajti le Jredko sejani so duhovniki, ki bi preživeli 60 let v svojem svetem duhovniškem poklicu. In kadar je 60 let od tega, ko je stopil kot mladenič pred oltar ter zapel novo maio, tedaj atopi k oltarju starček ter sopet poje sv. maSo, biserno maSo. Kako veselje vlada v fari, ki je tako srečna, da ima zlatomaSnika za pastirja. Koliko večje je moralo tedaj biti naSe veselje, ko so sveti Oče obhajali biserno sveto mašo. Kaj tacega se ne primeri vsak dan.
Kako pa vendar 2ivš sv. Oče, da so učakali tako starost, vprašal bi rad ta ali oni? Dnd 2. marca t. leta bodo stari 88 let in Se vedno s čilim duhom vladajo oerkev božjo v teh hudih časih. Ako vidite sv. Očeta na kaki podobi, morate nehotd vsklikniti: Oj, kako suhi so sv. Oče! Res, slabotno je njih telo, ves drugačen, močan in krepak, živ in ognjen njih duh. Red, to je tisto skrivnostno zdravilo, katero jim seveda poleg Božje pomoči krepi slabo telo. Mislim, da dragi bralo i ne bodo neradi brali teh vrstic, četudi so morebiti že kedaj kaj slišali o sv. Očetu. Dobri otroci spominjajo sa radi in pogosto dobrega očeta, veseli jih, če kaj slišijo o njem.
Sr. Oče vstanejo po leti ob 6. uri, po zimi nekoliko pozneje. Ob 7. uri ber6 v svoji domači kapelici, ki je poleg njih spalnice, sv. malo; streže jim le jeden duhovnik. Ob nedeljah in praznikih ber6 sv. maSo v spodnji kapelici. K tej mali smejo priti le taki, katere sv. Oče povabijo. Kaka čast pač zanje 1 Prejšnja leta so sv. Oče tndi obhajali ona, katerim so hoteli izkazati to posebno čast, a zdaj tega ne stori več, ker se jim preveč roke tresejo vsled starosti. Potem so le pri jedn mali, katero bere jeden njih kapelanov. Ko je ta mala dokončana, postavijo sluge med vrata, ki držš iz kapele v dvorano, Btol za sv. Očeta; sedč sprejemajo vernike, ki prednje pokleknejo, prosijo to in ono, nazadnje pa sv. blagoslova. Nato se podajo sv. Oče k zajutreku: mala čaša kave in majhna okrogla žemljica. Po zajutreku opravijo svoje duhovske molitve, premišljujejo in kaj pobožnega ber6. Krog devete ure pa začno delati. Ko bi vam, dragi moji, hotel naštevati na dolgo in li-roko, kaj imajo sv. Oče dela, bi se kar čudili. Le premislite 1 800,000.000 beri tristo milijonov katoličanov vladati, ni mala stvar. Vsa važnejša vprašanja pridejo pred sv. Očeta, o vsem odločujejo. In tu se ne grč za zunanje stvari, ampak za stvari, ki zadevajo vest, kolika
odgovornost tedaj, kolika naloga! Ko je to delo končano. vsprejemajo sv. Oče Škofe is raznih delov sveta, ki jim pridejo poročat o stanju svojih Ikofij. Sv. Oče imajo čudovito dober spomin, in le tako jim je mogoče imeti nad vso oerkvijo celoten pregled. In kako natanko hočejo vse vedeti! Nobenega Škofa ne izpust*, predno ni najmanj pol ure preteklo.
Ob 2. uri podajo se sv. Oče h kosilu. Kosijo vedno sami. Kosilo je tako priprosto, kar le more biti; po papeževem naročilu se za kosilo ne sm6 izdati več kakor 2 gld. 40 kr. na dan. Juha, nekaj pečenke s prikuho, sadje in kozareo dobrega temno-rudečega vina. Po leti pij6 včasih malo piva mesto vina. Bledi le čaSa črne kava. Sv. Oče ne kadš, pač pa nosljajo in to prav zelo. Po kosilu dadč si kake pol ure mirti. Videti je tornj, da si sv. Oče ne morejo pokvariti želodca, to in pa močna narava stori, da njih zdravnik, ki pride vsak četrtek, nima dosti opravila. Pripomniti bilo bi le to, da jedo sv. Oče prav malo od teh maloltevilnih jedij, katera jim prinesejo na mizo. Kuhar je dejal nekega dnč: »Sv. Oče jed6 kakor kak ptiček.«
Po kosilu molijo sv. Oče duhovske molitve in delajo s kardinali ter se ž njimi posvetujejo, kako bi bilo mogoče to ali ono stvar uravnati na korist av. cerkve. Tudi drugi visoki možje, kakor kralji in cesarji oglasi se navadno ob takem času pri sv. Očetu. Ob peti uri prineso jim čalo močne črne kave, in potem se pečajo sv. Oče navadno s svojimi prekrasnimi okrožnicami ali pa z vprašanjem, kako zjediniti katoličane in raakolnike na vshodu. Ob osmi uri podajo se v spodnjo kapelo, tam moli jeden kapelanov sv. rOžni venec, litanije in le druge molitve, tako da trpi večerna molitev kake pol ure. V kapelici pred taberaakelnona klečč sv. Ode, v predaji sobi pa sluge in strežaji. Samo večna luč sveti V obeh prostorih in liri milo svetlobo na sivega papefa in malo itevilce njegovih zvestih. Ob deseti uri sv. Oče večerjajo in potem le sami do polunoči sedš pri plaalni mizi. Spanja potrebujejo malo. — Č« sv. Očetu čas pripušča, podajo se na velikanski vrt, da se tam malo navijajo svežega sraka. Zdravnik sicer večkrat sili, naj si dado več miru, pa sv. Očetu je skrb za sv. oerkev več kot zdravje.
