YU ISSN 0040-1978
leto xlii, št. 43 Ruj, 9. novembra 1989 cena 19.000 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Po načelnem »ZA« — brez denarja (stran 2)
Novosti pri poslovanju s čeki (stran 3)
Božič še pred božičem (stran 5)
Na obisku pri Branku Gombaču (stran 7)
Velik uspeh ptujskih gimnastov (stran 10)
Danes o
spremembah
v sindikatih
Za sindikalne aktiviste v obči-
ni Ptuj je današnji dan posebej
pomemben, saj se bodo opoldne
zbrali v dvorani Narodnega do-
ma na razširjeni seji občinskega
sveta ZSS Ptuj, ki bo potekal kot
del konference Zveze sindikatov
Slovenije.
Med drugim bodo obravnavali
tudi predlagane spremembe in
dopolnitve statuta Zveze sindika-
tov Slovenije; o tem bodo tudi
sklepali. Obravnavali bodo po-
bude k programu neodvisnih sin-
dikatov Slovenije in k tezam za
novi statut ZSS. Sklepali bodo
tudi o novi organiziranosti ob-
činskega sveta ZSS Ptuj, ob kon-
cu pa bodo sprejeli še usmeritve
za izvedbo evidentiranja in kan-
didacijskih postopkov za člane
in nosilce funkcij organov sindi-
kata v podjetjih, občinski organi-
zaciji sindikatov ter sindikatih
dejavnosti Slovenije in Zveze
sindikatov Slovenije.
Na občinski konferenci sindi-
katov bo kot gost sodeloval Sa-
mo Stupica, strokovni sodelavec
republiškega sveta ZSS, in člane
seznanil z aktualnimi političnimi
dogajanji in razmerami v svetu
in pri nas, zagotovo pa bo pri-
pravljen tudi odgovarjati na mo-
rebitna vprašanja.
-O M
Prišel bo svet' Martin
Prek noči bo opravil svoje delo in namesto mošta bomo imeli vino. Če smo trgali prehitro, bo kapljica bolj ki-
sla, tisti, ki so ravnali bolj modro in izkoristili tople sončne žarke letošnjega oktobra, pa se bodo veselo potr-
kali po prsih: »Dobrega sem pridelal, kar na pipo z njim!«
JB
Foto: M. Ozmec
SPRAVILO
SLADKORNE PESE
Polovica
pridelka
.pospravljena
Letošnje poletje je bilo precej
skopo s sončnimi žarki in tudi
sladkorna pesa ni dozorela pra-
vočasno. Tako so stopnje slad-
korja v gomoljih letos precej niz-
ke, v povprečju 14 in pol odstot-
ka. Kot je povedal direktor to-
varne sladkorja magister Vinko
Štefančič, so šele po 20. oktobru
ugotovili nekoliko več sladkorja
v pesnih korenih. Povedal je tu-
di, da pridelovalci preveč hitijo s
spravilom, za to pa ni pravega
razloga, tudi ne cenovnega, saj
tovarna iz meseca v mesec zvišu-
je odkupne cene.
Do konca prejšnjega tedna so
v tovarni prevzeli približno polo-
vico letošnjega pridelka, torej
175 od 350 tisoč pričakovanih
ton. Skozi predelavo je šlo že 127
tisoč ton in v skladišču se je že
nabralo okoli 16 tisoč ton belih
kristalov sladkorja. Računajo, da
bodo predelavo končali prve dni
januarja in da bodo proizvedli
kakih 45 tisoč ton sladkorja.
JB
Priprave za nadaljevanje
samoprispevka v Ormožu
Izteka se petletno obdobje se-
danjega samoprispevka v kraje-
vni skupnosti Ormož. Od pone-
deljka dalje so v vseh vaseh kra-
jevne skupnosti zbori krajanov,
kjer se dogovarjajo, kaj bodo v
naslednjih petih letih na novo
gradili, kaj popravljali in kaj ure-
jali.
Skupni program za obdobje
1990—95 je bolj ali manj znan.
Izoblikoval se je na zborih kraja-
nov že v začektu letošnjega leta,
na sejah sveta in skupščine ter
sestankih družbenopolitičnih or-
ganizacij. Vanj sodijo gradnja te-
lovadnice pri osnovni šoli Or-
mož, obnova kulturnozgodovin-
skega spomenika — cerkve sve-
tega Jakoba v Ormožu, adaptaci-
ja mrliške veže na Humu, vzdrže-
vanje doma kulture v Ormožu ter
zagotavljanje in adaptiranje pro-
storov za potrebe krajevne skup-
nosti Ormož. V skupni program
so vključili tudi dotacije dru-
štvom, adaptacijo gasilskega do-
ma v Ormožu, zagotavljanje de-
lovanja strokovnih služb v kraje-
vni skupnosti, delegatskega siste-
ma, CZ in SLO, organizacija kra-
jevnega praznika in dneva starej-
ših krajanov ter sodelovanje s
pobrateno krajevno skupnostjo
Vrnjačka Banja.
Ob skupnem so še programi
posameznih vasi za naslednje re-
ferendumsko obdobje; o tem se
v glavnem pogovarjajo na zborih
krajanov, ki bodo sklenjeni v po-
nedeljek.
»Ce bomo hoteli obdržati
standard, ki smo ga v krajevni
skupnosti v minulih letih z zbra-
nim denarjem zagotovili, bo po-
trebno v bodoče nameniti veliko
denarja za vzdrževanje obstoje-
čih objektov,« je menil predsed-
nik sveta krajevne skupnosti An-
ton Prapotnik.
V Ormožu želijo, da na celot-
nem območju krajevne skupnosti
dosežejo enak standard. Voda iz
občinskega vodovoda teče v vseh
vaseh, širijo telefonsko omrežje,
asfaltirane so vaške ceste, menda
še ni z asfaltom pokrit tu in tam
kakšen klanec, vendar bo tudi to
narejeno. V teh težkih gospodar-
skih časih so v krajevni skupno-
sti Ormož več kot stoodstotno
uresničili sedanji referendumski
program, ki se izteka. Težave so
samo pri širitvi telefonskega
omrežja, za kar pa ni kriva kraje-
vna skupnost, temveč »druge
okoliščine« (podjetje za PTT
promet).
»Lahko rečemo, da je 6 km as-
faltiranih cest, zgrajenih v tem
letu, izredno mnogo,« je še do-
dal tajnik Franci Trstenjak.
Pri skupnem programu ima
brez dvoma prednsot gradnja te-
lovadnice. Nova šola v Ormožu,
ki so jo odprli letos ob krajev-
nem prazniku (16. septembra),
telovadnice nima, ker takrat, ko
so v občinski skupščini določali
vrstni red gradnje šol, ni prišla v
program. Menda ni potrebno po-
sebej pripovedovati, kako je po-
trebna in kako je videti telesna
vzgoja na osnovni šoli Ormož.
Če je lepo vreme, so v mestni
grabi ali na športni coni, če pa je
slabo, pa v telovadnici osnovne
šole Stanka Vraza ali pa stare šo-
le v Ormožu. Do tja pa je polnih
petnajst minut hoje. O izgubi ča-
sa, razgretih otrocih in kasnejših
prehladih ne bi govorili, ker to
mnogi bralci brez dvoma zelo
dobro vedo.
Umik priprav na izvedbo refe-
renduma je izredno napet. Pri-
hodnji teden po zborih krajanov
bo seja sveta in skupščine, kjer
bodo sprejeli sklep o razpisu re-
ferenduma. Pred samim glasova-
njem, ki bo 17. decembra, bodo-
izdali še krajevno glasilo Glas-
nik, kjer bodo krajane podrobno
seznanili z vsem, kar so se dogo-
vorili na številnih sestankih.
Vida Topolovec
UVODNIK
V igro na zmago
Zvitost, kije bila potrebna za to, da se preobraziš iz dobro pla-
čane opozicije sistemu v samostojno politično in družbeno organi-
zacijo, se je izkazala tudi tokrat, ko je kongres ZSMS zelo malo
spremenil v razmerju sil v organizaciji in zelo veliko v svojem pro-
gramu. Navzven, kot kaže, ne bo problemov — javnomnenjske razi-
skave, kakorkoli so varljive, kažejo na to, da ZSMS ne bo več ob-
stajala, če ljudje ne bodo imeli interesa zanjo. Ne bo torej obstaja-
la, kot je dolga desetletja pred krškim kongresom, zaradi tega, ker
je predpisana v zakonih in podpirana z državnim proračunom, tem-
več izključno če bodo zanjo glasovali volilci. če bodo ti za njenim
volilnim programom slutili osvojitev oblasti in predvsem pametno
uporabo oblasti. Kajti biti na oblasti je hudičevo težje kot samo
oponirati oblasti ali nanjo naslavljati zahteve. Kakor je nekoč med
zagnanimi mladinci veljalo geslo Iz poraza v poraz bo sedaj nujno
spustiti se v igro na zmago in zmagati.
Morda navzven ZSMS z doseganjem ugleda in politične pod-
pore ne bo imela težav. Nekaj več pa jih je pričakovati znotraj orga-
nizacije. Tu je njeno sedanje vodstvo zelo premeteno in bi mu lahko
očitali strah pred notranjo opozicijo. Ne na verbalni ravni, temveč
strah pred tem, da bi jo spustila k mikrofonu. Študentska mladina
to vlogo odlično igra. Usede se pred mikrofon in čaka na besedo.
Kar je zameriti vodstvu ZSMS-ja je, da se boji neposrednih
volitev v lastni organizaciji. Morda ne ravno boji, le nelagodno se
počuti. Kajti veliko je mladcev in mladenk, ki so morda bolj sposob-
ni, udarni in izkušeni. Recimo, da čakajo na oblikovanje ZSMS-ja
prek podpisovanja pristopnih izjav in na oblikovanje kandidatur na
spomladanskih volitvah. In na čase, ko se republiško vodstvo ne bo
balo konkurence v lastni organizaciji...
Darja Lukman
Pomoč prihaja
tudi iz tujine
Slovenci, začasno zaposleni v tujini, z zanimanjem spremljajo
vse, kar se dogaja v domovini. Med vsemi drugimi informacijami so
prišle do njih tudi tiste o veliki nesreči, ki je doletela Haloze in tam-
kajšnje prebivalce. O vsem so bili informirani tudi člani Slovenskega
kulturnega in športnega društva Maribor v Hildnu (ZR Nemčija).
Društvo šteje okoli 150 članov in pogosto prirejajo družabne priredi-
tve, izkupiček pa namenijo za delovanje društva. Ena takih prireditev
bo tudi v počastitev dneva republike 29. novembra. Že vnaprej pa so
izkupiček te prireditve namenili za pomoč prizadetim v Halozah. V
ponedeljek se je v našem uredništvu oglasil predstavnik društva
Franc Šilec z Zgornje Voličine. S pomočjo socialne službe smo poi-
skali družino, ki v tem trenutku najbolj potrebuje pomoč. Tako je
Franc Šilec izročil 1.500 nemških mark Antonu Krušiču iz Kočic 43.
Poleg ogrožene Krušičeve domačije, ki jo morajo v slabem vremenu
zapustiti, raste nova dvodružinska hiša. Prispevek Slovencev iz Hild-
na bodo torej lahko koristno uporabili tako, da bo sedem članov Kru-
šičeve družine čimprej pod novo streho, kjer bodo mirno spali, tudi če
bo zunaj deževalo.
J. Bračič
Anton Knišič (na sliki levo): »Prenesite našo zahvalo vsem članom vaše-
ga društva v Hildnu!«
PO PREKINJENI PROGRAMSKO-
VOLILNI SEJI OK ZKS PTUJ
Nadaljevanje bo
15. novembra
Kot smo poročali, je bila programsko-volilna seja občinske kon-
ference ZKS Ruj 25. oktobra prekinjena zaradi nesklepčnosti. Člani
komiteja so ocenili, da je to neuspeh pri delu, čeprav je res, da je ob-
vezna v Zvezi komunistov sklepčnost z dvotretjinsko prisotnostjo vse-
ga sestava konference. Dogovorili so se, da bo nadaljevanje seje v sre-
do, 15. novembra, ob 13. uri v dvorani Narodnega doma ter da je od-
govornost članov komiteja, vodstva in sekretarjev osnovnih organiza-
cij, da zagotovijo ustrezno udeležbo za nemoteno delo.
I. k.
Jabolka za očencft y Halozah
Prejšnji petek je pripeljal iz
Lenarta tovornjak s petimi tona-
mi jabolk za ozimnico. Naložili
so jih v Agrokombinatu Lenart
in jih kot svoj prispevek razdelili
med vse učence na območju Ha-
loz. Neurje, ki je poleti divjalo
nad Halozami, je v glavnem uni-
čilo tudi pridelek sadja, starši, ki
imajo v teh dneh mnogo skrbi
kako zagotoviti ustrezne razmere
za preživljanje zime, verjetno ne
bodo imeli časa in denarja še /a
ozimnico. Tako so Agrokombi-
natov tovornjak hvaležno priča-
kali v osnovnih šolah Ptujska
Gora, Majšperk, Stoperce, Etale,
Podlehnik in Leskovec in učenci
so urno spravili podarjeno sadje
v šolska skladišča. Predsednica
občinske organizacije Rdečega
križa Lenart Ivica Šilec ter sekre-
tarka te organizacije Marija Ru-
čigoj, ki sta spremljali delitev
sadja, sta povedali, da so v lenar-
ški občini izvedli široko akcijo za
pomoč Halozam. Na posebni ži-
ro račun so že nakazali 50 milijo-
nov dinarjev, PIK Lenart je pri-
speval nekaj trenirk v vrednosti
10 milijonov, Centrovod bo v eni
novozgrajenih stanovanjskih hiš
naredil 120 kvadratnih metrov
notranjih ometov, Kristalova
enota v Lenartu pa bo zasteklila
eno stanovanjsko hišo. Tudi go-
spodarstvo sosednje lenarške ob-
čine se torej učinkovito vključuje
v pomoč Halozam.
JB
Učenci so hitro prijeli /a delo in pospravili darovana jabolka v šolska
skladišča.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
9. november 1989 - TEDNIK
Izvršni svet SO Ptuj razpisuje na podlagi 2. čler.a pravilnika o pogojih in po-
stopku za prodajo stanovanj, stanovanjskih hiš. drugih stavb m posamez-
nih delov stavb (Ur vestnik občin Ormož in Ptuj, št 2/87)
JAVNO DRAŽBO
za prodajo zgradbe ob Ormoški cesti 14 v Ptuju s funkcionalnim zemljiš-
čem v
petek, 24. nov. 1989, ob 8. uri
v prostorih komiteja za urbanizem, gradbene m komunalne zadeve občine
Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 4.
1 Predmet javne dražbe je zgradba ob Ormoški cesti 14 v Ptuju, t. i. stara
žveplarna, ki stoji na pare. št. 1657/2 — stavb , stavba, dvorišče, v izme-
n 360 m', k. o. Ptuj.
2.	Izklicna cena ponujene nepremičnine znaša 877,274.300.— din.
3.	Interesenti morajo do začetka javne dražbe položiti varščino v višini
10 % izklicne cene. Varščina se nakaže na račun 80 Ptuj — lastni pri-
hodki upravnih organov pri KBM — poslovna enota Ptuj, št.
52400-845-6-24139.
4.	Prednost pri nakupu imajo samostojni obrtniki, ki opravljajo obrtno de-
javnost kovinske stroke in morajo po odloku o poslovnih prostorih (Ur.
v. občin Ormož in Ptuj, št. 12/84) preseliti svoje poslovne prostore iz
starega mestnega jedra, in samostojni obrtniki, ki na novo ustanavljajo
obratovalnico za opravljanje zaključnih del v gradbeništvu.
5.	Kupec mora plačati kupnino v 30 dneh po sklenitvi pogodbe.
6.	Vsa potrebna pojasnila v zvezi z razpisom javne dražbe so na voljo pri
komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj,
Srbski trg 1, soba št. 4.
IZVRŠNI SVET
SO PTUJ
Po načelnem »ZA« - brez denarja
!S'a svetovni dan varčevanja, 31. oktobra, so se predstavniki občin-
skega izvršnega sveta ob prisotnosti direktorja ZC pogovarjali s pred-
stavniki petih največjih ptujskih podjetij. Tudi na tem tretjem pogovoru
(prvi je bi! junija ietos) so govorili o pokritju finančne konstrukcije za
gradnjo porodnišnice. Junija je bilo združeno delo načelno za prispevek,
tudi na drugem pogovoru je bilo tako, na tretjem pa so že bolj odkrito
povedali, da so sicer za, da pa jih mučijo finančne oziroma likvidnostne
težave.
Kot je povedal predsednik iz-
vršnega sveta Tone Ceh, so sicer
pokazali veliko razumevanja za
težave pri financiranju gradnje,
vendar konkretne odločitve niso
mogli sprejeti. Pogodbe o kredi-
tiranju gradnje porodnišnice z
Zdravstvenim centrom niso pod-
pisali. Tokrat so podjetjem po-
nudili nižjo prispevno stopnjo —
s 24 sojo znižali na 15 odstotkov
neto izplačil septembrskega OD.
Glavni razlog, zakaj se niso
odločili za sklenitev pogodbe, je
v tem, da imajo likvidnostne te-
žave. Če bi ZC dali kredit, bi si
denar morali sposoditi od banke
po normalnih kreditnih pogojih,
centru pa jih posoditi po ugod-
nejših.
Svoje je k odločitvi združene-
ga dela prispevala tudi neenot-
nost v zdravstvenem centru, kar
zadeva program investicij in nes-
prejemanje kakršnihkoli spre-
memb v sedanji ohlapni organi-
ziranosti.
Predstavniki združenega dela
so ob tej priložnosti tudi pouda-
rili, da bodo ptujskemu zdrav-
stvu ne glede na trenutno odloči-
tev še naprej pomagali pri naku-
pu nujne zdravstvene opreme.