Svojo dobro mater imajo sv. Oče v blagem spominu. Podarili so jim mati nekdaj zlato uro, ki je pa le iz prejšnjega stoletja in ni nič po novem narejena. Pa sv. Oče nosijo jo vedno pri sebi in bi je ne dali za najleplo uro, tudi če bi bila s samimi demanti posejana. Saj je spomin na materi
Evo vam, dragi bravci, nekaj črtic iz življenja velikega papeža Leona XIII. Da bi vam popisal natančno njegovo življenje, ne pripušča prostor. Pa zadovoljite se s tem. Prosimo pa ljubega Boga, da nam po svoji neskončni previdnosti ohrani svetega Očeta le mnogo let. Bog daj!
Podobe iz življenja.
Bog ne plačuje vsako soboto.
Resnifina povest nala vrSi se v času, ko je po vsej Italiji vrelo. Zloglasni Garibaldi, zakleti sovražnik sv. Očeta in Avstrije, ibiral je svojo razuzdano četo, da bi pomagal jediniti blaženo Italijo, seveda ne oziraje se na stoletne pravice sv. Očeta in druzih vladarskih his,
Ni se čuditi, da je v teb nemirnih časih zavrela kri tudi po žilah isterskih Italijanov in poitalijančenih Slovanov. Mnogo mladeničev in mladih mož zapustilo je svoje stariSe in rodbine in pobegnilo preko morja. Saj so takoimenovani rodoljubi skrbeli za to, da se mhu)a srca vnemč za veliko Italijo.
Tudi v isterskem trgu — imenujmo ga Strmec — bilo je več mladeničev, kateri so v gorečnosti svoji do Italije zapustili Vse in pobegnili v Italijo. Uvrstili so se pod zastavo »patrijota« Garibaldija. Kak duh je vladal med to brabro četo, prepričal se bo prijazni bralec iz sledečih vrstic.
€es nekaj let povTnojo se trije Garibaldijevi junaki v Strmec nazaj. Resnici na ljubo sicer moramo priznati, da Se pred odhodom v Italijo niso mnogo veljali, vendar pa le niso bili popolnoma brez vere. Vrnili so se brez vsake vere, kar so očitno brez strahu večkrat priznali. A ne samo to, ampak vstopili so v društvo framasonov (prostozidrjev). Pripeljali so a seboj poln zaboj knjižic, v kojih so se razlagali in priporočali brezbožni nauki framasonski. Take knjige delili so potem med jednako-misleče tržane. Ker so bili vsi trije sinovi premožnih stariSev, imeli so na razpolaganje denar in sato se ni čuditi, da so v primerno kratkem Času pridobili več mladeničev, s kojimi so uganjali najostudnejSe stvari.
Neki večer pripravili so nosila; okoli polnoči naložili so nanje svojega načelnika, prižgali sveče in glasno prepevajo »libero« noaili ga po ulicah trSkih in ga do-nesli na pokopališče. Da so s tem globoko Šalili vse dobro misleče ljudi, mi pač ni treba omenjati.
Toda predrznost in brezbožnost njegova je rastla od dne do dne. Kaj storč! Zadnje dni velicega tedna vsak dober kristijsn z molitvijo in postom posvečuje spomin trpljenja Zveličarjevega. A naSi Garibaldinovci Uganjali so najbolj surove burke. Na Veliki petek napravili ao veliko pojedino in se vsi prav grdo napili. Vrhunec zlobe pa so storili na Veliko nedeljo.
Meseo april prišteva se med najlepše v Primorju. In Če je pri nas le malokdaj o velikonočnih praznikih lepo vreme, je doli na jugu navadno kaj prijetno. Tudi Veliko nedeljo zjutraj leta 18 .. bilo je krasno vreme. Lepo ubrani zvonovi župnijske cerkve poživljali so verni narod k praznovanju »vstajenja". Od vseh stranij hitelo je staro in mlado v praznični obleki v trg Strmeo.
Največ ljudij prihajalo je $0 južni ulici. V tej ulici je imel načelnik naSih framasonov svojo lepo hiSo. Potem, ko so celo no® popivali, zbrali so se pri njem,
da si okrepčajo svoja hripava grla. Tik hiSe stala je kovačnica. V to se spravijo vsi trije junaki in napravijo sredi na tleh precej velik ogenj. Načelnik prinese veliko razpelo in—je vrže v ogenj, govoreč sledeče bogokletne besede: »No, če si res vstal od smrti, pa Se sedaj stopi iz ognja.« Tovariši so se na ves glas smejali, a vsi dobri ljudje so z velikim strahom bežali od njih.
»Bog ne plača vsako soboto«, pravi pregovor, hrvatski. Tudi naših brezbožnikov ni Bog takoj kaznoval, a tem ostrejša kazen dohitela je vse tri za nekoliko let.
Najmlajši med njimi okusil je najprej sad brez-verskega Sivljenja. Domači njegovi jeli so opazovati, da ne iSče ves druščine, da malo govori, da poseda oele ure in srpo gleda pred se itd. Kmalu se je raztresla novica, da je znorel. Žalostni stariši so to več časa skrivali, a ker je sin od dne do dne postajal alabejsi, poklicali so zdravnika, koji jim je svetoval, naj ga takoj isroče v norišnico. Ker ga z lepa niso spravilii nikamor, prišli so neki dan iz Trstu Stiije čuvaji, vrgli nanj neko močno srajco in ga naloSili na voi. Ker si ni mogel več drugače pomagati, pljuval je na vse strang in strahovito preklinjal. Ia ko je med gledalci opazil svojega tovariša, rekel mu je: »No,ali vidiš sedaj, da je Bogi«
Besnost njegova postajala je vedno hujSa, tako da je kmalu med strašnimi kletvami in velikimi bolečinami mlad na letih, a velik na zločiaih umrl.
Prav tako žalostna smrt zadela je drusega tovariša. Na nekem potovanju si je prehladi! vrat, in ker ni na to pazil, čel, saj sem mlad in čvrst, postala je bolezen njegova nevarna. Zdravnik, s kojim se je posvetoval, povedal mu je Salostno istino, da mu ni pomoči; edino upanje je, ako se d& operirati To tudi stori, in od sedaj naprej mora neko cevko nositi na vratu. Vendar pa je mladi, nenavadno krepki moS začel hirati. Lotila se ga je sušica in sa par let Izročili so ga materi zemlji. Za njim žalovala je mlada vdova in mali sinček.
Tretjemu, sicer najstarejšemu in najbolj bogatemu dal je Bog več časa za pokoro. Oče zapustil mu je veliko posestvo in mnogo denarja, toda v društvu svojih malopridnih prijateljev in pa s slabim gospodarstvom je pognal v primerno malo letih vse svoje imetje. Pod starost svojo bil je vesel, ak6 si mu ponudil par nov-čičev ali košček kruha. Sinovi nekdaj najbogatejšega posestnika hodijo Se dandanes po svetu služeč si v potu svojega obraza vsakdanji kruh. Oče njegov začel je na starost zopet v cerkev hoditi in slednjič je spravljen z Bogom v visoki starosti zatisnil trudne svoje oči.
Na tako očividen način kaznoval je pravični Bog nekdanje junake Garibaldijeve. Bog se ne dfi zasmehovati. In če prideš v trg Strmec, vpraSaj postarnega mo-žička, naj ti povč žalostno zgodbo framasonov, in globoko vzdlbnivsi, ustregel ti bode drage volje.
Razgled po Slovenskem.
Odlikovanja. Njegova c. in kr. Veličanstvo je pre-vzviScnemu knezoSkofu ljubljanskemu dr. Jakobu Miaaiju podelilo red železne krone prve vrste. Mi se sioer veselimo tega izrednega odlikovanja, s katerim je preavitli cesar javno priznal velike sasluge našega pre vzvišenega knezoSkofi, toda Se veCje bi bilo naSe veselje, ko bi mogli prevzviSenegs Se nadalje imeti ▼ svoji sredi 1 — Visokorodni gospod baron H e i n , deželni predsednik kranjski je od presvitlega cesarja imenovan za tajnega svetnika. — Barona Liecht en b erga, deželnega poslanca je cesar imenovat za namestnika de-že'nfga gavaija kranjskega. — Č. g. Evgea Lampe, kapelan v Gradu, je na graSkem vseučilišču napravil prvi strogi izpit is bogoslovja. — Preč. gosp. kanonika dr. Sebastijana Eiberta je prasvitli oesar imenoval aa novomeškega prosta. — Načelnik ljubljanske postaje južne železnice gosp. E. Gutmann je od upravnega sveta imenovan za inšpektorja. — Qjsp. baron Hein, deželni predsednik in gosp. Ivan Hribar, ljubljaaski župan sta bila od vrhniškega občinskega odbora izvoljena sa častna občana, prvi zaradi saslug sa tig o potresni nesreči in drugi zaradi vsestranske pomoči pri zgradbi bodoče železnice Ljubljana-Vrhnika.
Duhovniške izpremetabe v ljubljanski škofiji. Pre zentovan je za župnijo Presko gosp. Janes Bran od, župnik pri sv. Gregorju. Ksnonično sta bila umeščena gg. upravitelja: ErančiSek Pavlin za župnijo Dra-gatuS (28. dec.), Janez Jelenec za Ledine (30 dec.). Premeščeni so gg. kapelani: Josip Erker od sv. Petra pri Novem Mestu v Mokronog,Josip JerSčiz Mokronoga v Ribnico, Frančišek Krumpestar is Ribnice kot župni upravitelj k sv. Gregorju, Josip V o 1 c iz Križev pri Tržiču v R.bnico.
Duhovnih vaj za mošk« v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani o božičnih praznikih udeleževalo se je lepo Število mož in mladeničev iz vseh stanov. Zaključile pa so se duhovne vaje z veličastno procesijo z Najsvetejšim. Res krasen, vzvišen je bil prizor, ko se je dne 27. dec. zvečer kmalo po sedmi uri jela pomikati iz cerkve nepregledna vrsta vrlih in za sveto stvar vnetih mož in mladeničev, glasno moleč sveti rožni venec, sredi med njimi duhovniki z Najsvetejšim. Vsa čast ljubljanskim možem in mladeničem, ki so tako lepo pokazali očitno avojo vero in udanost do svojega Boga!
Novi grobovi. — Dnč 9. decembra je umrl v »LeoniSCu« v Ljubljani g. P. Stanko V d o v i č, duhovnik iz minoritskega, ko je komaj nekaj mesecev poprej (16. maja) bil daroval na Robu svojo novo mašo. — Dne 19. decembra je umrl za pljučnico F r a n č i -SekKočevar pl. Kondenheim, predsednik ljubljanskega deželnega sodišča v 65. letu svoje starosti. Pokojnik je bil izvrsten uradnik in mož blagega značaja.