Svojo pomoč pa pogojujejo z
ureditvijo nekaterih vprašanj.
Predvsem naj bi pripravili kpn-
kreten koncept nadaljnje organi-
zacije in predložil načrt dela v
prihodnjem letu.
Na račun bodočih investicij v
zdravstvu se v občini ne gradi
nobena šola. Med zdravstvenimi
delavci je ta trditev močno pri-
sotna. To, kar sta letos dobili šoli
Juršince in Cirkulane, je samo
kredit. Prejeli sta ga predvsem iz
razloga, ker sta imeli čiste načrte
in ni bilo nič spornega. Četudi
obeh šol sedaj ne bi gradili, bi bi-
lo za gradnjo porodnišnice na
voljo le 20 odstotkov potrebnega
denarja, kar pa je premalo za za-
četek gradnje. Potrebnih je naj-
manj 80 odstotkov.
KAJ SEDAJ?
»Predvsem moramo temeljito
premisliti, ali projekte »spraviti«
v okvir razpoložljivega denarja
ali pa denar zbirati, posojati in
pričeti graditi, ko ga bomo zbrali
več kot polovico. To je po današ-
njih cenah okrog petdeset mili-
jard dinarjev. Za gradnjo zdrav-
stvenih objektov bomo poleg le-
tošnjega leta zbirali še šest mese-
cev v naslednjem in štiri mesece
v letu 1991. Letos naj bi po oce-
nah za te namene zbrali 35 mili-
jard dinarjev.
Pričakujemo, da se bodo v
Zdravstvenem centru končno le
odločili, komu dajejo prednost:
ali porodnišnici ali dispanzer-
jem.
V izvršnem svetu investicijam
v zdravstvu dajemo veliko pozor-
nost, vendar bodo, če se zadeve
še nekaj časa ne bodo uredile, v
združenem delu podvomili o res-
nosti izvršnega sveta in zdrav-
stvenega centra. Delali bomo ta-
ko dolgo, dokler vprašanja ne
bomo uspešno rešili. Če ga ne
bomo mi, ga bo moral nekdo
drug. Vsako odlašanje pa lahko
škodi,« je povedal Tone Ceh.
MG
Zahteve po variantnih predlogih
Za razpravo 30. oktobra so pripravili obsežen dnevni red. Med
osmimi točkami naj bi posebno pozornost posvetili poročilu o finančnem
poslovanju in določitvi besedila osnutka samoupravnega sporazuma o
združitvi v enovito delovno organizacijo Zdravstveni center in statuta ter
razpisu javne obravnave.
Poslovanje centra v devetih me-
secih letos sta predstavila Ton-
čka Kosi, vodja fmančno-raču-
novodskega sektorja, in Milan
Jager, direktor Zdravstvenega
centra. Izbube v tem obdobju ni-
so imeli. Ustvarili so 1,5 milijar-
de dobička, kar pa je premalo,
da bi v tozdih formirali zakon-
sko določen stanovanjski sklad.
V zadnjem obdobju se je financi-
ranje zdravstva izboljšalo iz več
razlogov, predvsem pa zaradi na-
povedane stavke in ker gredo s 1.
1. sisi pod državno upravo oziro-
ma se ukinejo. Delovni program
so v centru v glavnem uresničili.
Še vedno pa je odprto vprašanje
porodnišnice in dispanzerjev. V
temeljni organizaciji Osnovno
zdravstveno varstvo so med dru-
gim predlagali, da bi za prostor-
sko rešitev nekaterih dispanzer-
skih dejavnosti del skupnih služb
iz Cučkove preselili v Kidričevo.
Milan Jager je v začetku
obravnave sporazuma oziroma
statuta napovedal, da gre za zelo
odgovorno delo. Zakaj razpra-
va? Predvsem zaradi tega, ker
pomeni sedanja organiziranost
centra anahronizem sodobnosti.
Pojavljata se dva nivoja odloča-
nja: najpomembnejši je v tozdih,
delovna organizacija ima le vlo-
go koordinatorja. Drugo je zah-
teva zborov občinske skupščine
marca letos, da se center reorga-
nizira. Takrat je skupščina spre-
jela štirinajst ali celo več sklepov
o zdravstvu. Na prvem mestu pa
je bila zahteva o reorganizaciji.
Program za enovito delovno or-
ganizacijo je Milan Jager ponu-
dil kot osebni program. Poudaril
je, da je potrebno storiti vse, da
se ohranijo pozitivne stvari dose-
danjega razvoja. Pri tem računa,
da bo razum premagal nad ču-
stvi.
Delegati temeljnih organizacij
so v nadaljevanju v precej pole-
mični razpravi zavrnili začetek
javne razprave. Predvsem so
poudarjali potrebo po variantnih
predlogih. Tako so razpravljali
Nikolija Ripak, dr. Pregl, dr.
Mundičeva, dr. Luci, dr. Bosnar,
dr. Žlebnik in drugi. Precej pri-
pomb je bilo na to, da niso upo-
števani nekateri predlogi članov
komisije, ki je pripravljala reor-
ganizacijo. Kot odgovor je Milan
Jager navedel, da je bila imeno-
vana 22-članska komisija in daje
bil odziv minimalen. Edini, ki je
pripravil konkreten predlog reor-
ganizacije, je bil dr. Žlebnik,
vendar njegovega predloga niso
upoštevali, saj ni nobenega ra-
zloga, da bi sedanjo delovno or-
ganizacijo razbili v več delovnih
organizacij. Večina razprav je
namreč pokazala, da naj ta osta-
iie. Tudi v komisiji so bili za to,
da ostane, vendar z bistveno oja-
čitvijo pristojnosti.
MG
_občin Ormož in Ptuj & _
Leto XXVI Ptuj, 9. novembra 1989 Številka: 30
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 160. Sklep o povišanju stanarin v občini Ptuj
159. Odlok o obvezni, splošni in sistematični deratizaciji v občini Or- ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
ujoj 161. Sklep o višini cen komunalnih storitev v občini Ormož
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
159.
Po 4. in 19. členu zakona o varstvu prebival-
stva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo
vso državo (Uradni list SFRJ, št. 51/84), 3. in
25. členu zakona o prekrških (Uradni list
SFRJ, št. 25/83, 42/85, 47/87) ter 100. členu
statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine
Ormož na sejah zbora združenega dela in zbo-
ra krajevnih skupnosti, dne 28. 9. 1989 sprejela
ODLOK
o obvezni, splošni in sistematični deratizaciji v
občini Ormož
1.	člen
Za uspešno preprečevanje in zatiranje nale-
zljivih bolezni, ki jih prenašajo glodalci in za-
radi zaščite živilskih in drugih artiklov pred
glodalci, se izvaja v občini Ormož splošna in
sistematična deratizacija.
2.	člen
Deratizacija se izvaja dvakrat letno po potre-
bi pa tudi večkrat v mestu Ormož in v vseh str-
njenih naseljih ter v proizvodnih in storitvenih
obratih, kjer so podani pogoji za razmnoževa-
nje glodalcev, v nestrnjenih naseljih pa le, če je
zato podana izredna epidemiološka situacija.
3.	člen
Upravljalci, lastniki in uporabniki stano-
vanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb, go-
spodarskih objektov ter komunalnih naprav
morajo omogočiti strokovnemu osebju, ki izva-
ja deratizacijo, dostop v objekte, polaganje za-
strupljenih vab in kontroliranje deratizacije.
4.	člen
Deratizacija se sme izvajati s sredstvi, kate-
rih promet je dovoljen. Prebivaci morajo upo-
števati navodila izvajalcev deratizacije, da ne
bi prišlo do zastrupitve ljudi, hrane, domačih
živali ter koristne in zaščitene divjadi.
5.	člen
Deratizacijo opravlja pooblaščen oziroma
registriran zavod, ki ima za to dejavnost spe-
cializirano službo.
Zavod izdela za izvajanje deratizacije vsako
leto poseben program deratizacije, v katerem
določi roke za njegovo izvedbo. S programom
mora soglašati občinski upravni organ, pristo-
jen za sanitarno inšpekcijo.
Po opravljeni deratizaciji mora zavod poro-
čati o uspehu deratizacije občinskemu uprav-
nemu organu, pristojnemu za sanitarno inšpek-
cijo.
6.	člen
Zavod mora javno objaviti čas, kraj, obseg
deratizacije in navodila o zaščiti prebivalstva,
da se prepreči morebitna škoda, ki bi nastala v
zvezi z izvajanjem deratizacije.
7.	člen
Stroški za deratizacijo bremenijo lastnike,
upravljalce oziroma uporabnike objektov iz 3.
člena tega odloka.
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka
opravlja Uprava za inšpekcije občin Ormož in
Ptuj.
8.	člen
Z denarno kaznijo od lOO.UOO do 1,000.000
din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki
prepreči ali ovira deratizacijo ali ne izvaja na-
vodil osebja, ki opravlja deratizacijo.
Z denarno kaznijo od 50.000 do'100.000 din
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pra-
vne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 din
se kaznuje za prekršek posameznik, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 353-4/89
Ormož, dne 28. 9. 1989
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE ORMOŽ
Milan RITONJA, s. r.
160.
SKLEP O POVIŠANJU STANARIN
Na osnovi 17. člena Statuta Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82,
12/83 in 37/86) je Predsedstvo skupščine Sa-
moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj
na svoji seji dne 17/10-1989 sprejelo naslednji
SKLEP
Stanarine v občini Ptuj se s 1. novembrom
1989 povečajo za 53 %.
V skladu z Odredbo o dajanju soglasja k ce-
nam (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj št.
15/89) je Izvršni svet Skupščine Občine Ptuj iz-
dal soglasje k povečanju stanarine št.
38-27/78-3 z dne 6/11-1989.
Štev.: 102/4-87-BJ
Datum: 6/11-1989
Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti
občine Ptuj
Jože Ceh, s. r.
161.
KOMUNALNO PODJETJE
ORMOŽ p. o.
Številka: 53-3/1989
Datum: 19. 10. 1989
Na podlagi pridobljenega soglasja IS SO Or-
mož k cenam komunalnih storitev z dne 18. 10.
1989 je delavski svet Komunalnega podjetja
Ormož dne 19. 10. 1989 sprejel
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določijo cene vode, kanal-
ščine in odvoza odpadkov.
2.	člen
Cene komunalnih storitev iz 1. člena sklepa
so:
A.	VODA
1.	Za gospodinjstva po m' 13.630 din
2.	Za negospodarstvo po m^ 13.630 din
3.	Za gospodarstvo po m' 31.550 din
Ob ceni vode se obračunava in odvaja še 6 %
navedenih zneskov kot prispevek za sanacijo
vodnih virov.
B.	JAVNA SNAGA
1. Odvoz smeti po m'
—	Stanovanjske površine 720 din
—	Poslovnega prostora 1.480 din
C.	KANALŠČINA
1. Po m' porabljene vode, kjer obstaja kanali-
zacija 400 din
3.	člen
Cene komunalnih storitev iz 2. člena tega
sklepa se uporabljajo od I. 11. 1989 dalje.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha
veljati sklep z veljavnostjo cen od 1.9, 1989.
Namestnik predsednika
delavskega sveta:
Franc HARTMAN, s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno ^n to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupa) s
Tednikom Izdajatelj: Radio - Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - Odgovorna urednica MARICA FAJT Sedež uredništva Ptuj. Srbski trg 1/1 Tiska CGP
Večer, Tržaška 14, Maribor.
TEDNIK ~ november 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Javae službe za zadeve, ki jih ni mogoče tržno urejati 0 V letu
1990 zakon o zagotavljanju sredstev za družbene potrebe • Strokovne
službe SIS K upravne organe 0 Sprememba fiskalnega sistema # Ob-
čina izgublja vrsto pristojnosti # Reorganizacija državne uprave
Konec septembra v slovenski
skupščini sprejet ustavni zakon
je prinesel spremembe tudi na
področju interesnih skupnosti ta-
ko družbenih dejavnosti kot ma-
terialne proizvodnje. Predlog je
dvignil veliko prahu, predvsem
zaradi fmanciranja teh dejavno-
sti, tako imenovanih nacionalnih
programov, možnosti vpliva na
te programe, o tem, ali bo izvršni
svet resnično lahko obvladal vse
te dejavnosti, kaj bo z zaposleni-
mi v strokovnih službah SIS . ..
Republiški komite za informi-
ranje je tako v ponedeljek v Lju-
bljani pripravil tiskovno konfe-
renco, ki naj bi poskušala dati
odgovore na vse dileme. Dušan
Sinigoj je v uvodni besedi pred-
stavil dosedanje aktivnosti v zve-
zi z izvajanjem ustavnega zakona
in poudaril, da se želimo konsti-
tuirati kot sodobna, moderna dr-
žava, kar pa bo bistveno spreme-
nilo dosedanje odnose. Leto
1990 je prehodno obdobje. V sa-
moupravnih interesnih skupno-
stih pripravljajo predloge za
oblikovanje stalnih organov, ki
naj bi jih do konca leta na zad-
njih sejah imenovale skupščine
SIS. Na večini področij ostaja
delitev pristojnosti med občin-
sko in republiško ravnijo nespre-
menjena. Tam pa, kjer se je že
doslej pokazalo, da je boljše, da
nekatere težave urejajo samo na
republiški ravni, pa se že v pre-
hodnem obdobju predvidijo
spremembe, ki bodo morale biti
uveljavljene s spremembo pred-
pisov do konca letošnjega leta.
Vse oblike strokovnega dela v si-
sih se ohranjajo, odloča pa repu-
bliška oziroma občinske skupšči-
ne. Obstoječe strokovne službe
SIS se priključijo k upravnim or-
ganom tako v občini kot v repu-
bliki. S tem pa se bo pričel tudi
proces reorganizacije državne
uprave.
Veliko je še nerazčiščenega, tu-
di zaradi nekaterih odporov do
novega. Delegati republiške
skupščine bodo o poročilu o iz-
vajanju ustavnega zakona govo-
rili 22. novembra.	NaV
Razstava malih
pasemskih
živali
Društvo gojiteljev malih pa-
semskih živali v ftuju deluje že
petnajsto leto. Javnosti pa je nji-
hova dejavnost znana predvsem
prek njihovih vsakoletnih raz-
stav. Nekaj let so okrasno peru-
tnino, golobe, kunce in druge
male živali razstavljali v domu
krajanov na Bregu, nekaj razstav
je bilo v bivšem domu JLA, zad-
nja tri leta pa so naleteli na razu-
mevanje v osnovni šoli Olge Me-
glič v Ptuju.
Tako bodo 14. društveno raz-
stavo malih živali odprli jutri, v
petek, 10. novembra, v telovadni-
ci te šole, odprta pa bo do nede-
lje, 12. novembra, popoldne.
Kot je povedal sedanji pred-
sednik društva Ivan Brlek, bodo
malčkom in vsem drugim ljubite-
ljem malih živali tudi tokrat pri-
kazali nekaj pasem in barv kun-
cev, golobov, perutnine in okra-
sne perutnine, morske prašičke
ipd. S skrbno selekcijsko izbiro
in rejo bodo prikazali le najkva-
litetnejše živali, katerih starši so
že dobili različna priznanja in
nazive šampion, bodisi na dru-
štvenih, republiških ali medrepu-
bliških razstavah.
Za člane društva je osnovni
namen razstave prikaz enoletnih
prizadevanj in skrbi pri vzreji
posameznih pasem in vrst, ned-
vomno pa je izredno pomembna
tudi širša afirmacija oziroma po-
pularizacija te dejavnosti. Rejci
bodo veseli, če bodo med števil-
nimi obiskovalci pritegnili ali
spodbudili k reji vsaj del ljubite-
ljev. Seveda pa pričakujejo, da se
bo vse več rejcev odločilo za go-
jitev malih živali tudi zaradi pre-
hrane, ne le iz estetskih ali ljubi-
teljskih nagnjenj. Meso posa-
meznih pasem kuncev je nepre-
cenljiv in zdrav izvor beljakovin-
ske prehrane, zato je zelo primer-
no za dietno prehrano, saj vsebu-
je zelo malo maščob.	.om
Govori se...
. . . da je prvo jesensko deževje
vzdrževalce Zagrebške ceste pono-
vno prisililo k razmišljanju, da bi
razpisali štipendijo za magistrski
študij. Štipendist bi moral v svoji
nalogi ugotoviti, kako naj se reši
težava z ribnikom pod železniškim
mostom, kajti večletne izkušnje šo-
ferjev in zlasti pešcev kažejo, da
vzdrževalci te ceste nimajo do-
voljšnjega znanja . . .
. . . da bi morali kakšno štipen-
dijo razpisati tudi v blagovnici. Te-
ma bi bila nekoliko drugačna,
vendar nič manj aktualna: upora-
ba premičnih stopnic v nepremi-
čnem stanju. Rezultate disertacije
bi lahko uporabljali skoraj vsak
mesec.
. . . da so naša pokopališča iz-
redna dragocenost. Zlasti okrog
prvega novembra. Tako so drago-
cena, da je potrebno ljudem na
vsak način preprečiti dostop do
grobov. To so ugotovili tudi upra-
vljalci videmskega pokopališča in
dan pred dnevom mrtvih vsa vrata
preprosto zaklenili z debelimi veri-
gami. Celo tam. kjer vrat nikdar
ni bilo. so bila tokrat zaklenjena.
In kdor je želel na večer pred vse-
mi svetimi do groba, je moral kar
čez plot. Skakanje čez plot na ve-
čnem počivališču no ja. mogoče
pa je komu všeč tudi tako .
... da se v ptujskem zdravstvu
nekaj kuha. Vse skupaj je že precej
vroče, popoprano in posoljeno.
Glavni kuharji so menda v vrhovih
tozdov. ki /?f končani kuhi ne hi
bili več tozdi. na vrhovih torej ne
bi več .sedeli direktorji. V tej pekoči
juhi potemtakem ni popra in soli.
temveč fotelji!