Socijalni demokratje. Zadnji čas se povsodi, skoro po vseh listih mnogo govori in piše o socijalnih demo-
kratih. Ker je velikega pomena, da posnamo vedno bolj to nevarno stranko, nameni i smo se priobčevati v vsaki Številki »Domoljuba« nekoliko vrstic o aooijalnih demokratih, ali kakor se sami zovejo o »sodtugih«. Gotovo bomo ustregli cenjenim bralcem »Domoljuba«, ako jih poučimo saj kratko o socijalni demokraoiji, ki je največja sovražnica delavstva, katoliške cerkve, nasprotnica slovenskega naroda. Zadnja leta začela ae je atranka Širiti tudi po Kranjskem; in marsikaterega nevedneža so vjeli »sodrugi« na svoje limanice in mu izmolzli precej novcev. Mnogo zapeljanih je uvidelo še o pravem času pogubonosno delovanje te stranke ia ji pokazalo hrbet; a drugi so že toliko zaslepljeni, da verujejo voditeljem ia agitatorjem aooijalnih demokratov tudi največji lati in prisegajo na njih beaede kot no evangelij. Koristno ia umestno bo torej ae seznaniti malo natančneje s to stranko, da se pripravljamo na skupen boj proti nji ia da ne poslušamo potujočih agitatorjev, ampak jim pokažemo vrata. Največ privržencev im* soc. demokratje v Ljubljani, Zagorju ob Savi in Idriji. Tadi drugodi ao že poskusili »sodrugi« svojo arečo s shodi — a bres-vspesno. Sklicali so shode, n. pr. v Logatcu, Vrhniki itd., ki so se pa izjalovili. — Največ shodov ae pač vrti v Ljubljani, kjer jo sedež socijalao-demokratiskih bistrih glav. Tak shod se je vrSil nedavno 26. dec. v ljubljanski kazini. Vseh sodrugov je bilo okoli 150. Ugovaijala sta jim g. 2 a n ia g. G o s t i n č a r, ki pa vsled velikega krika ni mogel končati avojega govora. Sloveneo Kristan je odgovarjal g. 2anu v nemškem jeziku. Raz vpiti govornik (!) Zadnik je povedal, da ae je soci-jalna demokracija zvezala s nemško nacionalno stranko, koje namen je pomagati delavstvu. Zadnik jo a tem zopet prav pošteno osmešil sebe in svojo stranko, kajti vaakomu je iz zadnjih dogodkov iz poalanske zbornice znano, da ao ravno nemSki nacijonalci nasprotniki delavskega stanu, ker so preprečili z nepopisnimi surovostmi vsako uspeSno delovanje v prid ljudstva. Socijalni demokratje so jim seveda pomagali pri teb ana-menitih činih. In sedaj se hvalijo po shodih, da so rešili Avstrijo. —* Ko je bil pozvan Gostinčar, da naj govori, nastalo je tako vpitje, kot pri divjakih. Zmerjalj in zbadali so ga na nejsurovejfti način. Vsakdo lahko uvidi, kako olikani so »sodrugi«. Videč, da so jim tla vedno bolj sibč, skušajo ae braniti aamo se a krikom in pestmi. Pestjo pri njih na dnevnem redu. Toda tudi to sredstvo jih ne bo nikder pripeljalo do zaželjenega uspeha.
Proračun mesta ljubljanskega kaze skupnih potrebščin 330.055 gld., pokritja pa 327.168 gld. tor« primanjkljaja 2887 gld.
Novo gimnazijsko poslopje poleg »Narodnega doma« v Ljubljani začelo se bode zidati prihodnjo pomlad. Po načrtu, kakor ga je potrdilo c. kr. naučno ministerstvo, znašali bodo skupni stroški 202000 goldinarjev. —
Ljubljana električno rarsvltljena je bil« prvikrat dne 1. januvarja zvečer. Nova razsvitljava je sicer lepa, 0« je pa tudi primerna mestnim dohodkom, pa je drugo vprašanje. —
Okrajna bolnllka blagajna v Ljubljani je vendar enkrat zopet stopila v redne razmere. Na sv. Štetana dan bili so v odbor izvoljeni po hudem boju sami krščansko socijalni kandldatje, in tako bo novi odbor pod svojim marljivim načelnikom g. Ivanom Kregarjem gotovo nesebično deloval v korist bolniške blagajne. — Potrjen zakon. Cesar je odlokom z dne 16. dec. potrdil od deželnega zbora Kranjskega sklenleni zakon-po katerem se predloži okrajna cesta iz GabrovSic čez Muljavo do državne ceste pri Studencu.
200 učencev in učenk obdarovanlh je bilo dnč 23. deoembra m. 1. v telovadnici L mestne deske Bole v Ljubljani vpričo veleč. g. nadzornika kanonika Zamejlca, mestnepa župana Iv. Hribarja z gospo, ravnatelja višje gimnazije Sonekoviča in mnogo druge odlične gospode. — Lepo božično darilo ubogi Šolski mladini! —
Iz Domžal s« nam poroča, da se je ondi ustanovila Bajfajsenova posojilnica; na predvečer biserne male Leona XIII so bile Domžale sijsjno rszsvitljene. —
Jezero zamrznilo. Na sv. Štefana dan se je sačeio oglatati sicer tiho blejsko jezero. Šumelo in pokalo je na poviiini, kakor bi se bila voda kregala s mrazom, ko jo je vklepal v trdi oklep. Ko je tako pokalo in Škripalo v jezeru, zdelo se je, kot bi na tiseče žab regljalo v vodi v nevtrudnem zboru. Ns sv. Janeza dan je bil te precejšen kos pod cerkvijo zamrzntn, in led se Je sledeča dva dneva raztegnil daleč proti bohinjski afrani, le tu in tam puSčajoč kaj vode. Blejska nadepolna mladina ni mogla dočakati, da zamrzne celo jezero; planila je na led, ko ga je ugledala. >0 svetem Štefanu morajo priti tesarji, da naredč most na otoki« pravi Blejec. Kajpada! O svetih treh kraljih se hočemo peljati s sanmi na otok. — Sedaj pa leži jezero že mirno pred nami,
prozorno kot steklo, čisto kot kristal, gladko, da nogč ispodoaSa, ter vabi: evo vam mojega^častitljivega hrbta, blagovolite se malo podrseU po njem 1
Potres so čutili dnč 23. dec. m. I. zvečer ob'6 uri. 26 minut na Vrhpolji pri Moravčah in na Brdu pri Lu-kovici, 24. dcc. zjutraj pa v Godovlču. —
Iz Borovnice so poroča, da je ondotnega preža-služnega gospoda župnika Ja n e za Ob lak a, dne 28. • dec. precej nevarno zadel mitvoud.
Slovenske-krščansko socljalne delavske Zveze' prvi zabavni večer v prostorih novega »Katoliškega doma« na bv. Štefana dan se je vrlo obnesel. Prostori so bili premajhni za mnogobrojno občinstvo, ki je prihitelo z vesoljem k prvi zabavi mlade »zveze« in s tem pokazalo, koliko priljubljeno je novo druStvo v delavskih in nedelavskih ".krogih ljubljanskih- Dragi vzrok obilne udeležbo pa je bil ta, da je bil ta večer ob jednem predvečer sv. Janeza Evangelista — godu dr. J. Kreka I — Vse točke izvrševale bo se gladko in dobro, in so bile od navzočih s odobravanjem vzprejet®, do vrhunca pa je pri-kipelo navdušenje, ko je okoli 9. ure prišel godovnjak dr. Krek, nas krSčansko-BOcjjalni voditelj in iskreni prijatelj delavskih stanov. Zares bil je lep večer, kateremu bode - tako upamo — sledilo Se več podobnih 1 —
Nesreča Dnč 16. t. m. postavljal je KajCar Valentin Meroina iz Zgornjega KaSlja kozolec pri posestnika Janezu GradiSeku. Pri tfem delu mu je pomagalo več ljudij. Ko je bil koroleo že skoro postavljen in so Uadje ravno Se s stroko imeli opraviti, podere se naenkrat ves kosolec na kup in pri tem posestnika, Franceta FleSarja tako nesrečno zsdčne, da je na mestu mrtev obležal. -
Ponesrečil, se je 23. dec. m. I. v Mednem pri ' Medvodah major deželnih brambovcev Ivan L a v r i č. Padel je tako nesrečno raz konja, da je bil zelo nevarno ranjen na glavi. —
Domači
Kak*ine bodo pravd« sedaj po Novem leta?
Prostor tega tista nam nikakor ne dopuiča, da bi obllrno razlagali postopanje pri sodiščih po novein pravdnem redu, ki je sedaj že v veljavi. Najbolje bo torej, ako si malo razgledamo, kakor smo obljubili že v tadnjf- Številki lanskega leta, postopanje pred okrajnimi srfdiSČi. Tam bode priprosto ljudstvo največkrat iskalo pravice.
Važno je vpraianje, katere pravde spadajo stvarno pred okrajna sodišča. Postava na to odgovarja obširno. Ker bi pa mnogo prekoračili okvir tega Hsta, ako bi priobčili te določbe v vsej obsirnosti, hočemo tu povedati njih vsebino prav na kratko. Tisti, ki se hote natanko poučiti o vseh postavnih določbah novega civilnopravnega reda morajo že pogledati postavo.
pravdnik.
Postava torej določa da spadajo pred okrajna sodišča stvarno vse one pravde o premoženjskih zahtevkih, v katerih se gre za denarno svoto^ali pa sa vrednost do 500 goldinarjev. To je pravilo. To pravilo ima pa nekaj jsjem. Tako spadajo pred okrajna sodišča brez ozira na vrednost predmeta, zaradi katerega teše pravda: Pravde zaradi očetovstva pri nezakonskem otroku in zaradi temu po poatavi dolžnih prispevkov, kar je važno aa jerobe, nadalje pravde radi mej posestev, radi zadnje dejanske posesti, radi služnosti stanovanja in radi pre-živitka, radi napak pri živini, nekatere pravde izvirajoče iz najemnih pogodb, pravde med delodajalci in delojemalci. Menične pravde pa ne spadajo pred okrajna sodišča.
Katero okrajno sodišče je krajevno pristojno, tega zaradi pretesnega prostora ne moremo rasmotrivati tukaj.
Sodnikom nalaga zakon osobito dolžnost, postave nekaterim strankam, katere nimajo odvetnikov, iti na roke s podukom v posameznih pravdnih dejanjih, v pravnih nasledkih posameznih korakov, katere stori v pravdi, v predpisih glede posameznih rokov, o nasledkih kontumacije itd.
Vaino je v novi postavi določilo, da tisti, ki namerava radi zadeve pod 500 gld. tožiti, pred tožbo lahko zahteva, ako stanuje nasprotnik v okrožju istega sodišča, da poovabi sodnija nasprotnika v svrho obravnave in
poskusa poravnave. Stranke, katere nimajo odvetnikov, smejo dajati tožbe tndi na zapisnik.
Kcg pri prvem naroku se že pri okrajnih sodiščih
obravnava o stvari.
Za nekatere vrste pravd večajo prav posebna do-ločila, o katerih, posebno o postopanju pri pravdah radi motene posesti in v najemninskih zadevah spregovorimo svoječasno.
Za sedaj zadostuje, da smo svoje bralce opozorili na nove postave, da so previdni.
Nove knjige.
1.	»Slovenska kuharioa" ali navod okusno kuhati navadna ia imenitna jedila, spisala Magdalena Pieivveis. Ta zelo priljubljena kuharska knjiga je isSla v četrtem natisu, ki je pa pomnožen za 66 shrani. Spretna in dobro znana kuharica M. Lavtižar je knjigi sestavila »Dodatek«, v katerem Slovenkam prav dobrih navodil in navkov daje sa kuharska opravila. Cena je knjigi ostala prejlnja, namreč 1 gld. 80 kr. sa lepo vezan eksemplar in 1 gld. 50 kr. zn nevezan. Po poŠti 10 kr. več. Na prodaj je v Ljubljani pri H. Ničmaa, Kopitarjeve ulice itev. 2, pa v »Katoliški Bukvami«.
2.	, JHaia ljuba Gospa vodna pomo&i", izdala Carna cerkev Tržiška, je knjižica, ki na 204. straneh male oblike podaja najprej obširno zgodovino tako imenovane »čudodelne podobe nale ljube gospe vedne pomoči«, popisuje čeSčenje te podobe v Rimu in zunaj Rima ter našteva dolgo vrsto nsliSanih molitev k Ma-
teri bojji vedne pomoči. Dodane so Se razne molitve: jutranje, večerne, malne, spovedne, obhajilne, lltanije, križev, pot..., tako da knjižica tudi kot molitvenik utegne služiti Lepo v platno vezana knjižica stane v Ljubljani v prodajalnici H. Ničman 45 kr. po polti 48 kr. Ztaati dobro bo dosla nova, po nemlkem Izvirniku posneta knjiiica onim oerkvam, kjer časti podobo N. |j. Gospe vedne pomoči, kakor n. pr. pri nunah v Ljubljani.