V hotelu Dobrava v Zrečah bo jutri svečana po-
delitev priznanj najboljšim v 21. tekmovanju sloven-
skih turističnih krajev za naslov najbolj urejenega.
V finalu je letos sodelovalo 31 krajev in so tekmova-
li v štirih skupinah: posebni, turistični, izletniški in
tranzitni ter manjši turistični kraji.
Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja so sode-
lovali Turistična zveza Slovenije, območne turisti-
čne zveze in turistična društva. Poleg članov komi-
sije so pri ocenjevanju sodelovali tudi novinarji ju-
tranjega radijskega programa in dnevnika Delo.
Ocenjevali so: splošno urejenost krajev in okolice,
prometno urejenost, urejenost javnih lokalov in
njihove okolice ter urejenost krajevne infrastruk-
ture.
V posebni skupini je oceno 4,5 prejela Rogaška
Slatina in je letošnji zmagovalec. Med turističnimi
kraji sta zmagovalca dva, in to Dolenjske Toplice
in Zreče z Roglo. Prejela sta oceno 4,4. Lani je
med turističnimi kraji zmagal Ptuj z enako oceno,
letos je na četrtem mestu z oceno 4,1. Z njim je
uvrščena tudi Murska Sobota.
Ptujska Gora je tekmovala v skupini izletniški
in tranzitni kraji. Lani je bila z oceno 3,6 četrta, le-
tos je zdrsnila na sedmo mesto z oceno 3,4. V sku-
pini manjši turistični kraji je bil Polenšak z oceno
3,7 uvrščen na peto mesto (lani s 3,6 na 8. mestu).
Tudi drugi tekmovalec v tej skupini iz ptujske ob-
čine — Destrnik — se je bolje uvrstil kot v prejš-
njem letu. Letos je osmi z oceno 3,3, lani je bil
enajsti z oceno 3,2.
KOMISIJA JE ZAPISALA: »... PTUJ letos ra-
ste v nove in obnovljene stavbe, zato zidarski odri
niso omogočali nemotenega pogleda na staro me-
stno jedro. So pa seveda obet za prihodnost...
... Ptujska Gora je eden redkih slovenskih kra-
jev s samostojnim javnim straniščem — kar romar-
ski kraj brez dvoma potrebuje. Kulturnemu boga-
stvu cerkve se je pridružila galerija, manjka pa
parkirnih prostorov ter več in bolje urejenih go-
stinskih lokalov...
... Za Polenšak še vedno velja, da je gostilna s
cvetlicami in siceršnjo zunanjostjo vredna posne-
manja; to je storila zasebna trgovina Angelca,
mnoge druge krajane pa bo treba k temu še spod-
buditi ...
... Destrnik ima nekaj izredno urejenih zaseb-
nih hiš, ki ne zaostajajo za tistimi v prvouvrščenih
krajih. Slabšo oceno je dobil zaradi drugih stavb
in predvsem pokopališča, ki krajanom ni najbolj v
čast...
Letos bodo svečanost s podelitvijo priznanj po-
vezali tudi s pogovorom za okroglo mizo. Govorili
bodo o dobrih in slabih straneh slovenskega tek-
movanja v urejenosti okolja ter skušali predlagati
izboljšave.	Pripravila: MG
Novosti pri poslovanju s čeki
V Milanu se je 31. 10. leta 1924
zbralo 350 delegatov, predstavnikov
več kot 700 hranilnic iz 27 držav sve-
ta. Na tem velikem zboru, ki je zbral
ves takratni razviti svet, je med drugi-
mi sodeloval tudi slovenski predstav-
nik. Od takrat naprej praznujemo 31.
oktober kot dan varčevanja.
Med drugo svetovno vojno je hra-
nilniško gibanje zamrlo, po njej pa je
spet vzcvetelo in delovalo pod okri-
ljem Mednarodnega inštituta hranil-
nic v Ženevi. Danes je vanj vključe-
nih več kot 50 držav, med njimi tudi
Jugoslavija. Ljubljanska banka kot
članica mednarodnega inštituta hra-
nilnic v Ženevi pa že vrsto let aktivno
sodeluje pri izmenjavi izkušenj na po-
dročju varčevanja.
Kot je povedala Marija Ovčarjeva,
vodja oddelka za poslovanje z občani ■
pri ptujski enoti KB Maribor, danes
vlagajo v bankah predvsem v nove
oblike razvoja varčevanja, pri čemer
dajejo največji poudarek vzgoji mla-
dih za varčevanje. Tako deluje na ob-
močju ptujske poslovne enote v vseh
osnovnih šolah pionirsko-hranilniška
služba, v Srednješolskem centru pa
mladinska hranilnica.
V ptujski poslovni enoti banke vo-
dijo trenutno 114.306 avista hranilnih
vlog, 5.832 vezanin hranilnih vlog,
6.329 dinarskih vlog na žiroračunih,
7.619 na tekočih računih in 33.198 di-
narsko-hranilnih vlog.
Sredstva občanov v ptujski poslo-
vni enoti banke znašajo 995 milijard
in pomenijo 56 odstotkov bilančne
vsote. V devetih mesecih letošnjega
leta so se povečala za 859 milijard ali
za 632 odstotkov. Na rast dinarskih
sredstev občanov je vplival tudi pripis
obresti vpoglednih vlog, tekočih raču-
nov in žiro računov. V tretjem trime-
sečju je bilo za te vrste sredstev pripi-
sanih 68 milijard dinarjev.
Ob tem velja opozoriti na novost,
ki velja v sistemu Ljubljanske banke
od 1. novembra. Prva sprememba je
nastala pri poslovanju s čeki oziroma
pri tekočih računih občanov. Odslej
je namreč odobren limit za prekorači-
tev 15 milijonov dinarjev (doslej se-
dem milijonov). Druga pomembnejša
novost pa je v tem, da pri dvigu de-
narja iz bank in pošt v Sloveniji upo-
števajo datum dviga in ne več datum
knjiženja čeka. S tem odpadejo tudi
kalkulacije za umetno povečevanje
salda, kar so doslej posamezniki s pri-
dom izrabljali.	— OM
Na sončni strani Alp
tudi ubijajo, mar ne?
Kakšna je ta dežela, kjer ljudje umirajo na cesti zaradi strelov iz pištole? Je
to res še moja dežela na sončni strani Alp?
Grozljiva je misel, da tam na drugem koncu moje dežele odmevajo streli,
vozijo oklepna vozila, po ulicah hodijo do zob oboroženi miličniki. Kdo, v ime-
nu koga, za kakšne cilje preliva kri v tej moji deželi, ki je letos gostila sam vrh
neuvrščenih, ki si prizadeva stopiti v Evropo 92? Se Goli otok nadaljuje? Politi-
čni procesi, osamitve, politične igrice v gospodarstvu ... Kje je resnica? Uradne
informacije so skope, pa tudi novinarske informacije so »obarvane redakcij-
sko«.
Sram, gnev in nemočen bes te obide vsakokrat, ko prižgeš televizijo, odpreš
časopis. So Azem Vllasi in drugi obtoženi res krivi? Česa? Koliko je v naših za-
porih političnih zapornikov?
Demonstracije, štrajki, shodi, zborovanja, izredni in redni kongresi...
Kdo bo koga prepričal, kdo bo koga obtožil, kdo vzpodbuja nacionalizem, se-
paratizem, kdo podpira kontrarevolucijo, kdo vnaša nemir v to deželo na son-
čni strani Alp?
Kdo smo državljani države, ki deklariramo socializem po meri človeka in v
isti sapi zanikamo človeku pravice, za katere smo se opredelili tudi v mednarod-
nih konvencijah?
V čigavem imenu torej vse to? V mojem ne. Grozljivo je rožljanje orožja
med nami, kot je grozljivo, da je vedno več tistih, ki zahtevajo tuje državljan-
stvo; koliko jih je, o tem tudi na splošno ni priporočljivo govoriti, kaj šele pisa-
ti. Ljudski glas pravi, da vedno več.
Na sončni strani Alp je hudo oblačno. Kje vse še ni in kam bo še udarila
strela?	MaV
Ob letu osorej v Ormožu
Občinska zveza kulturnih organizacij Ormož je v torek zvečer pripravila /a
ljubitelje gledaliških predstav v domu kulture gledališko uspcšnico v produkciji
C ankarjevega doma iz Ljubljane OB LETU OSOREJ, ki jo je režiral Boris Ko-
bal. Gledalce sta navduš:evala Polona Vetrih in Ivo Ban.
Izvrstna gledališka uspešnica je kar poskakovala od bčšednih igric, šal in
zgodbic, ki sta jih občinstvu odlično interpretirala oba igralca.
Z obiskom Korejske opere v dvorani Vatroslav Lisinski, ogledom baletne
ga večera kraljevega baleta iz Nove Zelandije minuli petek v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani ter gledališko uspešnico v torek zvečer je občinska zveza kultur-
nih organizacij Ormož resnično dobro zastavila novo sezono 1989/90.
Vida Topolovec
Martini, pozor!
v skrbi za varnost v cestnem prometu bodo miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov na Martinovo soboto, 11. novembra, v okviru vseslovenske
akcije minus 10 ves dan preverjali morebitno alkoholiziranost voznikov in
drugih udeležencev v cestnem prometu. Patrulje bodo postavljene na več ra-
zličnih mestih in v različnih časovnih obdobjih, vse voznike pa že vnaprej
opozarjajo, da naj v dneh martinovanja ne sedajo za volan preveč, »dobre vo-
lje«.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa organizira prav tako
to soboto, 11. novembra, brezplačne preventivne tehnične preglede za vozila
Renault, Wartburg in Trabant. V ptujskem Tehnoservisu vas pričakujejo od
8. do 13. ure, strokovnjaki pa bodo manjše hibe na vozilih tudi sproti odpra-
vljali.	-OM
Na osnovi splošnih pogojev o dobavi toplotne energije v občini
Ptuj in soglasja komisije za cene pri Samoupravni komunalni
skupnosti občine Ptuj z dne 28. 9. 1989 je delavski svet Komuna-
le, gradbeništva in prometa Ptuj-TOZD Stanovanjski servis v
razširjeni sestavi z delegati uporabnikov sprejel:
SKLEP
Na osnovi predračuna stroškov ogrevanja v kurilni sezoni
1989/90 in ob upoštevanju dejanskih nastalih stroškov v okto-
bru se določijo akontacijske cene ogrevanja za november in de-
cember (porabnikov v mestu Ptuj in naselju Kidričevo), in sicer:
1.	mesec november
stanovanjski odjem	32.460.— din/m'
nestanovanjski odjem
-	variabilni del	1.214.250.- din/MWh
-	fiksni del	54.025.-din/kW
2.	mesec december
stanovanjski odjem	50.620.— din/m'
nestanovanjski odjem
-	variabilni del	1.396.580.-din/MWh
-	fiksni del	54.025.-din/kW
Do 10. 1. 1989 bo dobavitelj opravil pregled stroškov ogrevanja
v mesecu oktobru, novembru in decembru ter eventualne razlike
upošteval pri nadaljnjih akontacijah.
Predsednik DS:
Janko ZAVEC, s. r.
STALIŠČE
ODBORA ZA SPREMUANJE IZVAJANJA
USMERITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Na podlagi 51. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in
merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in deli-
tvi dohodka v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/87) ter na pod-
lagi točke 1.1. usmeritev za izvajanje družbenega dogovora za
1988. leto (Uradni list SRS, št. 26/88) je odbor za spremljanje iz-
vajanja usmeritev družbenega dogovora skupščine občine Ruj
sprejel naslednja
STALIŠČA:
Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogovora
je na podlagi podatkov o gibanju življenjskih stroškov v prvih de-
setih mesecih letos ter na podlagi podatkov o gibanju osebnih
dohodkov v letošnjem letu ocenil izhodiščne vrednosti bruto
osebnih dohodkov za obdobje januar—oktober 1989, ki se upo-
rabljajo za določitev družbeno primernega obsega sredstev za
bruto osebne dohodke. Izhodiščne vrednosti so:
januar-oktober 1989	120.305.000 din
BODg
Rast bruto OD v gospodarstvu
občine Ptuj glede na družbeno
primerna sredstva v 1988. letu	931 %
Predsednik odbora:
Boris HORVAT, s. r.
4 r^ SESTAVKI IN KOMENTARJI
9. november 1989 - TEDNIK
V vrtu
v SADNEM VRTU je od jeseni, ko s sadnega drevja odpade list-
je, pa vse tja do pomladi, ko začne drevje brsteti, najprimernejši čas
za sajenje sadnega drevja. Sadimo torej v obdobju, ko je sadna rastli-
na v stanju zimskega mirovanja, čeprav je sadne rastline ali na splo-
šno drevnine mogoče saditi tudi med vegetacijo vse leto, vendar to ve-
lja le za tiste sadike, ki so v drevesnici vzgojene v posebnem rastlin-
skem lončku ali kontejnerju. Pogoj za uspešno sajenje je, da tempera-
tura zraka in zemlje ne pade pod ničlo. Priporočljivejše je jesensko
sajenje, ker se korenin prek zime oprime zemlja, prično rasti vegetati-
vne korenine, tako da je spomladi, ko se začne vegetacija, pri jeseni
sajeni sadiki pridobljen čas vraščanja.
Za izbiro in odločitev, katere sadne vrste želimo saditi, moramo
upoštevati naravne razmere, ki jih posamezne sadne vrste potrebujejo
za uspevanje. Sadno drevje mora za dobro uspevanje imeti na voljo
ustrezno lego in primerna tla. Ko urejujemo sadni vrt, pa se tem oko-
liščinam še pridružijo prostorska razporeditev in naša želja ter potre-
ba po ureditvi okolja pri pridelavi sadja. Za uskladitev vsega, kar mo-
ramo upoštevati, preden smo se odločili za saditev sadnnega drevja,
pa je potrebno znanje o zgradbi sadnega drevesa.
Cepljeno drevo se sestoji iz podlage in iz žlahtne sorte. Od pod-
lage ima drevo-korenine, koreninski vrat in včasih tudi del debla, od
žlahtne sorte pa sta deblo in krošnja. Podlaga in žlahtni del sta za dre-
vo enako pomembna, zato je izbira podlage prav tako važna kakor iz-
bira ustrezne sorte. Podlaga s svojimi koreninami oskrbuje drevo z
vodo in rudninskimi snovmi ter vpliva na mnoge lastnosti sadnega
drevesa. Najočitneje vpliva podlaga na bujnost drevesne rasti, na za-
četek njegove rodnosti in na starost, ki jo drevo doseže. Tudi rodovit-
nost in kakovost plodov sta odvisna od podlage.
Jablana, sadna vrsta, ki jo najpogosteje gojimo v vrtovih, ima ze-
lo široko območje rasti — od šibkih in srednjih do bujnih.
Sorte jablan, vzgojene na podlagi M 27, M 9 in M 26, tvorijo
majhno krošnjo, drevo zraste zaradi plitkih in nerazvejanih korenin le
2	do 3 m v višino. Jablane na omenjenih podlagah, ki jih lahko sadi-
mo tudi v lonec za balkonsko vzgojo, zarodijo že prvo ali drugo leto
po sajenju, nudijo dobro kakovost plodov, njihova življenjska doba
pa je kratka. V vrtovih jih sadimo v medvrstni razdalji od 0,5 do 2 m.
Srednje bujno rastoče podlage M 7, MM 106 in MM 111 tvorijo
3	do 4,5 m visoka drevesa z ustrezno večjo krošnjo. Zaradi močnejše-
ga koreninskega sistema so takšna drevesa čvrstejša, ne potrebujejo
opore in jih sadimo lahko na vetrovnejše lege na večjo medvrstno raz-
daljo — od 3 do 4 m. Bujno rastoče podlage M 11, A 2 ali najpogo-
stejši jablanov sejanec tvorijo drevo, ki doseže šest in več metrov v vi-
šino z veliko krošnjo. Zarodi kasneje, šele v četrtem letu, daje drob-
nejše plodove, vzdrži pa dolgo življenjsko dobo. Zaradi močno razve-
janih in globokih korenin uspeva na slabih tleh, prenaša visoko pod-
talnico, pa tudi sušna tla. Takšne vrste jablan sadimo lahko kot posa-
mična drevesa na izpostavljenih legah ali na večje medvrstne razdalje
6 do 10 m.
Podobna razvrstitev po bujnosti glede na podlago je tudi pri dru-
gih sadnih vrstah peškarjev in koščičarjev. Vrsti in podlagi sadnega
drevesca moramo posvetiti vso pozornost; če tega ne obvladamo, se
posvetujemo s strokovnjakom, predvsem pa z drevesničarjem pri na-
bavi sadik.
V OKRASNEM VRTU so v tem času in vse dokler ne zmrzuje,
ugodne razmere za sajenje in presajanje okrasnih rastlin trajnic, kot
so vrtnice, listavci, pa tudi vedno zelenih rastlin. Čeprav je že nekoli-
ko pozno, pa lahko, ker so letos ugodne talne in vremenske razmere
dolgo v jesen, še sadimo nekatere občutljivejše okrasne rastline, kot
so glicinija, tamariska, srobot, potonike, lovorikovec, azaleje, rodo-
dendrom, modrin in nekatere svibe, ki pa jih moramo glede nato, da
se še niso uspele vkoreniniti in utrditi na novem rastišču, pokriti z
20 cm debelo plastjo listja, to pa obložimo s smrečjem ali povežemo s
trstiko, da nam ga veter prek zime ne zbrusi.
Izpred hiše, z balkona in teras bomo pred vdorom hladnih zra-
čnih mas na naše območje prenesli čebrovke in lončnice v klet ali
drug prostor, kjer bodo prezimovale. Oleandri, citronovec, mira in
mnoge druge so subtropske rastline, ki potrebujejo za dobro prezimo-
vanje okr^ g 10° C. Rastline, ki so tudi prek zime zelene in ne odvržejo
listja, morajo v prezimovališču imeti na voljo svetlobo, zato jih name-
stimo v ustrezen prostor, ki ni temen, vlažen, zatohel in hladen.