3. IzSel je prvi zvesek časnika „Vanao oarkve-nih bratovščin", ki izhaja 24. dan vsaoega meseca in ga urejuje g. Ipiritual dr. Fr. Ulenlčoik. Glavni namen je listu, razširjati čeSčenje presv. ReSnjega Telesa. Ze lansko leto, ko je začel izhajati, si je med Slovenci pridobil zel6 veliko bralcev. »Venec« v upravnilttu pre-jeman stane za eno leto 60 kr , po polti polfljan 72 kr. Naročila sprejema upravniltvo »Venca« v LJubljani, Kopitarjeva ulice, 2.
Raznoterosti.
(Stara navada is Bima.) V večnem mestu je le danes stara navada, da koncem leta »kronajo« učence, ki so se med letom posebno dobro učili krlč. nauka. Koncem leta so v vseh župnijah izkulnje. Deček, katerega spoznajo pri akuSnjah za prvega, je slovesno kronan sa »cesarja«, štirje drugi dečki pa sa »kneze«, ki spremljajo cesaija. Cesar in kneti dobi dragocena darila. Najbolj imenitno pa je, da imajo cesar in knezi pravico iti k sv. očetu. Letos je bil nek deček z imenom Vinčengo Postakim imenovan cesarjem. Pred kratkim so sv. oče njega in njegove štiri kneze sprejeli v avdijenco.
(Zoper časopise, k! sa sovražni cerkvi) V dolini Oetz na Tirolskem so se vsi gostilničar i 24 deo. zavezali, da ne bodo več naročali in dejali svojim gostom brat časopisov, ki so nasprotniki in sovražniki cerkve. Vsak dobro misleč človek mora to odobravati. Ko bi Tirolce pos»emali tudi naši gostilničarji!
(Zoper nesramna podobe.) Italijanski minister Kosta je isd strogo naredbo zoper izdajanje, izpostavljanje
in rasliijevanje nečistih, sramo!|jivost žalečih podob. Torej že framasonska, spridena italijanska vlada je spoznala za potrebno omejiti brezsramnost rasnih judovskih trgovcev a podobami. Ali zares le pri nas le ni mogoče brzdati te vrste nesramosti!
(Komandant marine, admiral Steraeek) je «. d a c. na Dunaju nagloma umrl, sadet od kapi. Srce njegovo so pokopali v krssloviški cerkvi na Koroškem, kjer je imel avoj grad, truplo pa v Pulju.
(Viharji.) Grozni viharji so Sili v zadnjem času na obrežju Angleške, pa tudi po Laškem. Morje je pljuskalo čes bregove ter poškodovalo hiše in železnice. V Nea-polju je divjal tak vihar, da je pometal na tla mnogo dimnikov.
(Romanje v sv. dežela) priredi bratovščina sv. Mihaela na Dunaju prihodnjo pomlad,. Trajalo bode romsnje 84 dnij. Odhod iz Trsta je dni 18. aprila. Vsi stroški so proračunjeni sa III. razred na 240 gl., II. razred 360 glin I. razred 695 gl. Kogar veseli in ima drobiž, naj se pridruži 1
(Debretljiva »ki nadv«jv«dinie.) I* mesta Ipsa na
Spodnje Avstrijskem se pifie to-le: V bližnji vasi Weins živi v mali hižiei bolna udova s sedmero nepreskrbljenih otrok. Mož njen je bil pred ved leti is neprevidnosti ustreljen. In ta žena, od vseh zapuščena, je dobila veliko pomoč pri svetli gospej nadvojvodirgi Mariji Jožefi. Nekega dna.ee pelje visoka gospa skozi to vas na sprehod. Bivala je namreč letošnje poletje v bližnjem gradu Per-senburg. Pri hfiioi imenovane udove stopi iz voza in vpraSa bolnico, kako ji gre. »Moj Bog, strašno slabo, cesarska visokost!«, odgovori ji udova. »Nič boljše, kakor se more goditi revni, bolni udovi, ki ima sedem otrok. Ia sedaj je še moja jedina kravica v hlevu zbolela. Sicer je že stara pretega, vendar pa nam je do tfdaj dajala še vedno potrebnega mleka. Če mi pogine, ne vem kal bom začela«. Se tisti dan zvečer je žival proč prišla. Drugi dan je šla udova v grad tožit svojo nesrečo. In čez par dnij bo pripeljali mlado dobro kravo v hlev udovia. Dobrosrčna gospa nadvojvodinja Marija Jožefa jo je kupila in dala nesrečni, a sedaj oveseljeni družini.
(Bolj gotove hi ceneje ) »Danilo ! Kam gre« pa zdaj s puško?« vprafta Mihoa svojega soproga. — »HStaretu na srne na Kolovec odgovori ta ter si popravi zlati nanosnik.. — »Ako me želiš res veselo iznenaditi, pojdi raje h Kordinu! Tam so bolj gotovo dobiti in ceneje I« svetuje mu skrbna Milica. —
(Ženska trdovratno st) »Albin!« pravi svojemu svaku Andrejcek, »to so ti ženske trdovratne v svojih letih! Petnajst let je preteklo, odkar se ni hotela tnofa SOletna ženica premakniti v svoje SO.to leto; iz SO.tega se pa kar ganiti noče!« — Albin: »No, smo pa mi možaki bolj popustljivi I Do petintridesetega si še sami pride-
vamo ravno tako tudi od šestdesetega naprej, ako se
slučajno kdo ne ženi.« —
(Gostilne brez natakarjev.) Belgijci tekmujejo z Amerikanci glede novih iznajdb. Napoveduje se namreč v Bruselju otvoritev gostilne brez postrežnikov. Kdor pride v gostilno, si kar sam postreže, in sicer tako-le: Ob dolgi steni dvorane je nastavljena cela vrsta omar, ki so nekako podobne avtomatom na naših kolodvorih. Te omare so primerno razdeljene na oddelke, in na vsakem oddelku je zapisano, kaj hrani v sebi; na desni strani vsakega oddelka je naznanjena cena dotične jedi. Ako vržeS naznanjeno svoto v luknjico, odpre se omarica in pred gostom stoji pripravljena zahtevana jed. Ko pa zopet polbžiš nazaj prazen krožnik, se omarica zopet zapre: Električen tok, napeljan po oddelkih, posreduje potrebno gorkoto. Ali se ne sliši to tako, kakor bi bilo v »deveti deželi?!«	_..... . . .. .