Miran Glušič, ing. agr.
Določitev, varstvo in ponovna
ureditev mej
(Nadaljevanje in konec)
Meritev sporne
meje
Po bivših cit. zakonih se je
ureditev sporne meje imenova-
la poprava meje in tako takrat
kot tudi sedaj, ko velja zakon o
nespornem postopku iz leta
1986, gre za sporno mejo v na-
slednjih primerih:
a)	en mejaš kaže svojo za-
mišljeno mejo in trdi, da je ta
prava, drugi mejaš pa te meje
ne priznava, ne da bi pokazal
drugo mejo
b)	mejnikov ni, mejaša pa se
ne moreta sporazumeti, kje me-
ja poteka, nobeden pa ne kaže
svoje zamišljene meje
c)	vsak mejaš kaže svojo za-
mišljeno mejo tako, da ti meji
oklepata sporni mejni svet, no-
ben mejaš pa se ne sklicuje na
poseben pravni naslov (kot
n.pr. na kupno pogodbo, testa-
ment, priposestvovanje itd.), ki
bi mu dajal pravico do sporne-
ga mejnega sveta
č) mejaša kažeta različni
meji, toda vsaj en mejaš uvelja-
vlja poseben pravni naslov, ki
mu daje pravico do spornega
mejnega sveta.
Kdo ureja sporno
mejo in kdo vlaga
zadevni predlog?
Kot sem že omenil, je tako
po bivših cit. zakonih kot tudi
po sedaj veljavnem ZND za
ureditev sporne meje (za po-
pravo) pristojno redno sodišče
(enota temeljnega sodišča), na
katero se lahko obrne vsak me-
jaš, bodisi da je lastnik bodisi
posestnik oz. imetnik stvarne
pravice zemljišča s sporno me-
jo. Sodišče bo praviloma uredi-
lo mejo v nespornem postop-
ku.
Postopek sodišča
če je predlog za ureditev
sporne meje vsebinsko popo-
len, potem sodnik razpiše na-
rok na kraju samem in na na-
rok poleg mejašev povabi še iz-
vedenca geodetske stroke in po
potrebi tudi priče. Če gre za
ureditev sporne meje med zem-
ljiščem v družbeni lastnini in
privatnim zemljiščem, potem
sodišče povabi na narok še jav-
nega pravobranilca.
V_
Na naroku na kraju samem
se napravi zapisnik in kot nje-
gov sestavni del tudi skica, iz
katere mora biti razviden spor-
ni prostor ter meja, ki jo je sod-
nik določil na kraju samem ozi-
roma o kateri je bila med meja-
šema sklenjena poravnava.
Pravne osnove
za ureditev sporne
meje
Podobno kot bivši omenjeni
zakoni vsebuje tudi naš zakon
o nepravdnem postopku pra-
vne osnove, ki jih sodnik glede
na konkretni primer mora uf>o-
števati pri ureditvi sporne me-
je-
Oglejmo si te primere in pra-
vne osnove.
Močnejša pravica
če bo vsaj en mejaš zatrje-
val, da mu pripada sporni mej-
ni svet na podlagi nekega prav-
nega posla, n.pr. na podlagi
kupne ali kake druge pogodbe,
na podlagi testamenta itd., bo
sodnik preveril njegovo trditev
na osnovi zadevnih listin in
drugih dokazov ter določil me-
jo na osnovi takšne listine —
oziroma kot temu pravi zakon
— na podlagi močnejše pravice.
V praksi je najpogostejši pri-
mer uveljavljanja močnejše
pravice sklicevanja mejaša, da
si je pridobil lastninsko pravi-
co na podlagi priposestvovanja
spornega mejnega sveta, kar
pomeni, da je sporni svet pose-
doval več kot dvajset let (glej
čl. 28 zakona o temeljnih last-
ninskopravnih razmerjih. Ur.
list SFRJ, št. 6/80). Tu pa je
potrebno opozoriti, da se na
družbenem zemljišču po seda-
njih predpisih ne more pridobi-
ti lastninska pravica s pripose-
stvovanjem.
Na kaj morata paziti sodnik
in mejaš, če se hoče urediti me-
ja v nespornem postopku na
podlagi močnejše pravice?
Predvsem je potrebno ugotoviti
vrednost spornega mejnega
sveta. Če ta vrednost ne prese-
ga vrednosti, do katere lahko
sodnik posameznik odloča v
pravdnem postopku, sedaj je to
20.00a din, bo sodnik uredil
mejo v nespornem postopku na
podlagi močnejše pravice. Če
pa bo sodnik hotel v istem po-
stopku in na isti pravni podlagi
urediti mejo v primeru, ko
vrednost spornega sveta prese-
ga 20.000 din, potem pa je po-
trebno, da oba mejaša soglaša-
ta, da se uredi meja v nespor-
nem postopku na podlagi mo-
čnejše pravice. V primeru, ko je
bila ugotovljena vrednost spor-
nega mejnega sveta nad vred-
nostjo, do katere lahko sodnik
posameznik odloča o pravd-
nem postopku, in če v tem pri-
meru mejaša nista pristala, da
se meja uredi v nespornem po-
stopku na podlagi močnejše
pravice, sodnik pa je vendarle
uredil sporno mejo v nespor-
nem postopku bodisi na podla-
gi močnejše pravice bodisi na
podlagi zadnje mirne posesti
ali pa po pravičnem preudar-
ku, ima vsak mejaš pravico
uveljavljati svojo močnejšo
pravico v pravdnem postopku v
roku treh mesecev od pravno-
močnosti sklepa sodišča prve
stopnje oziroma oa vročitve
sklepa sodišča druge stopnje, s
katerim je postal sklep sodišča
prve stopnje pravnomočen.
Zadnja mirna
posest
če gre za primer sporne me-
je, ko en mejaš zatrjuje, da je
izvrševal posestna dejanja
(n.pr. kosil, sekal drva itd.) na
sedaj spornem mejnem svetu
daljše obdobje, drugi mejaš pa
je za to vedel in takemu poče-
tju ni ugovarjal, bo sodnik me-
jo uredil na podlagi mirne po-
sesti. Ker v zakonu o nespor-
nem postopku ni povedano,
kako dolgo je potrebno izvrše-
vati mimo posest, da ne velja
več nekoč že ugotovljena map-
na meja, je prepuščeno sodni-
ku, da oceni, ali je obdobje iz-
vrševanja mirne posesti v kon-
kretnem primeru že dovolj dol-
go, da se lahko uredi meja. Če
bo šlo za sporni mejni prostor,
na katerem se posestna dejanja
zelo pogosto opravljajo in jih
je mejaš tudi opravljal, n.pr. v
vrtu, bo zadostovalo krajše ob-
dobje, kot pa če bo šlo za spor-
ni mejni prostor, kjer se pose-
stna dejanja redkeje opravlja-
jo, n.pr. na pašniku, v gozdu
itd.
Opozoriti pa je potrebno, da
se glede na zadnji odstavek
136. čl. zakona o nespornem
postopku sporna meja med
zemljišči v družbeni lasti in
zemljišči, na katerih je lastnin-
ska pravica, ne more urediti na
podlagi zadnje mirne posesti.
Pravična ocena
če noben mejaš ne uvelja-
vlja posebnega pravnega naslo-
va, ki bi mu, če bi ga dokazal,
dal pravico do spornega mej-
nega sveta in ureditvi meja na
podlagi močnejše pravice, niti
ne dokaže, da je sporni mejni
svet dalj časa mimo posedoval,
potem zakon v nespornem po-
stopku pooblašča sodnika, da
uredi sporno mejo po svoji pra-
vični oceni, ne pa po katastrski
mapi. Od vsakega posamezne-
ga primera bo odvisno, kakšna
bo ureditev meje po pravični
oceni in kako bo sodnik svojo
pravično oceno obrazložil.
Domneva se, da bo v največ
primerih pravično, če bo sod-
nik razdelil sporni mejni svet
na dve enaki polovici. Teren-
ske razmere in kakšni posebni
razlogi pa lahko zahtevajo dru-
gačno pravično razdelitev spor-
nega mejnega prostora in ure-
ditev sporne meje.
Pravica
do pritožbe
Mejaš, ki ni zadovoljen z
ureditvijo sporne meje, ima v
15 dneh od vročitve sklepa pra-
vico pritožbe na višje sodišče,
to pa sklep enote temeljnega
sodišča ali potrdi ali spremeni
ali pa razveljavi.
Stroški postopka
za ureditev sporne
meje
Od pravila, da skupne stro-
ške postopka trpijo mejaši v so-
razmerju z dolžino svojih meja,
sodišče lahko odstopi in odloči
tudi drugače, če to narekujejo
nesorazmerni stroški pri dolo-
čanju posameznih delov meje,
krivda posameznega mejaša za
nastanek spora o meji ali drugi
tehtni razlogi.
ŠKODUIVCI SO TUDI V KOZ
»Z gospodarjenjem v obdelovalnih zadrugah in zadružnih ekonomi-
jah ni šlo skoraj nikjer tako, kot so si organizatorji zamislih. Res je, da
je bilo ponekod nekaj špekulantov, ki so poskušah delovati po svoje in se
osebno okoriščati, več pa je bilo neznanja in nemoči, da bi našemu kme-
tu vsilili tuj način življenja. Tega priznati si takrat nihče ni upal. Bolj
varno je bilo iskati krivce za neuspehe v razrednih sovražnikih in ljudskih
škodljivcih. Ce jih ni bilo, jih je bilo treba narediti. Tudi o takih primerih
lahko marsikaj zvemo iz zapisov v Našem delu v letu 1949. Nekaj zani-
mivejših navedkov:
»Na pobudo manjših kmetov je bila v marcu 1949 v Pleterjih ustano-
vljena zadružna ekonomija. Zemljišče bivše vaške skupnosti v Pleterjih je
prišlo v zadružno obdelavo. Obtoženci so si zamislili, da bodo razvoj za-
družne ekonomije zavrli ali celo onemogočili s 6-člansko deputacijo na
ministrstvo v Ljubljani, z odpošiljatvijo traktorista, kije prišel orat v eko-
nomijo, s poravnavo orne zemlje nazaj v celino, s posejanjem orne zemlje
v korist kmetov nezadružnikov, z razbijanjem sestankov itd. Vsakdo od
obtožencev se je na svoj način zavzel za ohranitev pravic iz preživelega
družbenega reda predaprilske Jugoslavije in preje. Predsednik KLO Ple-
terje obt. Franc Turk ni dal uradno razglasiti odločbe OLG Ptuj o prene-
hanju pravic večjih kmetov na vaški skupnosti.
Dne 17. aprila 1949 se je obt. Turk z Zafošnikom in Brencljem spo-
razumel za predlog o zravnanju 2 ha zorane celine. Naslednji dan je
predsednik Turk naročil Brenči Antona, naj obvesti prebivalstvo Pleterja,
da boso s traktorjem zorano zemljo poravnavali v celino. Ta je naročilo
izvršil in \e tudi sam udeležil dela. Obtoženi Franc Medved in Antonija
Pleninšek \la organizirala žene iz Sp. Pleterja, da so 19. 4. odslovile
traktorista. Po njegovem odhodu je organiziral s soohtoženci v Pleterjih
žito za posejanje zemlje zadružne ekonomije v korist nezadružnikov.
Obt. Antonija Planinšek je 19. 4. skupno z obt. Martinom Medvedom or-
ganizirala skupino 14 žen in vodila to skupino proti traktoristu, kije oral
in mu prepovedala delo. potem pa je organizirala kmete za posetev za-
družnega zemljišča v korist nezadružnikov. Že 15. aprila je razbijala pri
Ijfvrencu na Dravskem polju množični sestanek in poskušala z lažnimi
trditvami onemogočiti ustanovitev zadružne ekonomije . . .
Obtoženi na razpravi niso mogli ovreči ugotovitev namernega zavi-
ranja in onemogočanja razvoja zadružne ekonomije. Okrajno sodišče jih
je spoznalo krivim obtoženih dejanj in je obsodilo obtožence na skupno
9<} mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom ter na popolno zaplembo
premoženja obtožencev, plačih} stroškov kazenskega postopanja, plačilo
povprečnine m na povrnitev škode zadružni ekonomiki ter traktorski po-
staji . . . Vsi obtoženci so po objavi sodbe izjavili, da se bodo zoper .sodbo
pntožiU.f (Naše delo št. K) z dne 19. 5. 1949, stran 3)
Zanimiv je primer iz vinogradniške obdelovalne zadruge Litmerk
pri Ormožu, kjer se je »šušljalo« o okoriščanju vodilnih delavcev, zato so
o tem »marljivi delavci in kmetje« napisali obširen sestavek v Naše delo.
Iz njega povzemamo:
»Alojz Antolič, ekonom in tajnik zadruge, Matija Vaupotič, pred-
sednik in Franc Smodič, blagajnik zadruge v Litmerku, so si domišljali,
da bodo živeli v Litmerku na račun zadružnikov, da bodo lahko prikriva-
li manipulacije z zadružnim premoženjem in denarjem ter da jih člani
zadruge ne bodo mogli kontrolirati, ker nimajo dovolj vpogleda v poslo-
vanje, obračune in primanjkljaje v blagu in denarju.
Alojz Antolič je začel izkoriščati zadrugo že leta 1947. Mošt, vino,
žganje, drva itd. je odbijalo iz zadružne imovine, v njo pa se ni vračalo
ničesar. Začel je pri 17.000 dinarjih, nadaljeval z manjšimi in večjimi
zneski, kijih je prevzemal za zadružno blago. Denarja ni odvajal zadrugi
niti ni vodil zadostne evidence in knjigovodstva. Ni čudno, da je ostala
zadruga dolžna banki in zadružnikom več stotisoč dinaijev...
Predsednik Matija Vaupotič si je neupravičeno prisvojil nad 8000
dinarjev zadružnega denarja in porabljal zase večje in manjše količine
vina. Ni čudno, da ni znal pojasniti, zakaj manjka 600 litrov zadružnega
vina.
Franc Smodič je začel verižiti pri drvah. Na Hrvaško jih je prodal tri
voze. Denar je pridržal zase. Leta 1947 so zadružniki plačali meso zakla-
nih volov. Smodiš si je pridržal 11.000 din. Primanjkljaja v blagajni v
znesku 15.000 din ne more opravičiti.
Predsednik Vaupotič in tajnik Antolič si letos spomladi nista vzela k
srcu, kako bo z vinogradi, če ne bodo obdelani, prekopani in obnovljeni.
Zdelo .se jima je nujneje, da so zadružniki očistili gozd, vinograde pa pu-
stili zanemarjene.
Ni čudno, da se je šušljalo o stanju v zadrugi, kar se je potem spre-
menilo v glasno in .široko kritiko. To je prišlo do Javnega tožilca v Ptuju,
kije vzel zadružnike v zaščito in raziskal vse oblike izkoriščanja v zadru-
gi. Obračun z imenovanimi bo napravilo Okrajno sodišče »» Ptuju.« (Naše
delo št. 15 z dne 15. 7. 1949. stran 2). Kakšen je bU obračun na okraj-
nem sodišču, iz prispevkov v Našem delu ni bilo moč ugotoviti (op. avt.).
»Jožef Pihler iz Sp. Velovleka št. 3 je bil na ustanovnem občnem
zboru izvoljen za predsednika kmetijsko obdelovalne zadruge Pacinje.
Imel je urejeno posestvo in velik vpliv na sovaščane. Ni čudno torej, da so
ga kmetje izvolili za predsednika. Toda Pihler je bil kmet s 30 ha zemlje.
V tem bi lahko iskali vzrok vsega njegovega nadaljnjega delovanja. Ni
trajalo dolgo, ko so zadružniki imeli priliko slišati svojega predsednika,
da nova zadruga ne bo mogla delovati, ker ne bo imela dovolj delovne si-
le, da zadružniki ne bodo imeli kaj jesti in piti, češ, da bodo vse svoje pri-
delke morali oddati državi itd. Tudi se mu ni zdelo potrebno na zadružne
sestanke klicati vseh zadružnikov, temveč le nekatere. Iz tega je bilo ja-
sno razvidno, da Pihler ne misli vložiti vseh svojih sil v napredek nove za-
druge, nasprotno, njegovo podtalno delovanje v škodo zadruge je bilo
vsak dan bolj očitno. Ni trajalo dolgo in je že to pokazalo svoje, njegove-
mu prizadevanju primerne posledice: zadruga se je razformirala.
Pred kratkim je Pihler pred okrajnim sodi.ščem v Ptuju polagal ra-
čun za svoje podtalno razbijanje zadruge. Dovolj učinkovito bo zasluženo
plačilo v obliki obsodbe na eno leto poboljševalnega dela in popolno za-
plembo premoženja. Poboljševalno delo se mu odloži za dobo enega leta.
Borba proti zadružništvu brez gospodarskega položaja mu ne bo rodila
sadu.
Ignac Belec iz_ Vintarovc št. 29 je bolj odkrit nasprotnik zadružni-
štva kakor Pihler. Že ob podpisu pristopne izjave je izjavil, da bo v zadru-
go stopil le v slučaju, da bo vstopila vsa vas brez izjeme, ker je že v tistem
trenutku koval načrte za njeno razbitje. Ko je nato prišlo do sestanka za-
družnikov, je izjavil, da »mrtvači in lenuhi« ne bodo živeli na njegovi
zemlji, že ustvaril vzdušje, da so se po njegovem odhodu še ostali razšli, s
čimer je dosegel, kar je planiral že ob podpisu pristopne izjave... Okraj-
no sodišče v Ptuju mu je odmerilo primerno vzgojno dobo in sredstvo.
Obsojen je bil na 11 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in po-
polno zaplembo premoženja.
Jožetu Pihlerju in Ignacu Belecu podobni špekulanti pokušajo na
vse načine, da bi obdržali svoje gospodarske položaje na vaseh, da bi
boljše živeli kot delovni ljudje na malih površinah zemlje, ker se dobro
zavedajo, da je borba proti zadružništvu borba reakcije proti izvajanju
socializma v novi, Titovi Jugoslaviji. V tem, da na vaseh nikdo od delav-
cev, malih in srednjih kmetov ne objokuje takšnih »žrtev« borbe proti so-
vražnikom zadružništva, je potrdilo, da večina delovnih ljudi odobrava
oblastne ukrepe za zaščito nemotenega razvoja socializma.« (Naše delo
št. 27 z dne 7. 10. 1949, stran 3).
S tem končujem pregled zapisov iz Našega dela o procesih proti
kmetom in drugih, ki so nasprotovah kolektivizaciji zemlje in drugim,
našemu kmetu težko pojmljivim ukrepom. Iz tega je precej razvidno,
kakšno je bilo takrat splošno družbeno vzdušje in s kakJnimi pritiski na
podeželski živelj so izvajali »izgradnjo socializma na vasi« po sovjetskih
vzorih, čeprav tega nismo priznavali.
Nadaljeval- bom z zgodbami iz osebnih spominov v tistem obdobju.
Prihodnjič: Prvi maj 1949
TEDNIK - november 1989
OD TU IN TAM - 5
Božič že pred božičem
Nekaj trenutkov sem bil na pol
buden, preden sem se s težavo pre-
bil do spoznanja, da me je iz sna
prebudilo zvonjenje telefona. Od
srednje velikega mačka skisani
možgani — prejšnjega dne sem bil
v trgatvi — so le s težavo dojeli,
da je nekdo toliko predrzen in me
že pred deseto uro hoče spraviti na
noge. Sprva sem sklenil, da se
bom delat gluhega, vendar je bila
radovednost močnejša in onstran
žice je bil Andrej s svojim prijaz-
nim glasom: »Si že pokonci? Sem
te morebiti zbudil? Jaz grem sli-
kal. Greš z mano?« Pol za šalo pol
za res sem krepko zarobantil in
mu odločno povedal, da me niti
najmanj ne mika zapustiti najbolj-
šega kavča, kar Jih je daleč naoko-
li. zlasti ne v soboto dopoldne, ko
že po navadi poležavam vse do
dvanajste. Zaželel sem mu plodno
delo in zlezel nazaj pod odejo. To-
da kaj kmalu me Je pričela peči
vest. O kakšnem nadaljevanju
spanja ni bilo več niti govora. Ze
pred meseci sva se namreč dogo-
vorila. da bom nekega sončnega
dne šel z nJim. ko se ho odpravil
na slikanje skratka, da bom lahko
navzoč, ko bo ustvarjal. Postalo
me je sram. ker sem ga tako na
kratko odpravil. Od prebujenega
občutka sramu pa do lega, da sem
ga s slušalko v roki prosil, naj me
malce počaka, je minilo le bore
malo časa. Ni imel nič proti in že
čez slabe četrt ure sva vsak s svo-
jim avtomobilom drvela mimo
Dreka proti Grajenščaku.
Slovenske gorice so se razigra-
no kopale v soncu in razkošne bar-
ve jeseni so se bohotile, do koder
je segalo oko. Pravi raj za slikarja.
Nekaj mi je pravilo, da bo to. kar
mu ponuja prečudovit dan. Andrej
dodobra izkoristil. Pozneje se je iz-
kazalo. da so bile moje slutnje še
kako upravičene. Ni mi bilo treba
dolgo čakati, da bi dobil odgovor
na vprašanje, kaj si ho prijatelj iz-
bral za prvi motiv. Še preden sta
se motorja do kraja ogrela, sva vo-
zili ustavila na vrhu večjega klan-
ca. Andrej Je vzel svoj cekar, v ka-
terem je imel pribor za slikanje in
mapo z listi risalnega papirja, na-
kar sva se spustila navzdol po ce-
sti, tja, od koder sva prišla. V nje-
govih rokah sem pogrešal stol in
slikarsko stojalo. Na kratko mi Je
pojasnil, da Je stol pustil doma.
ker je zavoljo popacanega platna
neuporaben, stojala pa tako ali ta-
ko nima.
Po nekaj deset metrih hoda Je
Andrej sedel v travo ob robu ceste,
medtem ko je mapo s papirjem
preprosto položil predse. Iz cekar-
ja Je privlekel na piano svinčnik,
čopiče, vodene barvice in litrsko
plastično steklenico, iz katere je v
kozarec, prav tako iz plastike, na-
točil vodo. To je počel rutinsko,
kot človek, ki ve. kaj hoče, ki ve,
kako se stvari streže. Videti Je bilo,
da se ga postopoma polašča
ustvarjalni nemir, kar se Je na zu-
naj odražalo po tem, da se za me-
ne sploh ni več zmenil, da se je po-
topil v delo, kot da na svetu ne ob-
staja nič drugega kot on in njegov
motiv, ki ga je izzval. Le-ta je bil
sila preprost: cesta, ki se rahlo
vzpenja in hkrati zavija v levo, z
obeh strani obdana z nizkim gr-
movjem in v nebo segajočimi dre-
vesi. ki so dobesedno žarela v se-
daj že skorajda opoldanskem son-
cu.
Da hi ga s svojo navzočnostjo
pri delu čimmanj motil, sem stopil
nekaj korakov stran in tudi sam
sedel v travo. Skica je nastala, kol
bi trenil. Tako hitro, da nisem mo-
gel verjeti svojim očem. Zato sem
vstal, stopil do Andreja in poškilil
prek njegovega hrbta, da bi videl
stvaritev na papirju. Resnici na
ljubo moram reči. da ni bilo kaj
prida videti: rahlo nakazani obrisi
zavijajoče ceste, tu in tam obris
drevesnega debla in nekolikanj
komaj vidnih zavitih črt, ki so
označevale, do kod segajo krošnje
dreves.
Obstal sem za njegovim hrb-
tom. kajti začelo se je zares. To.
kar sem videl, je bil. brez trohice
pretiravanja, pravcati ples čopiča
po papirju. Andrej je delal s tak-
šno naglico, kot da gre za biti ali
ne biti. Komajda sem sledil roki.
ki Je držala čopič, in od časa do
časa zaman napenjal oči. da bi vi-
del. kam vse ga je namočil, da bi
dobil zaželeno barvo. Mešal jo Je z
izredno veliko vode. Zategadelj je
bilo potrebno pravo mojstrstvo, da
Je docela tekočo barvo usmerjal
tja, kjer Ji je določil mesto, in to je
Andreju, po mojem občutku, sijaj-
no uspevalo.
Po manj kot pol ure strastnega
ustvarjanja je Andrej čopič odložil,
vstal, si prižgal cigareto in pogled
zapičil v .sHko. še vedno ležečo v
travi. Iskrici v očeh in v rahel na-
smešek razpotegnjene ustnice .so
pričale o tem, da je s sliko zadovo-
ljen. Sam sem bil več kot navdu-
šen.
Na krožni poti proti domu sva
se nato še petkrat ustavila in vsa-
kokrat bila bogatejša za drobno
umetnino. Bera tistega dne je bila
potemtakem več kot izjemna: šest
slik, pri čemer je bila ena lepša od
druge. Pravkar zapisano oceno
nedvoumno potrjuje tudi to, da Jih
je kar pet prišlo v ožji izbor za raz-
stavo, kije bila pred kratkim odpr-
ta v hotelu Poetovio.
Kar slišim nekatere, kako bodo
ob branju tega sestavka pikro pri-
pominjali, da sem Andreju pel sla-
vospev, ga koval med zvezde, pač
zato, ker sem njegov dober prija-
telj in ker mi kdaj pa kdaj podari
kakšno sliko. Ti bodo o iskrenosti
mojega pisanja prav gotovo prene-
hali dvomiti, če bodo te dni stopiH
v restavracijo hotela in si hvaljene
slike sami ogledali. Njihov pomi-
slek o moji pristranosti se bo v hi-
pu razblinil ob čudovitih šopkih
rož in krajinah, prekipevajočih od
prelestnih barv in izžarjajočega Je-
senskega sonca.
Da Je naslov tega pisanja nena-
vaden ? Temu ne oporekam. Opra-
vičilo zcnj tiči v dveh preprostih
razlogih: naslov naj bi pritegnil
vašo pozornost, Andrej Božič pa Je
slike dejansko postavil na ogled že
pred božičem.
R. R.
Praznik občine Slovenske Konjice in Uniorja
s promenadnim koncertom godbe na pihala so se 14. oktobra
pričele praznične slovesnosti. Ob deveti uri so tekmovali v prostoro-
čnem kovanju pred hotelom Dobrava v Zrečah. Delavski svet UNI-
ORJA Zreče se je ob svoji 70-letnici sestal na slavnostni seji. Povezal
jo je s tretjo obletnico mesta Zreče.
Na slavnostni seji zborov občinske skupščine in družbenopoliti-
čnih organizacij so podelili šest priznanj občine Slovenske Konjice,
dve nagradi »12. oktober« in plaketo občine Slovenska Bistrica. Pri-
znanja občine so prejeli: Katica Černec iz Slovenskih Konjic, Filip Fili-
pov iz Celja, Alojz Kračun iz Loč, Ida Kvas iz Slovenskih Konjic, Majda
Vida iz Slovenskih Konjic ter Jure Zdovc, prav tako iz Slovenskih Ko-
njic. Nagradi 12. oktober so izročili Slovenskokonjičanoma Martinu
Hudalesu in Ani Vidaček, plaketo občine pa poveljstvu korpusa Mari-
bor - V.P. 3868.
Praznične trenutke so olepšali še z razstavama Unior včeraj, da-
nes in jutri ter slikarsko kolonijo. Leto 1987 je začetek likovnega
ustvarjanja — likovnih kolonij v Zrečah in je povezano z ustanovitvi-
jo mesta. Na praznični dan so odprli še vrtec in pripravili nekaj dru-
žabnih prireditev. Goste, med katerimi je bil tudi France Popit, pa so
povabili še na ogled nastajajočih term Zreče.
S tekmovanja znanih zreških kovačev.
Razstava UNIOR včeraj, danes in jutri.
Nove terme hitro rastejo.
(Posnetki: D. Divjak)
Spoštovani bralci
ptujskega Tednika
v juliju smo objavili prispevek, v katerem Vam sporočamo, da zbira-
mo različne domače sorte solate. Na našo prošnjo nam je Terezija Zoreč
z Grajenščaka pri Ptuju poslala kar tri vzorčke domače solate, in to le-
denko, krhko masienko in domačo zimsko solato. Za poslano seme se ji
najlepše zahvaljujemo.
Ponovno se obračamo na Vas s prošnjo, da sodelujete pri zbiranju
avtohtonih, to Je domačih sort solat, kijih doma semenite najmanj 30 do
50 let in so jih gojile že vaše babice in matere. Sedaj Je čedalje manj ti-
stih kmečkih gospodinj, ki bi seme solate pridelovale doma, zato bi želeli
naše naravno bogastvo ohraniti tudi za poznejše rodove. To pa Je možno,
če seme domačih sort zberemo, proučimo solate in zberemo čimveč poda-
tkov o lastnostih posamezne sorte. Tako evidentirane vzorce semena,
opremljene z vsemi podatki, bi shranili v genski banki, da bi tudi čez 20
ali 50 let lahko uporabljali te sorte za vzgojo novih sort, ki bi imele vgra-
jene dobre lastnosti domačih sort. Če tega ne bomo storili, bodo naše do-
mače sorte izgubljene za vekomaj, saj je veliko enostavnejše kupiti seme
kot ga vzgojiti doma.
Da bi imeli čimveč predhodnih informacij o vsakem vzorčku. Vas
prosimo, da izpolnite objavljeni formular in nam ga skupaj s semenom
pošljete na naslov: Kmetijski inštitut Slovenije (za doc. dr. Mihaelo Čer-
ne), 61109 Ljubljana, Hacguetova 2.
Ime in priimek darovalca solate: -
Naslov, kraj in hišna številka: _^-
Domače ime solate:__
Videz solate: ledenka = krholistna, maslenka = mehkolistna, re-
zivka, štrucarica, hrastolistna
Leto pridelave poslanega semena: _
Seme solate pridelujete doma že _ let
Običajen čas setve in pospravljanja solate: _
Čas pospravljanja semena: _
Na kakšni zemlji solata najbolje uspeva: _
Ali solata v poletni vročini hitro uhaja v cvet: _ y
Odpornost solate na bolezni: _
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(4. nadaljevanje)
Pogovor s stražarjem
Tistega dne je stražaril na
dvorišču stasit, visokorasel in
plečat mož, rdečkasih las ter si-
njih oči. Njegove oči niso kaza-
le kakega sovraštva, nadutosti
in krutosti kot pri večini naših
varuhov. Hodil je okorno, ka-
kor da hoje ni vajen. Najraje je
stal in opazoval okolico ali pa
posedal na cementnem obron-
ku gnojišča. Ko je tistega dne
tako počival, me je poklical po
imenu, čemur sem se začudil.
Povabil me je, naj prisedem, in
mi ponudil cigareto. Brez ovin-
kov je začel: »Kako si razlaga-
te vse to, kar se dogaja z vami?
Zakaj mi vse to počenjamo?
Kaj pričakujete, da bomo stori-
li z vami?«
Malo sem pomislil in previd-
no, s prizvokom razočaranja
odgovoril: »Učili smo zgodovi-
no nemškega naroda, spoznali
njegovo kulturo. Tega ne more-
mo uskladiti z vašimi dejanji.
Zato vašega početja ne morem
razumeti.« Oba sva nato obne-
mela, stražar pa meje nato pre-
šinil z nekoliko bolj srepim po-
gledom.
Z rahlim jugozahodnim ve-
trom je priplavala pesem pio-
nirjev, tista značilna razsekana
pesem nemške vojske z nabija-
jočim ritmom. Poudarjala naj
bi vztrajnost in odločnost ljudi
v sivih uniformah. Vsak dan so
jo peli in vsak dan se je razle-
gala izpod strme grajske skale
nad Dravo, kjer so še vedno
popravljali most.
Moj sobesednik seje oglasil:
»Te pesmi pojejo oddelki red-
ne vojske, mladeniči, ki so na-
sičeni z idoli nemškega nacio-
nalizma, privzgojenega prepri-
čanja o nepremagljivosti. Njim
so taki navidezni ideali potreb-
ni, da laže prenašajo vojne na-
pore in slepo izpolnjujejo po-
velja. Naši oddelki pa so neke
vrste policijski oddelki v voj-
ski. Včasih nas dodelijo in pod-
redijo gestapu. Takrat smo ka-
zenskoizvršilna formacija. Že
od začetkov vojnih pohodov
služim takemu oddelku. Prija-
vil sem se prostovoljno. Sprva
sem bil navdušen za veliko-
nemške nacistične ideje. Oblju-
bili so nam vodilne funkcije v
vojski. Prikazali so nam manj
nevarno službo v zaledju. Tudi
naše dnevnice so precej visoke.
Imamo boljšo hrano in stano-
vanje. Včasih nam ob zaplem-
bah pade tudi kaj dragocenej-
šega v žep.«
Zamislil sem se. Oba sva se
zazrla na lepo Ptujsko polje.
Dan je bil sončen, topel in tih,
le pesem pionirjev je prekinjala
tišino in Drava je pritajeno šu-
mela tik pod grajskim hribom.
Za cestnim ovinkom proti ob-
mejnemu Zavrču je prevažal
čez Dravo ljudi in tovore brod-
nik, zakasneli pomnik zgodo-
vinskih dni.
Stražar je nadaljeval: »Na-
veličal sem se svojega posla.
Zameril in zagnusil se mi je.
Mnoge noči me mučijo strašne
sanje. Prebujam se v grozi in s
tesnobo v prsih. Vidim brezšte-
vilne ljudi, ki smo jih s strojni-
cami postrelili ob velikih sku-
pinskih grobovih. Cujem njiho-
ve krike in smrtno hropenje.
Med njimi so bili tudi starčki
in matere z otroki v naročju.«
Prižgal si je cigareto in videl
sem, da se mu je utrnila solza.
Bili so nerodni trenutki. Sedela
sva nema drugo ob drugem.
Čutil sem, da je vrsta na meni,
da spregovorim. Toda nisem
našel besede. Vprašal sem se
tudi, ali je povedal vse iskreno,
čeprav je kazalo tako. Morda
pa so vendarle njegove besede
zaigrane in so nevarna past.
Vse, kar sem doživel v zad-
njih tednih, je narekovalo pre-
vidnost. Dobro sem se zavedal,
da sem v krempljih, ki ne po-
trebujejo posebnih razlogov za
skrajšanje življenja. Bolj iz za-
drege kot iz potrebe sem si rav-
nal umazano obleko in gladil
čevlje, dokler stražar ni znova
povzel: »Sem doma v Monako-
vem in zdi se mi, da smo ljudje
od tam drugačni kot oni bolj
severno. Po poklicu sem dimni-
karski mojster. Imam ženo in
tri otroke. Naša enota tukaj je
sestavljena iz treh delov. V
enem smo Monakovčani, v
drugem so Dunajčani in v tret-
jem Prusi. Kadar bodo stražari-
li prvi in drugi, ne bo tako stro-
go in zaporniki boste lahko
bolj sproščeni. Vedno pa se
morate zavedati, da ste kot ge-
stapovski jetniki popolnoma
brezpravni. Kdorkoli od gesta-
povcev lahko ubije kogarkoli
od vas, ne da bi zato polagal
račun . ..« Taka je bila vsebina
stražarjeve izjave tistega dne.