(Teefon in raztresenost.) Neki švicaraki list pripoveduje dogodek, ki kaže, kakšne prijetnosti in neprijetnosti se lahko pripete pri telefonu. Veliki živinski trgovec Pulver v Bernu posije velik trop volov v klavnico ter hoče po telefonu izvedeti, ali se je vse pravilno izvršilo. Gospodičina, opravljajoč posel pri osredojem telefonskem uradu, pa v svoji raztresenosti trgovca namesto s klavnico zveže s hotelom de Ville, kjer seje ravnokar pričela seja mestnih očetov. Lahko si mislimo, kako iznenaden je bil predsednik, ko je zaslišal, da ga neznan glaš povprašuje: »Ali so vsi voli na svojem mestu?«
(Hndemnšne privoljenje.) Gospod Karamfil se dvor-Ijivo ponudi gospiciv »zvezdi« : »Milostna gospica! vaš li smem spremljati;?« — Zlatica: »Zakaj ne I pravi, toda Sest korakov za menoj pa v livreji.« —
Prihodnja številka .DOMOLJUBA* Izide duš 20. januvarija 1808 zvečer.
Lotery«U« srečke.
DuaJ, 24. decembra: 87 Grade«, 84. decembra: 89. Trat, 31. decembra: 69
Line, 8L decembra:
2,
20,	68,	46	80.
69	66	45	«0
43	8,	11	16.
66,	29,	81	6.
Tržne cene v Ljubljani.
5. decembra.
Pšenica m. at
Rež,	»
Ječmen,	»
Ovea,	» Ajda,
Proso,	»
Koruza,	» Krompir, Leča
Grah,	»
Fižol,	»
Maslo kgr.
« »
svež »
hktL
kr.
60 Špeh, povojen, kgr. 30 Surovo maslo, * 40 Jajee, jedno . . . 80 Mleko, liter . . ■ 80) Goveje meso kgr. 60| Telečje » » • 801 Svinjsko > » ■ 60 KoStrunovo» » ■
—	PiSanec. . . .
—	Golob.....
—	Seno, 100 kgr.. , 94 Slami«, » * • • 78 Drva trda, ikub.mtr. SO » mehka . •
&GCO'

7
—I 68
■9
Priporočam svojo bogato, veliko zalogo
vsakovrstnih nr in verižic
prstanov, uhanov itd.
posebno primerno za ženine in neveste, po najnižji ceni.
Uljudno vabi v mnogobrojni obisk
Franc Čuden
266 1	v Idubljani.
Ceniki m podobami tudi po poŠti zastonj.
P M- X. zvezek:
O VE STI j^argj Kalan
izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v KatoliSki Bukvami in Tiskarni t Ljubljani.
Tudi m., IV., Ot vn. in vni. zvezek 80 Se v zalogi.
254 1
Velespoštovanemu gospodu
Mateju OblakrU,
urarju in kleparju
na Vrhniki
podpisani tem potom imrečemo najtoplejšo zahvalo za popravo tumske ure pritukqjšnji župnijski cerkvi, kar je izvršil ie pred tremi leti po niski ceni in vendar prav izvrstno. Ura r teh treh letih ni potrebovala ne poprave in ne uravnave; šla je vedno točno. GlecM na njegovo iabomost v tej stroki ga smemo e mimo vestjo priporočiti čč. župnijskim uradom.
Frimskovo pri Litiji 20. decembra 1897.
Jakob Kotar, Anton Božič,	Ivan Golob,
cerkvena ključarja..	župnik. .
-^9119119^91191'91 9r<9tl0):i9V9i9i>9i •l!*M*li»L
Povodom bližajočega se novega leta
najprisrčnejše Čestitke
cenjenim obiskovalcem moje brijačnice, oso-bito prečastiti duhovščini, proseč vse na-daljne naklonjenosti.
Velespoštovanjem
260	Ivan Kastelic
brivec, Florijanske ulice št. 25.
^#uen#r<*ii#Mir<en#oeb'*he) •> • enei-iei er.
Zahvala.
Banki »Slaviji«, katera mi je Škodo, ki sem jo imel viled požara, takoj cenila ter mi zavarovano avoto v najkrajšem času izplačala, izrekam tem potom zahvalo in jo vsem posestnikom toplo priporočam.
Na Suhi, dne 1. januvarija 1898.
866 i	Janez Amei,
posestnik.
Vsprejme s«
učenec
zdrav in krepek, kateri zn& pisali in brati in ima veselje do vrtnarstva pri Luki Tomšiču,
vrtnarju v Ljubljani. 229 2—2
Kaoetovaloem kateri se hoiejo poučiti e mrsitam, kar koristi pjihevemn uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico
Kmetom v pomoč.
Varodao-goipodarska razprava.
Spisal Iv. Bele«, župnik. Gena 20 kr., po pošti 28 kr. Dobiva se v „ katoliški Tiskarni
Hiša in prodaj.
Za 12 mernikov posetve in 270 klafter gojzda;
polovica denarja ostane na poae8tvu. Več o tem povO Jožef Kordež v Sent-jurji pri Kranju. 253 2-1
Prodd me> iz proste roke
novo zidana
i*-biča
v Vodmatu,
katera je 10 let davka prosta. Natančneje se po-izvč pri upravnistvu „Do-moljuba".	228 2
1 -r—-3
S"

Najvažnejše za gospode krojače.