Inšpekcija
Na vrhu klanca je spet zabr-
nel avtomobilski motor. Tedaj
je stražar spet spregovoril: »O
najinem pogovoru nikomur in
nikdar nobene besede!« To je
povedal odločno in planil po-
konci. S srepim pogledom je
odkorakal proti avtomobilu. Iz
voza je izstopil poveljnik ptuj-
skega gestapa. Kot sveča raven
seje postavil predenj, tlesknil s
škornji in raportiral, da je v ta-
borišču vse v redu. Crnuhar je
bliskovito iztegnil roko v naci-
stični pozdrav in se s svojimi
spremljevalci napotil v naše
hlevsko bivališče ...
Ob tej inšpekciji je bil hlev-
ski zapor prazen, ker smo bili
vsi na delu. Večina je čistila in
pospravljala po gradu. Ogled
zapora v hlevu so hitro opravi-
li, nakar so poveljnik in njego-
vo spremstvo oblastno odkora-
kali proti avtomobilu.
Komandant Borla jc bil ta-
krat predstojnik varnostne po-
licije in varnostne službe ptuj-
skega okrožja (dr. Goerger, op.
V. R.), ki se je dičil s svojim
doktorskim naslovom. Bil je
večje postave in grobih obraz-
nih potez. Njegova obleka je
bila zlikana. S krutimi očmi je
srepo bliskal naokoli. Njegova
zunanjost je potrjevala janičar-
sko poreklo odpadnika.
(Opomba: V ptujskem zaporu
zaprti župnik Jazbinšek je v
Goergerju prepoznal oficirja
Stipeta Grgiča, ki je v Pulji po
končani prvi svetovni vojni
edini med oficirji adaptiral za
Avstrijo; izjava D. Glušiča, ta-
krat paznika v ptujskem zapo-
ru ; op. V. R.)
Naša skupina je tega dne po-
pravljala od neurja razrito ce-
sto na grajskem klancu. Nape-
to smo opazovali nacistične
obiskovalce in si oddahnili, ko
je gestapovsko vozilo odpelja-
lo.
Novi stiki s stražarjem
Monakovski stražar se je od
najinega pogovora dalje trudil
pokazati se nesovražnega. De-
jal je celo: »Ne naprezajte se
pri delu, da ne boste prehitro
oslabeli in omagali, kajti hrana
je slaba. Ko pride inšpekcija,
pa bodite resni in se pred njo
izkažite z marljivostjo.«
Ko sva spet sedla na robnik
gnojišča, je nadaljeval: »Kadar
nisem v službi, posedim v go-
stilni v Ptuju, ki je med živil-
skim trgom in proštijsko cer-
kvijo. Pogosto se mi pridružijo
I*tujčani. Sinoči je prisedel go-
spod apotekar iz lekarne »Pri
zamorcu«. Zelo se zanima za
vas in je v skrbeh za vašo uso-
do. Rad bi vam pomagal.« Po-
mislil sem na nemškega apote-
karja, ki me je pred nekaj leti
na lovu vabil v svoj krog in na-
govarjal, naj prevzamem ordi-
nacijo na Dunaju. Kazalo je,
da me hoče lekarnar spet pri-
dobiti za kakšen tak načrt, mi-
sleč, da me je zapor omehčal.
Na besede stražarja nisem od-
govoril, pač pa se je sam ogla-
sil: »Do sedaj sem služil v več
kazenskih očiščevalnih oddel-
kih po zasedenih ozemljih. Do-
živel sem velika grozodejstva,
najhujša na Poljskem. Tam
smo ponekod izpraznili cele
vasi in manjše trge. Zdrave
mlajše moške smo poslali v de-
lovne brigade, ki sedaj gradijo
ceste za vojaške pohode.
Jude, Cigane in nekaj odbra-
nih žensk, nekatere tudi z otro-
kom, in starce smo v zgodnjih
jutranjih urah pobrali po hi-
šah, jih strpali na pokrite to-
vornjake in jih zapeljali na jase
bližnjih gozdov. Tam so si mo-
rali izkopati skupinske grobo-
ve. Nato smo jih obrnjene proti
jami pokosili s stroj/iicami.
Trupla so se zavalila v jamo.
Na koncu so izmed nas izbrali
nekatere, da so poskakakli v ja-
mo, da se prepričajo, ali so vsi
mrtvi. Ce je kdo še kazal znake
življenja, so mu podelili milo-
stni strel v glavo ali tilnik. Sku-
pino ciganov in Judov pa smo
prihranili za pokop ustreljenih.
Morali so zasuti grob in smo
jih nato ustrelili.
Tako smo dan na dan izpraz-
njevali zaselke. Ti strašni do-
godki so mi parali srce in živce.
Čutim, da dolgo ne bi več zmo-
gel sodelovati v pokolih.«
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
9. november 1989 - TEDNIK
Pogled na ptujsko tržnico, kjer je v tem času že manj prodajalcev. Tržni-
ca je včeraj prešla na zimski delovni čas.
Majcnov paviljon.
Edino ptujsko javno stranišče.
(Posnetki: M. Ozmec in KOSI)
PTUJSKA TRŽNICA IN NJENE ZAGATE
Prizadevanja za več življenjskega prostora
in kakovostnejšo prodajo
Projekt za ptujsko tržnico je izdelal znani slovenski in svetovni ar-
hitekt Jože Plečnik. Po podatkih, ki smo jih dobili pri upravljalen tržni-
ce — temeljni organizaciji Komunalni servisi, je bil izdelan leta 1932.
Tržnico so delno obnovili leta 1975 z denarjem komunalne skupnosti in
komunalnega dinarja.
V	zadnjih letih se je prodaja
na njej zelo povečala, zato je bilo
potrebno »žrtvovati« tudi zeleno
površino, da so pridobili nova
prodajna mesta. V pokritem delu
tržnice, kjer so štiri poslovne
prostore sicer oddali, je mogoče
le »pogojna« prodaja. Za upo-
rabnost bo nujno statično sanira-
ti celi Slovenski trg. Za to pa ni-
majo denarja, so pa strokovnjaki
ukrepe že predvideli. Podporni
zid, ki je sicer sestavni del zgrad-
be, je zaradi premikanja tal po-
čil. Vgrajena drenaža v globini
sedmih metrov — lani so posku-
sno vrtali — je zamašena. Vse to
je povzročilo gradbeno nestabil-
nost, in kot že rečeno, zahteva
sanacijo.
Sedaj se pokriti del v glavnem
uporablja za pomožno skladišče
sadja in zelenjave. V njem uradu-
je tudi tržničar oziroma tržno
nadzorstvo. Majcnov paviljon, ki
tudi sameva, je bil po prvotnem
projektu namenjen za tržni nad-
zor. Kot pravi Matevž Cestnik,
vodja komunalnih servisov, bi
mu morali »zagotoviti« prvobit-
nost. Lega samega paviljona ni
naključna, saj je od tam najboljši
pregled nad stanjem na tržnici.
V	pokritem delu tržnice — to
je v za zdaj nezasedenih lokalih
— obnavljajo električno napelja-
vo. Naročili so tudi projekt za
zaščito terase, in če bo denar, se
bodo pozimi lotili sanacije zidu.
To vprašanje rešujejo skupaj z
Zavodom za varstvo kulturne in
naravne dediščine.
Misli za postavitev primernej-
ših tržnih prostorov v komunal-
nih servisih niso opustili. Raču-
najo, da bi v prihodnjem letu pri-
dobili idejne projekte. Denar pa
naj bi zagotovili tudi v krajevnih
skupnostih mesta, saj mora biti
vprašanje tržnice skupni interes
vseh, ki živijo v mestu.
Prodajalci na ptujski tržnici —
teh je ob konicah tudi po 105 —
so z njeno urejenostjo v glavnem
zadovoljni. Podobno razmišljajo
kupci, četudi menijo, da bi mora-
lo biti čim manj kiča, več pa ka-
kovostnega blaga. Največ proda-
jalcev prodaja sadje in zelenjavo.
Ce bo zrasla poslovna zgradba
— prostor zanjo je tam, kjer je
bila še do nedavnega zelenica —
bo v mnogočem odpadla jeza
prodajalcev zaradi pomanjkanja
primernih skladiščnih prostorov.
Prodajalci so se v zadnjem času
večkrat tudi sporekli zaradi po-
manjkanja prodajnega prostora.
Pričakovati je, da se bodo pro-
daja oziroma potrebe po novih
tržnih prostorih z leti povečeva-
le, zato ne bi bilo odveč razmiš-
ljati, da bi se del tržnice oziroma
nekatere njene dejavnosti prese-
lile v bivšo tržno ulico v Pre-
šernovo in še drugam. Letos so
na primer upravljalci tržnice or-
ganizirali prodajo grozdja na Po-
trčevi ter s tem zmanjšali gnečo
na običajnem prostoru. Poploš-
čeni del tržnice pa spreminjajo v
stalni sejemski prostor. Prvič so
na njem organizirali sejem cvetja
in sadik, v novembru bo tam
Martinov sejem, decembra pa še
novoletni. Dobrodošla novost so
tudi tržne informacije ob petkih
in sobotah, ki so jih uvedli letos
poleti.
Tržnica pokriva svoje stroške
poslovanja iz dohodka, ki ga se-
stavljajo tržnina (dnevni izkupi-
ček) in denar letnih razervacij
prodajnega prostora. Za razširje-
no reprodukcijo pa iz teh virov
ni denarja.
Prodajalci na tržnici se prosto-
voljno organizirajo v zbor; to
obliko združevanja uveljavljajo
že nekaj let. Imajo svojega pred-
sednika. Vsaj enkrat letno se do-
bijo in organizirajo izlet. Upra-
vljalec tržnice pa od njih priča-
kuje pobude in predloge za bolj-
še delo in življenje.
K tržnici sodi tudi edino javno
stranišče, ki je »samopostrežno«
— njegove uporabe ni potrebno
plačati. Za njegovo čistočo skrbi
čistilka mesta. Za vzdrževanje
WC zagotavlja denar komunalna
skupnost iz sredstev kolektivne
komunalne rabe. Glede na nje-
govo stanje bi bilo boljše, da ga
ne bi bilo, saj mestu ni v ponos.
V komunalnih servisih pa pravi-
jo, da bi bilo najboljše, če bi ga
uporabljali le prodajalci na tržni-
ci.
MG
Zavarujmo se pred gripo
Iz podatkov, ki so nam na rjizpolago, razbere-
mo, da je človeštvo v zadnjih 200 letih prizadelo
več velikih epidemij — pandemij gripe. Ena takš-
nih se je začela pred 100 leti — 1889 — in je traja-
la do 1893. Poznamo »špansko gripo 1918«. Zad-
nja velika pandemija azijske gripe se je začela
1957. Znano je, da se pojavlja gripa v pandemični
obliki vsakih 25 — 40 let.
Gripo povzroča virus. Danes so znani trije tipi,
in sicer virusi A, B in C. Za pandemije je pomem-
ben virus A, za epidemije manjšega obsega pa vi-
rus B.
Sprejemljivost za gripo je splošna. Bolezen se
prenaša s kužnimi kapljicami, širi pa se s hitrostjo,
kakršno imajo prometna sredstva. Kratka inkuba-
cijska doba 1 — 3 dni in močna kužnost bolnika
že med inkubacijo omogočata eksplozivno širjenje
epidemije. Bolezen prizadene predvsem dihalne
poti od sluznice nosu do pljuč. Gripa je navadno
kratkotrajno vročinsko obolenje, včasih pa tudi iz-
redno huda bolezen, ki se lahko konča v dveh
dneh s smrtjo.
Bolezen se začne naglo. Vročina naraste, navad-
no z mrzlico, na 39 — 40°C in ostane na tej višini
1—3 dni, nato počasi pade na normalo. Z začet-
kom bolezni se pojavi vedno dražeč, suh kašelj.
Bolnik se počuti močno bolnega, boli ga v vseh
udih, hrbtu in prsih. Obraz bolnika je rdeč, zabu-
hel, veznice pa vnete. Včasih spremlja bolezen tu-
di krvavitev iz nosu.
Vsak bolnik z gripo spada v posteljo in naj odle-
ži še nekaj dni po padcu temperature. Od zravil pa
naj uživa sredstva proti vročini in kašlju. Priporoč-
ljivi so tudi napitki z vitaminom C.
Huje pa bolezen prizadene dojenčke, majhne
otroke, še posebej pa starejše ljudi, kjer so zapleti
predvsem na pljučih in se končajo nerekdo tudi
smrtno. Od zapletov na zgornjih dihalnih poteh
naj omenimo predvsem vnetje obnosnih votlin,
vnetje ušes, vnetje glasilk in redkeje še druge. Naj-
pogostejša in najbolj nevarna pa je pljučnica, ki je
v začetku bolezni lahko virusna, v kasnejšem času,
tudi še 3 tedne po gripi, pa je posledica bakterijske
okužbe. Ni potrebno poudarjati, da je gripa, še po-
sebej zaradi zapletov, splošen zdravstveni pro-
blem. Komplikacije zaradi gripe, predvsem pri sta-
rejših ljudeh s prizadetimi dihalnimi organi in sr-
cem, so vzrok tudi zvišani splošni umrljivosti.
Zdravila, ki bi uničila virus in tako preprečila
širjenje bolezni, danes še nimamo. Zato se naj-
uspešneje zavarujemo proti težkemu poteku gripe,
še bolj pa proti zapletom, s cepljenjem. Cepivo
(mrtva vakcina), ki ga uporabljamo pri nas, je iz-
delano po priporočilu Svetovne zdravstvene orga-
niazcije. Namenjeno je tako imenovanim »strate-
škim skupinam« prebivalstva, to je tistim, od kate-
rih je odvisno normalno delovanje vseh dejavni-
kov, potrebnih za zagotavljanje normalnih ži-
vljenjskih razmer na nekem območju (JLA, delav-
ci milice, zdravstveni delavci, delavci v prometu,
delavci PTT, gasilci, itd.). Ndalje spadajo pod šir-
še indikacije tudi delovni kolektivi, da bi znatno
zmanjšali odsotnost z dela zaradi bolniškega stale-
ža ob epidemiji gripe.
Na drugi strani pa imamo zdravstvene indikaci-
je, ki jim pravimo tudi osebne. Sem spadajo:
—	prebivalci, stari nad 65 let, kjer je tveganje
zaradi zapletov neprimerno večje kot pri mlajših
ljudeh;
—	bolniki z boleznimi srca in ožilja;
—	bolniki s kroničnimi obolenji dihalnih poti
in pljuč ali z nagnjenostjo k okužbam dihalnih po-
ti in pljuč;
—	bolniki s kroničnimi ledvičnimi obolenji;
—	sladkorni bolniki in drugi bolniki z bolezni-
mi presnove;
—	bolniki z izraženo aterosklerozo in zvišanim
krvnim tlakom, tudi mlajši od 65 let;
—	bolniki s kroničnimi obolenji krvotvomih or-
ganov.
Seveda bomo s cepivom zaščitili tudi tiste, ki bi
jim to posebej priporočal lečeči zdravnik.
Zaščita s cepivom, ki ga dajemo v dveh dozah v
razmaku 4 tedne med prvo in drugo dozo, je 75 —
80 %. Ce pa ob epidemiji do obolenja le pride, pa
je potek blag. Do zapletov praktično ne pride.
Cepljenje bomo izvajali v novembru, in to od 6. do
15. s L dozo, in od 4. do 16. decembra z II. dozo.
Vsi, predvsem pa upokojenci, ki se želijo zaščiti-
ti proti gripi, lahko to opravijo v omenjenih dneh
med 7. in 9. uro vsak dan, razen sobote in nedelje,
na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, odde-
lek v Ptuju, Trg mladinskih brigad 2. Za delovne
organizacije bo veljal poseben dogovor.
dr. Ciril kORPAR
V ABONMAJU GOSTUJE GL^UŠČE p VARAŽDiNA
Več kot komedija v treh dejanjih
Marijan Varjačič je o ko-
mediji Hrvoja Hitreca in
Dagmarja Ruljaničiča Dogo-
divščine dobrega pisatelja
Haška zapisal: »Ko prebereš
prvo dejanje, dobiš vtis, da
gre predvsem za anekdote,
bolj ali manj duhovite aluzi-
je, precej površne, da začetek
ne obeta nadaljnjega razvoja
dogajanja. Tudi pri branju
drugega in tretjega dejanja se
ta občutek ne izgubi. Čeprav
gre za klasično delitev kome-
dije na tri dejanja, pa celota
ni grajena klasično — uvod,
jedro, konec. Smisel, poanta
komedije pride do izraza šele
na odru. Ta pa je: Civilizaci-
je se rojevajo in izginjajo,
človek pa ostaja in išče odgo-
vor, kako naj bo bolj člove-
ški. Tajni agent Bretschnei-
der se v revoluciji pojavi pre-
oblečen v Kitajca, koristen
bo >ne glede na režim<; kato-
liški svečenik feldkurat Katz,
nekoč Žid, se >obrne h Kri-
stusu«, da mu pomaga pri ka-
rieri, na koncu pa se pojavi v
pravoslavni preobleki...«
Dogodivščine dobrega pi-
satelja Haška v izvedbi Na-
rodnega gledališča Avgust
Cesarec iz Varaždina bomo v
ptujskem gledališču videli v
torek, 14. novembra, ob 19.30
uri. Predstava je za abonma
in izven. Gre za nagrajeno
predstavo zagrebških dnevov
satire. Videli bomo predsta-
vo, ki sicer govori o letih
1914, 1915 in 1918, pa je ven-
dar takratno dogajanje mo-
goče prenesti tudi v življenje,
ki ga živimo v tem trenutku.
Delo je režiral Tomislav
Durbešič, scena je delo [vana
Duiča, kostumi Marije Žarak
in glasba Dragutina Novako-
viča-Šarlija. Igrajo: Ljubomir
Kerekeš, Jagoda Kralj-No-
vak, Tomislav Lipljin, Dušan
Džakula. Zvonimir Jelačič,
Ivica Plovanič, Milan Plečaš,
Vinko Lisjak, Stojan Mata-
vulj, Gordana Job, Milan Re-
mar, Boris Mirkovič, Mirjana
Sinožič, Dragutin Novako-
vič-Šarli, Mladen Bregovič in
cucek Max.
NaV
TEDNIK ~ november 1989
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7
Na obisku pri upokojenem režiserju SNG
Maribor Branku Gombaču
Nekaj dni pred pričetkom Ma-
lega Borštnikovega srečanja, ki
je ob štatenberških srečanjih slo-
venskih pisateljev osrednji kul-
turni dogodek v občini Sloven-
ska Bistrica, smo obiskali Bran-
ka Gombača, ki zadnja leta živi
na relaciji Maribor Slovenska
Bistrica. Najlažje ga najdeš, če
po njem povprašaš na kulturni
skupnosti, ali pa čisto po na-
ključju v Matični knjižnici dr. Jo-
sipa Vošnjaka, kjer se pogosto
ustavi in pregleda vse, kar je no-
vega na knjižnih policah.
Slovenjebistričani so vedeli
povedati, da ponovno »gnjavi«
amaterskega igralca Marka
Cvahteta, to pot z monologom s
petjem o Juriju Vodovniku.
Premiera, kjer je ves na trnju
čakal, ali bo prišlo dosti poslu-
šalcev, je mimo. Sedaj Marko
Cvahte, ki ga je Gombač temelji-
lo izpilil, žanje navdušenje publi-
ke, z njim vred pa tudi režiser, ki
je pred premiero dobesedno ži-
vel s časom pred marčno revolu-
cijo in tik po njej, z vsemi nava-
dami tistega časa, še posebej pa z
Vodovnikom. Vprašali smo ga,
zakaj se je sedaj, ko je v pokoju,
odločil režirati prav v Slovenski
Bistrici.
Branko Gombač: »To ni bila
odločitev, ampak življenjska nu-
ja. Ko te v poklicnem delu dajo
na stranski tir oziroma ko si do-
segel tisto točko, ko je potrebno
oditi v dobo mirovanja, se človek
pač odloči za delo, ki ga je opra-
vljal že prej in ki ga ima rad. Za-
čel sem z DESETIM BRATOM,
tako da sem sedaj že menda pred
sedmo premiero v tem obdobju.
Moram reči, da sem v Slovenski
Bistrici zelo zadovoljen, saj je to
moj kraj. Spominja me na mla-
dost, ko smo še s kravami hodili
v Slovensko Bistrico pa v mlinki
je tu v bližini. Kasneje sem v par-
tizanih kot aktivist bil v novem-
bru in decembru 1944 kar dva-
krat sredi mesta na akcijah, tako
da pravzaprav nisem prišlek, am-
pak sem Bistričan. Delam z vese-
ljem in bom še, zlasti če bodo se-
danji organizatorji, posebno Sta-
ne Gradišnik, ostali, bomo še kaj
napravili skupaj.
Tednik: Številni Bistričani se
spominjajo DESETEGA BRA-
TA, odlično zaigranega, lahko bi
ga postavili celo na poklicni
oder. Potem se spominjajo MA-
TERE KASTELKE, MATICKA
in še mnogočesa drugega. Kako
ste se vživeli z amaterskimi igral-
ci, ko pa ste bili v gledališču va-
jeni poklicnih igralcev?
Branko Gombač: Moram reči,
da pri meni ni razlike med pokli-
cnim in amaterskim igralcem. Va-
žen je talent, to, kar so igralcu da-
le rojenice že v zibelko. Zato so
tudi nekatere predstave tako le-
po izzvenele, predvsem v jezi-
kovnem pa tudi v ustvarialno-
igralskem pogledu. Moram pa
reči, da je nekaj igralcev takih, ki
bi, če bi delali še naprej, lahko
dosegli izredno kvaliteto. Mnogo
je dobrih igralcev, ki niso imeli
igralske akademije, v poklicnem
delu pa so veliko dosegli. Lep
primer je TOVORNIK, ki je bil
prvak SNG v Mariboru in je do-
bil celo Borštnikov prstan. Torej
ne gre toliko za poklicnost, tem-
več bolj za to, kaj človek publiki
da. Moram pa reči, da smo z vse-
mi predstavami Bistričane zelo
navdušili, saj so bile s sedemnaj-
stimi ali celo dvajsetimi ponovit-
vami. Predstava Svetokriškega,
ki ga Je naštudiral Marko Cvahte,
je bila sedaj že triinpedeseta.
Tednik: Zakaj ste se lotili mo-
nodram?
Branko Gombač: Predvsem za-
to, ker so v Bistrici rekli, da ima-
jo denarja, in smo šli na enega
igralca. To je sicer lahko neka iz-
polnitev praznega prostora, ne
more pa trajati dolgo. Doslej sta
bili dve monodrami: Pridige Ja-
neza Svetoknškega in izbor bese-
dil iz Shakespearja, sedaj pa je
na vrsti Jurij Vodovnik, prav ta-
ko z Markom Cvahtetom.
Tednik: Lahko poveste nekaj
več o zadnjem delu, o pohor-
skem igercu in pesniku Juriju Vo-
dovniku.
Branko Gombač: Reči moram,
da sem zelo malo vedel o Vodov-
niku, preden sem ga začel študi-
rati. Nekaj malega iz šole, nav-
dušil pa me je Stanko Gradišnik,
ki je že izdal knjigo Pesmi Jurija
Vodovnika ko sem začel vse to
študirati, me je Vodovnikova po-
sebnost osvojila kot lokalpatrio-
ta na eni strani, na drugi pa iz-
redno izrazno bogastvo ljudskega
izročila Jurija Vodovnika, ki smo
mu doslej posvečali premalo po-
zornosti. Mnoge njegove knjige
so že izšle, vendar so bile to zgolj
pesmi ali pa strokovno obdelane
pesmi z glasbenega, pevskega
področja. V to se nisem preveč
poglobil, pač pa sem temeljito
prebral vso dobo, ko je Vodov-
nik delal, hodil po naši ljubi Šta-
jerski. Marsikaj sem zasledil tudi
v NOVICAH, v DROBTINI-
CAH, različnih koledarjih. Ko
sem takole več mesecev študiral
Vodovnika, sem prišel do sklepa,
da je iz njega mogoče narediti
celoto, neko dramatizacijo, pri-
redbo ali kakorkoli hočete, s tem
da upoštevam tedanji, njegov je-
zik, seveda na knjižni podlagi, je-
zik, ki ga je uporabljalo nekaj pi-
sateljev tega obdobja, predvsem
pa Slomšek. V dramatizacijo je
vključeno tudi kakšno reklo, ki
ga je Slomšek izgovoril, še pre-
den je postal škof. Ko je bil še
kaplan v Novi Cerkvi, je imel ne-
deljsji šolo, ki jo je obiskoval tu-
di Vodovnik, in kasneje, ko je bil
škof v Andražu, je vabil Vodov-
nika k sebi. To se pravi, da mu je
s tem posvetil pozornost. Vodov-
nik je povabilo odklonil, češ kaj
bo tak siromaček, kot sem jaz,
delal v škofiji, kjer se ne bi znal
primerno vesti pri mizi, zgodaj
vstajati in k maši hoditi, ko pa
sem navajen teh pohorskih širjav,
svobode, predvsem pa svobode
izraza in besed. Vidite, tu je bil
Vodovnik najbogatejši. Danes
lahko mirno rečem, kar sem zdaj
prečital, da je poznal vse roko-
delstvo; sam je bil tkalec, čevljar,
poleg tega da je bil še mežnar.
Bil je izreden govornik na sedmi-
nah, kjer je tudi zapel mrliču, če
je bilo potrebno. Poznal je tudi
modo, v njegovih pesmih je na-
tančen opis mode, revolucijske
dobe na Dunaju. Poznal je opra-
vila lovca, brivca, veliko je bil z
ljudmi, veliko je hodil naokrog,
družil se je z inteligentnimi ljud-
mi, poznal je Novice; skratka bil
je izreden človek za tiste čase.
Skoda je le da ni poslušal Slom-
ška in šel nekoliko v šole. Ostal
je pač zvest, kot je sam rekel, na-
šemu Pohorju, vendar je bil po
razgledanosti in vsem drugem za
dve glavi višji, kot so bili vsi v
Slovenski Bistrici.
Vsako gledališko stvaritev
Branko Gombač temeljito izpili,
še posebej pa jezik. Pri Vodovni-
ku je moral poseči po metodi, ki
se ji pravi selekcija. Ni ostal pri
bistriškem dialektu, temveč je šel
na periferijo, v Laporje, in na-
pravil nekak jezik, ki ga govorijo
od Boča do Oplotnice in še čez.
Tako ima jezik pri dramatizaciji
Vodovnika narečno podobo
spodnjepohorskega območja, ki
mu je dal odrsko, knjižno podla-
go, vključil narečno melodijo, v
besedah pa tisto podobo, kot jo
govorijo še danes starejši ljudje
tega območja.
Ob tej priložnosti je izšla tudi
knjiga o Vodovniku, ki ga prika-
zuje v vsej njegovi značilnosti,
kjer je veliko lokalne zgodovine,
ki je v mnogih primerih aktualna
še danes. Knjiga ni samo po-
membno zgodovinsko izročilo
petdesetih let 19. stoletja, temveč
tudi pomembno narodopisno iz-
ročilo, prikazuje boj za sloven-
sko samobitnost in slovensko be-
sedo v preteklem stoletju. Upa-
mo, da je režiser s svojim Vodov-
nikom in njegovo izvedbo zado-
voljen in v mislih že načrtuje ne-
kaj novega, prav tako primerne-
ga in dobrega.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Branko Gombač, nekoliko zasanjan sredi pohorskih širjav.
Freud med znanostjo
in šarlatanstvom
(RAZSTAVA OB 50-LETNICI SMRTI SIGMUNDA FREUDA)
Letos je p>oteklo pol stoletja od smrti avstrijskega psihiatra in
enega utemeljiteljev psihoanalize Sigmunda Freuda (1856—1939).
Čeprav ga eni imenujejo genij in svetovni velikan ter mu drugi dajejo
vzdevke mednarodni šarlatan, pa je vendar silno pomemben zaradi
problemov, ki jih je spravil s svojimi spisi in ordinacijskim delom na
svetlo (libido, nezavedno, podzavest, potiskanje v podzavest, seks, oj-
dipov kompleks, kastriranje) ali vsaj načel ter tako sprožil novo znan-
stveno vedo — psihoanalizo, ki je postala eden najpomembnejših rla-
činov za preučevanje in zdravljenje modernega razrvanega človeka.
Njegovo gibanje je preraslo tudi v ideološko smer, tako imenovani
freudomarksizem, in izsledke psihoanaliz: so uporabljali na zahodu,
zlasti v ZDA, za bolj ali manj uspešna dobičkonosna zdravljenja, v
socialističnih državah ter pri nas pa za zapiranje političnih disidentov
v psihiatrične bolnišnice.
Razstava Ljudske in študijske knjižnice Ptuj ima sicer le informa-
tiven značaj pokazati Freudova glavna dela, literaturo o njem, prime-
re starejših in novejših študij in razprav o psihologiji pri Slovencih ter
drugje, glavna dela (v slovenskem jeziku) o psihoanalizi, psihiatriji ter
končno nekaj primerkov o parapsihologiji, bioenergiji, sanjskih knji-
gah, spiritizmu in okultizmu, skratka vedah, ki tudi spadajo med mej-
na področja raziskovanja duševnega življenja. Razstava je odprta v
prostorih študijskega oddelka na Trgu svobode I od 9. nov. do konca
meseca vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
E. J.
Kulturni križemkražem
PTUJ • V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra je še na ogled
6. razstava jugoslovanske fotografije, s katero se tudi člani Fotokluba
DPD Svoboda spominjajo 150-Ietnice fotografije.
PTUJ • Jutri bo otvoritev prenovljenih prostorov (prva faza)
ptujskega kina. Na otvoritveni slovesnosti bo pela sopranistka Dunja
Spruk.
PTUJ • V torek, 14. novembra, v okviru abonmaja gostuje v
ptujskem gledališču Narodno gledališče Avgust Cesarec iz Varaždina.
Videli bomo nagrajeno predstavo zagrebških dnevov satire Dogodiv-
ščine dobrega pisatelja Haška. Vstopnice so še na voljo.
PTUJ • V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava Fre-
ud med znanostjo in šarlatanstvom. Na njej si boste lahko ogledali
Freudova dela in literaturo o njem.
PTUJ • Pokrajinski muzej Ptuj je podaljšal ogled razstave naj-
lepših primerkov cerkvenega zlatarstva Ptuja in Ormoža ter doku-
mentov ob 750-Ietnici minoritskega samostana v razstavišču na gradu.
Ogledate si jo lahko vsak dan od 8. do 17. ure do 19. novembra.
NaV
Ponovno smo se spomnili
prof. dr. Ivana Marinčiča
Prosvetno društvo v Podlehni-
ku nam je na zadnji razstavi pod
naslovom Naš kraj v preteklosti
predstavilo zaslužne rojake, med
njimi prof. dr. Ivana Marinčiča.
Profesor dr. Ivan Marinčič se
je rodil 1892 v Podlehniku pri
Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v
Mariboru in Ljubljani in tam je
maturiral leta I9I3. Po dveh se-
mestrih medicinska študija na
češki univerzi v Pragi je moral na
fronte do konca vojne. Po kon-
čani vojni je nadaljeval medicin-
ski študij v Pragi in ga končal v
Zagrebu. Nato je nastopil službo
kot sekundarij v Splošni bolniš-
nici v Ljubljani, leta 1930 pa se
je začel specializirati za nevrolo-
gijo in psihiatrijo na oddelku za
nevrologijo in psihiatrijo te bol-
nišnice pri docentu dr. Robidi.
Leta 1932 je odšel v Pariz na na-
daljnje izpopolnjevanje; tam je
delal na kliniki Charcot v Salpe-
trieru. Že docent dr. Robida mu
je ponovno svetoval, naj se po-
globi v študij normalne in pato-
loške histologije živčevja. Enak
nasvet mu je dal predstojnik pa-
riške klinike prof. dr. George
Guillain. S tem delom se je
ukvarjal eno leto pod vodstvom
prof. dr. Ivana Bertranda v nje-
govem institutu za raziskovanje
živčevja. Hkrati pa se je udeleže-
val vsega dela na kliniki. V Pari-
zu je tudi poglobil svoje znanje
psihiatrije.
Stara tradicija pariške nevrolo-
ške šole s svojimi minuciozno iz-
delanimi kliničnimi preiskovalni-
mi metodami in opazovanjem
bolnika mu je dala soliden te-
melj za nadaljnje delo. Poln bo-
gatih izkušenj se je vrnil na svoj
oddelek v Ljubljano, kjer je leta
1936 postal predstojnik. Ker je
že pred 2. vojno pripadal krogu
naprednih slovenskih intelektu-
alcev, se mu ni bilo težko takoj
po okupaciji vključiti v osvobo-
dilno gibanje. Na oddelku je vse
osebje s šefom po svojih močeh
skušalo ščititi ogrožene pripadni-
ke Osvobodilne fronte, pogosto s
precejšnjim lastnim rizikom. Av-
gusta 1942 so ga italijanski oku-
patorji zaprii v belgijsko vojašni-
^ in tam je ostal 3 mesece. Ker
je spoznal, da zaradi vedno hujše
kontrole v bolnišnici ne bo več
mogel koristiti osvobodilnemu
gibanju, je julija 1944 odšel v
partizane.
Ko je bila po osvoboditvi usta-
novljena |X)polna slovenska me-
dicinska fakulteta, je postal dr.
Ivan Marinčič prvi redni profe-
sor za nevrologijo in predstojnik
nevrološke klinike. Kakor vse
druge klinike tako se je morala
tudi nevrološka boriti s hudimi
teža\ami, materialnimi in ka-
drovskimi. Zasluga dr. Marinči-
ča je, da zavzema danes nevrolo-
gija v slovenski medicini tisto
mesto, ki ji pripada.
Bil je najboljši učitelj nevrolo-
gije vsem zdravnikom, ki so po
osvoboditvi diplomirali na uni-
verzi. Vzgojil pa je tudi vrsto spe-
cialistov nevrologov, katerim je
posredoval svoje ogromno zna-
nje in katerim je zaradi svoje iz-
redne medicinske pa tudi splo-
šne kulture bil vzor. Kot pred-
stojnik in učitelj je vedno in z
vso vnemo podpiral tiste progre-
sivne težnje, ki naj bi tradicional-
no in klasično nevrologijo obo-
gatile s sodobnimi znanstvenimi
metodami. Njegova zasluga je,
da smo nevrologi — čeprav v
neugodnih razmerah nevrološke
klinike — ujeli korak zimoderno
nevrološko znanostjo.
Vedno skromen, do kraja po-
šten in pravičen je prof. Marin-
čič naši širši javnosti morda pre-
malo poznan. Vsi tisti pa, ki so
prišli z njim v stik, vedo, kaj jim
pomeni. Poznajo njegovo huma-
nistično izobrazbo ter univerzal-
no kulturo. Predvsem pa poznajo
njegovo neizmerno dobroto, ki
jo je v življenju izkazoval prav
vsem, zlasti pa svojim bolnikom.
Profesor dr. Ivan Marinčič je
umrl 1970. leta v Ljubljani.
(Objavljeno v Zdravstvenem
vestniku 1962 št. 3/4, ob 70-letni-
ci)
Prof. dr. Ivan Marinčič
8 - ZA KRATEK ČAS
9. november 1989 - TEDNIK
Dober den! Vsaj mislite si, da je dober, čeglih vas ho mogo-
če kaj razočoralo in užalostilo. Tak, zdaj pa ga imamo, svetega
Martina, ki nam bo natoča dobrega vina. Vsaj mislite si, da je
dober, čeglih bo mogoče tak kisel, ke vam ho čuhe in rit vkuper
potegnolo. Mija z Mico sma mošteka pocukrala in je zdaj že ta
provi vinček, ki žene klinček. Saj vete, kak smo včosik pravili, da
voda žene mlinček, vinček pa poganja klinček. Pri meni zdaj že
niti voda in vinček nič ne pomogata in se moja Mica švora, da si
bo mogla pomogati s kokšno zadevo na električni pogon. Lehko
je ženskam, ki jim elektrika pomoga, moški pa moremo tote do-
moče naloge ročno pisati... Joj, kak ste pokvarjeni, če tisto mi-
slite kak jaz!