Vsak izmed gospodov,
kateri veliko aoknenega blaga na leto potrebuje, se s tem uljudno opozarja, da bo kmalo sestavljena moja
pomladanska kolekcija (muštri)
s cisto novimi uzorci solidnega blaga in nizkimi cenami. Jamči se za natančno in brzo postrežbo. Sestavljeni cenik hlaftevla in nodloe je priložen. Kdor želi uzorce, naj mi pismeno naznani do 1. svečana 1608
Uzorci so poštnine prosti, enako tudi pošiljatev blaga z povzetjem čez 10 gld!
S spoštovanjem
(226)	Hngo Ihl.
Snkncna pošiljateljska trgovina.
CQ
P?
CD
O CD
O*
S"
m
Med
(pitance)
se dobi po 48 kr. kilo
P«	46 2—1
Janez Sajovicu Velesovo, posta Cerklje.
100 flo 300 Elll. I
a maseo lahko uožteii?"
maaeo lahko požtefl? zasluži sleherni ter pavaad I brez zgube, ako hoče pro-[ dajati paatavna dopuščena |
srečke in državna pisma.
paatavna
--— r,— •	Pil---.
Ponudbe na Lndavll
Oesterreicher, Budapast VIIL, Dautacbagaaae 8. 45» 10-2 733 10—10
le najboljši in najčistejši primeseh h kavi.
Čestite gospodinje f
149 26-82,

Zahtevajte in kupujte to kavo I
V™1*™ mHUth z belim trakom ali pa v škatlah.
2.1

Marijaceljski grenčec
(v trgsvini popolnoma prost, sme jr» torej prodajati vsak trgovec. Razpre dajalol dobd najvišji »opus«. Plakati v vseh
jezikih za reklamo se aoM zastonj.)
Okrepiujei, ekeseo, peilvijajefi, ssveiujsi, v dijotetlfinem sziru blagodejen Je
ft^lnitfni ,ikep nsjfinejšega ACIUUUI1 vonja (»roma) in najboljšega uknsa, ne zopsrno grenek, marveč prijetno pogreni. — Srečno izbrana sestava izredno dobrih, 6tetlk seliti, najvestnejša priprava s najbolj podstavo alkohola oinoge&i prirejanje najizvrstnejiega tslsdiuga grsa-Aeoa, kateri krepea želodec in je potrjen po neštevilnih zahvalah. — Steklenioa 20 kr., 6 stekl. 1 gld., 18 stekl samo 2 gld. — Dobiva se v vseh predajal- ________
nleah, toda pri nakupovanji: Pozor! Varstvena znaaka. Pristen in pravi ima varstveno soamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjitena. Glavna zalega:
Lekarna Trn6kczy, Ljubljana, Kranjsko,
katera rsspoii Ija — da se ob&instvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno poito po vseh delih sveta	191 24—16
Liniment CapsiGi compos.
231 6 ls Ukani« Rloln -Jave t Pragi
priznano lzvntno bolečine olajšt^joče mazilo je dobiti posodioa po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domač« zdravilo kar kratko kot 707 39-11
Richter-jev liniment s »sidrom*
ter sprejme is previdnosti le v steklenicah s znano varstveno marko „ sidro" kot pristse.
Biohtarjeva lekarna
pri sistem leva t Pragi.
Od vseh avstrijski! ikefev potrjeni in od vls. e. kr. silsi-
ripaioi

sterstva za sk In begoCastje pripuiieni
mali, srednji in Teliki
katekizem ali krščanski nauk
v slovenskem Jezika, kateri bode v rabi po avstrijskih Ijndskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar iziel ter se dobiva
mali p« 15 kr., srednji po 32 kr. ia veliki pe 40 kr. v prodajalnici katol. tisk. društva v Ljublani V (S. JftSnaa) KeplUfjeve «1|m. Prodajalci dobi primeren" popust.

Jedino pravi
Balsam
(Tinetura balsaaiee)
Z,SPBUSLfaSS
eevtlfelh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatee-Slatiji.
Preakuiea Ii potrjen »d zdravstvenih eblaetev.
Vajstareje, najpristneje, aajreelneje ln najoemeje ljudsko domače zdravilo, ki sten prsse is platno belesti M v želodov Itd. ter Js epsra-hne aetraaje Ia zasasje. V znak pristnosti je saprte vsaka steklenioa s srebrno kapioo, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „uftUn va-rihn". Vsak balsam, ki ne nosi sgeraj stoječe zelese tiskane varstvene znamke, nsj se odkleni kot iim eenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi aaj a« teraj vedae asUnčne aa solsno varstveno znamko, kaker
V svrhe vareeeti eb-8lestve pred niivreil-aiml psaarejaajl nosim od soda] nadalje to-le sblastveae regl-strevane varstveno
zgoraj I Poaarejaloe In posnemovalce svojega jedlno pra-vega balzama, kaker tadl preknpoe sili vrednih peaare-Jenih, občinstvo varaječlh drugih balzamov, zaaied njem najstrožje sodnijoklm petem aa podlagi zakona s varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zalega mojega balzama, naj se narodi direktne in naslovi: as angelja v ar ha lekarno A. ThlerrjrJa v Pregradi pri Bogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenio 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali S dvojnih steklenio se ne razpošilja Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetja.
Pasi naj so vodno natantao na igorsjino zeleno varstveno snsnzko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenioa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 24 v Pregradi pri Rogatoe-Sletini. 396 80 30
HERBABNY-Jev podfosfornasto-kisli
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kosttj.	726 20-2
Oena steklenlol Je 1 gld. 25 kr., po po*tl ao kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklenic ni.)
jProsimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime „Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi Črkami in nosi vsaka steklenica poleg stojeCo uradno registrov.) varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli pazili.
2861 Osrednja skladišča:
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kaiserstrasse 73 in 75.
V zatoil skoro v vseh lekarnah aa Dunaja In v krenovioah.
It

CCv /^vf^i
\tMO irčj-:
•j I I 1 ^r I I
J
. i
1:	I
pospešfi;
Oigmnl andaik