Pa ostanimo še rajši pri mošti in vini. Pre ke hode sveti
Martin tudi letos ob krsti rekel: — Vinogradniki so te pridelali,
jaz te krstim, gostinci te bodo z visokimi cenami solili, vsifkuper
pa te bomo s spoštovanjem pili. Meni še zdaj ne gre v glavo, kak
je lehko toti november vsoko leto v znamenji vinskega krsta in
borbe proti alkoholizmi istocajtno. Po eno stroni mi je to razum-
ljivo, saj se proti alkoholizmi borimo tudi tak, da alkoholične pi-
jače v želodci vničovlemo, po drugi ta provi stroni pa alkohola ne
hi smeli uživati, vsaj prekomerno ne. Jaz se najboj strinjam s so-
sidom Jožom, ki oh vsoki podražitvi vina in drugih pijoč reče, da
nema v domoči gostilni več pila. Te pa ga jaz poprovin in potola-
žin, da ga več nema, tejko kak do zdaj pa še ga bo že steklo po
guti in skoz žep. Seveda pa pijača in promet ne greta vkup. Saj
vete za tisti pregovor: Ce piješ, ne vozi, če voziš, ne pij. Meni mo-
ja Mica v alko stanji tudi šajtrge prepove pelati po dvoriši, saj
sen jo enkrat skoro povoza in jo v štali prehiteva.
Tak, pa je za gnes kunec. Po dugen cajti smo dohli dežeka
na obisk. Adijo, lepa jesen. Škoda, saj je meni tak pašah kak
kuščarom na toplem sunci. Pa srečno. Vaš kuščarov LUJZEK.
TEDNIK ~ november 1989
ZA RAZVEDRILO - 9
10 - ŠPORT IN ŠE KAJ
9. november 1989 - XEDNIK
Velik uspeh ptujskega gimnastičnega društva
Prejšnjo soboto je bilo v Mariboru republiško
prvenstvo v športni akrobatiki po množičnem pro-
gramu gimnastike. Pionirji in pionirke Gimnasti-
čnega društva Ptuj so po uspešnem nastopu junija
na republiškem prvenstvu v množični športni gim-
nastiki v Ljubljani pripravili pravo presenečenje.
Prva tri mesta so po posameznih kategorijah osvo-
jile naslednje ekipe:
Mlajše pionirke — ekipno: 1. GID Ptuj, 2. TVD
Partizan Lj.-Moste, 3. OS Laško. Prvo mesto med
posameznicami je osvojila Ptujčanka Vanja Hot-
ko.
Starejše pionirke — ekipno: 1. GID Ptuj, 2.
TVD Partizan Lj.-Moste, 3. SŠD Vuzenica. Vsa pr-
va tri mesta so osvojile Ptujčanke: 1. Barbara
Medved, 2. Klaudia Iliaš in 3. Mojca Mršek.
Mlajši pionirji — ekipno: I. TVD Železničar
Maribor, 2. GID PtuK 3. ŠŠD Vuzenica. Med po-
samezniki je Primož Spari osvojil 4. mesto.
Starejši pionirji — ekipno: 1. ŠŠD Logatec, 2.
TVD Lj.-Bežigrad, 3. SŠD Vuzenica. Ptujska ekipa
je nastopila v nepopolni sestavi, najboljši je bil
Uroš Esih.
V članski konkurenci je ptujski veteran Oto Me-
sarič zasedel 4., Matjaž Mesarič pa 5. mesto.
Tako so mladi Ptujčani osvojili več kot polovico
medalj in priznanj ter bili proglašeni za najuspeš-
nejše društvo v Sloveniji v športni akrobatiki po
množičnem programu gimnastike. Za ta naslov so
osvojili še poseben pokal.
Uspeh je bil nepričakovan, saj društvo pestijo
finančne težave in pomanjkanje strokovno uspo-
sobljenih vaditeljev. Sedanji vaditeljski kader vla-
ga skupaj z mladimi kar največje napore. Vsak te-
den se v gimnastični dvorani Centra zvrsti več kot
150 aktivnih telovadcev in telovadk, od cicibanov
in pionirjev pa vse do članic. Nepričakovan je
uspeh tudi zato, ker osnovni cilj društva ni tekmo-
valnega značaja, pač pa množičnost in motorična
priprava otrok za športno aktivnost. Kljub temu
pa so takšna in podobna tekmovanja potrditev
strokovnega dela bivših »partizanovcev« v dru-
štvu.
V društvu načrtujejo, da se bodo Ptujčanom
predstavili z gimnastično revijo v decembru. Ce
jim bo uspelo zbrati finančna sredstva, bodo v go-
ste povabili letošnjega rivala, TVD Partizan
Lj.-Moste. Z njim se že dogovarjajo.	Lestan
ROKOMET
Velika Nedelja—Drava 21:21
Na derbiju vzhodne skupine druge republiške moške lige je bilo
zelo zanimivo, saj so v tej sezoni tudi Ptujčani v boju za vrh, tega pa
že dolga leta ni bilo. Domačini so bili po rezultatih boljši v prvem,
Ptujčani pa v drugem polčasu in je po tej plati delitev točk pravična.
Domačini so takoj prešli v vodstvo in so ga držali vse do rezultata
17:16 (največ je bilo štiri zadetke prednosti). V tem obdobju drugega
polčasa je igralcem Drave uspel preobrat in vodstvo z 19:17, vodili so
tudi 21:20, vendar je ob koncu domačinom uspelo izenačenje. Tekma
je bila prava prvenstvena, na trenutke zelo ostra in s precej napak,
Ptujčani pa so imeli ob koncu veliko pripomb na sojenje bratov Vereš
iz Bakovcev. Ekipa Drave je tudi tokrat igrala brez najboljšega strelca
Vrtariča, ki je s to tekmo odslužil kazen prepovedi nastopa na dveh
tekmah.
Vse kaže, da bo jesenski prvak ekipa Velike Nedelje, o drugem
mestu pa bo odločilo sobotno srečanje v Ptuju med Krogom in Dra-
vo.
Velika Nedelja: Zoreč, Sok, Zorli 1, Ranfl, Gregorič 1, Rajh 4,
Prejac 2, Lah, Hržič 6, Krabonja, Mesarec 7, Kovačec.
Drava: Matjašič, Kramberger, Bučar, Celeš, Ramšak 4, Terbuc,
Šimac, Žmavc 2, Kelenc 1, Sagadin 4, Hrupič 10, Koštomaj.
Članice Drave so gostovale v Ribnici in jih je ekipa Itasa iz Ko-
čevja premagala s 24:15. Domačinke so bile vseskozi v vodstvu in pre-
močne, zlasti v drugem polčasu, saj sta si bili v prvem ekipi dokaj bli-
zu.
Drava: Jurleta, Spari, Farkaš, Malek 1, Fridl 1, Gomilšek 1,
Mumlek 6, Radanovič 3, Podpadec 3, Jurkovič, Horvat, Sitzenfrei.
Tekme Termopol—Ormož ni bilo, ker seje Ormožanom pokvaril
avtobus (med prevozom v Škofjo Loko).
Prihodnja srečanja
V	ptujski dvorani Center bodo v soboto kar tri srečanja. Po mla-
dinski predtekmi Drava—Krog bo ob 18. uri začetek tekme članic
Drava—Fužinar, ob 19.30 pa zanimivega obračuna članov Drave—
Krog. V Veliki Nedelji bo ob 18. uri začetek tekme Velika Nedelja—
Radgona, ob 19.30 pa tekme prve republiške lige Ormož—Jadran.
1. k.
Ekipa mladink odlična
V	soboto in nedeljo, 4. in 5., je potekalo ekipno prvenstvo SRS za
mladinke in mladince. Mladinke so igrale v Kranju in osvojile odli-
čno drugo mesto za ekipo TKI Kemičar (prvoligaška ekipa). Igralo je
osem najboljših ekip, ki so si to pravico pridobile na regijskih kvalifi-
kacijah. Za ekipo NTK Petovie so igrale Lucija Karničnik, Petra Mla-
kar, Tanja Cerče in Mateja Cegnar. Odlikovale so se z borbenostjo in
prav vse prispevale k odlični uvrstitvi. Premagovati potencialne repre-
zentantke Kemičarja, kot so: Nišavič, Guzelj ter Sevšek, ni lahko in se
ne zgodi vsak dan. pKince čestitamo na osvojenih srebrnih medaljah,
dobro se pripravite in vestno delajte za igranje na državnem prven-
stvu, ki bo v Jajcu.
Mladinci so igrali v Izoli. Že uvrstitev 4. mlade ekipe na republi-
ško prvenstvo pomeni uspeh. V kvalifikacijah so uspeli zraven ekipe
Murske Sobote (4. v državi) in Strojne iz Maribora (5. v državi). Igrali
so v okviru svojih možnosti in osvojili sedmo mesto. Ekipo so sesta-
vljali : Blaž Brodnjak in Petja Janžekovič (prvo leto mladinca), Nino
Križe (pionir) ter Urh Strašek (mlajši pionir). Za Blaža je bilo to kva-
litetno tekmovanje in je z rezultati to tudi potrdil, razočaral je Petja,
ki ga je vse motilo — od prostora do svetlobe in seveda nasprotnikovi
»pardoni«. Učno uro sta Strašek in Križe dobro izkoristila, saj sta se
kar dobro borila proti starejšim in boljšim igralcem.
Dokaz, da se v klubu res dobro dela, pa je že podatek, da so se
na republiška prvenstva uvrstile vse tekmovalne ekipe v klubu — pio-
nirke, pionirji, mladinke in mladinci. Tudi na individualnem turnir-
skem tekmovanju so igralke in igralci v samem vrhu namiznega tenisa
v Sloveniji.	ivo Pšajd
Republiško kendo tekmovanje
Na republiškem kendo tekmovanju (japonska veščina mečeva-
nja), ki je bilo 23. oktobra v Ljubljani, je zmagal Silvo Vogrinec
(Ptuj). Z lahkoto je premagal vse nasprotnike in bo še precej časa
ostal nepremagljiv, saj nivo njegove veščine zdaleč presega republi-
ško raven. Silvo Vogrinec je tudi prvi mojster kenda v Sloveniji in
zmagovalec prvega turnirja v kendu za pokal mesta Ljubljane. Drugo
mesto je na tekmovanju zasedel Zvone Vižmar (Koper), tretje pa Ivo
Lončar (Ljubljana).
Kendo je v Sloveniji še v povojih, prav tako kot v celi Jugoslaviji,
saj vsega skupaj premoremo le kakšnih 15 mojstrov. Kriva je pred-
vsem draga oprema in neustrezne razmere za delo.
KOŠARKA
Ptuj—Slovenska
Bistrica 75:77
Derbi kola v II. SKL-vzhod je
pripadel gostom iz Slovenske Bi-
strice, Ptujčani pa so doživeli pr-
vi poraz v domači dvorani. Do-
mačini so vodili večji del tekme,
v 13. minuti prvega polčasa že za
14 točk (30:16). Polčas so dobili
po zelo dobri igri Ptujčani z
38:33. Tudi v nadaljevanju so vo-
dili, v 32. minuti so imeli pono-
vno 14 točk prednosti.
Po 35. minuti igre, ko so do-
mačini že vodili z rezultatom
65:54, so na igrišču zagospodari-
li gostje. Z agresivno obrambo so
razbijali napade Ptujčanov že na
njihovi polovici, domačini so za-
igrali panično, izgubili precej
žog in metali na silo, kar jim ni
prineslo uspeha.
Koše so dosegli: Šulič 19, Ploj
14, Damiš 13, Filipič 7, Miran
Kotnik 6, Robert Kotnik 6, Ča-
brijan 6 in Pajenk 4.
V petek, 10. novembra, se bo-
do ptujski košarkarji v dvorani
Center pomerili z ekipo Miklav-
ža.	mg
NOGOMET
DRAVA-INGRAD KLADIVAR 1:1
(O K))
Na stadionu Drave sta se v prven-
stveni tekmi srečala stara znanca in si
ob koncu razdelila točki.
Gostje so pričeli z željo čimprej pri-
dobiti prednost. Domačini so se šele
v drugi polovici prvega polčasa otre-
sli pritiska gostov in imeli priložnost,
da rezultat spremenijo. Najzrelejša
prilika se je ponudila Sterbalu, ko je
prodrl po levem krilu, silovito streljal,
toda žal previsoko. Po odmoru se je
enakovredna igra nadaljevala, prilož-
nost pa je imel Lukas, ki je po lepem
predložku z desnega krila poslal žogo
z glavo mimo vrat. Gostje so prišli v
vodstvo s strelom Romiha v 52. minu-
ti, to pa je domačinom dalo še večji
polet in v 67. minuti je uspelo Lukasu
s silovitim strelom premagati odlične-
ga vratarja gostov. Do konca so do-
mačini imeli še dve priložnosti, toda
žal sta ostali neizkoriščeni. Povedati
moramo, da je igra domačinov vše-
čna, malo žog izgubljajo, manjka pa
samozavest pri odločitvah za strel na
vrata in za prodore v kazenski prostor
gostov, saj si ustvarijo zelo malo mož-
nosti za kazenske strele iz bližine, ki
so lahko ob dobrem strelcu vedno ne-
varni.
Sodnik Karujica iz Ljubljane je s
svojima pomočnikoma tekmo vodil
korektno pred 100 gledalci.
Drava: Hlebec, Krajnc, Šalamun,
Kodrič (Leben), Dobnik, Korošec,
Šterbal, Potočnik, Lukas, Emeršič in
Žitnik.
središce-šmartno 1:0 (1:0)
Nogometaši Središča nadaljujejo
nabiranje zaloge točk. Tako je bilo na
tekmi s Šmartnim, ki je bila zelo bor-
bena in na trenutke preostra. Tekma
se je sicer končala s tesnim izidom,
vendar so bili Središčani precej boljši
od gostov. Edini zadetek je v 28. mi-
nuti dosegel Zlatko Fafulič.
Središče: Cimerman, Dogša, Trste-
njak, Zidarič, Rakovec, Horvat, Kosi,
F. Rajh, V. Rajh, Jurkovič, Z. Fafulič
(Levačič).
V	vzhodni območni nogometni ligi
vodi Nafta s 16 točkami pred Kladi-
vaijem (13) ter Dravinjo in Središčem
(12). Drava je trenutno s sedmimi to-
čkami na desetem mestu.
V	prihodnjem kolu bo Drava gosto-
vala v Slovenj Gradcu, Središče pa v
Mariboru.
1. k.
Rado Brglez osvojil prvi bal
za mednarodnega mojstra
Medtem ko večina članov Šahovskega društva Ptuj nastopa na posamez-
nem društvenem prvenstvu, pa nekateri mlajši, perspektivni člani za napredova-
nje nabirajo potrebne točke na raznih tumiijih. Tako je enega največjih uspe-
hov v zadnjem času dosegel FM Rado Brglez, ki je na pravkar končanem turnir-
ju na Dunaju iz 9 partij zbral 6 točk in s tem osvojil prvi bal za naslov medna-
rodnega mojstra. S tem se približuje uspehu Danila Polajžerja (slednji v tem
času uspešno nastopa na turnirju v ZR Nemčiji) in čimprej mu je potrebno dati
priložnost, da še osvoji potrebni drugi bal. To bi ponovno pomenilo velik uspeh
ne samo za ptujski šah, ampak tudi širše.
Veliko priznanje pa je bilo dano mladi Narcisi Mihevc, ki je pred mesecem
osvojila naslov mojstrice, s povabilom na mednarodni ženski tumir visoke 5.
kategorije, ki bo od 7. do 19. novembra v bolgarskem mestu Pleven. Tudi zanjo
je to začetek osvajanja prvih točk na poti do osvojitve mednarodne mojstrice,
za kar pa bo potrebno še veliko trdega dela. Tako Narcisa Mihevc kot Anita Li-
čina sta trenutno najperspektivnejši mladi slovenski igralki, od katerih upravi-
čeno pričakujemo še veliko.
Anita prav v teh dneh nabira novo znanje v Delnicah v šahovski šoli za
perspektivne mlade igralce in igralke, kamor jo je povabila Šahovska zveza Ju-
goslavije. Šolo vodi legenda jugoslovanskega šaha VM Svetozar Gligorič.
Vsi ti nastopi in uspehi članov ŠD Ptuj ponovno potrjujejo visoko kvaliteto
tega društva, ki upravičeno pričakuje visoko uvrstitev na skorajšnjem republi-
škem prvenstvu.	Silva Razlag
Zanimive borbe v semikontaktu
Nad 300 gledalcev si je v športni dvorani Mladika ogledalo zanimivo pred-
stavitev borilnih športov, saj sta Klub borilnih športov Ptuj in Boksarski klub
Ptuj pripravila III. tumir za republiško prvenstvo članov v SEMIKONTAKTU
ter revijo FULLKONTAKTA in BOKSA.
Po predhodnih izločilnih borbah, nastopilo je 65 tekmovalcev, so se naj-
boljši uvrstili v finalno tekmovanje, kjer so bile prikazane kvalitetne borbe. Izi-
di so: do 57 kg: Barada (Mb) - Kaučebič (Ptuj) 2:0; do 63 kg: Drapčič (Ce) -
Fekonja (Ormož) 2:0; do 69kg: Pernat (Ptuj) - Rozman (Zagorje) 2:0; do
74 kg: Kovačič (Ce) - Pesek (Mb) 2:0; Korošec (Mb) - Pilih (Mb) 2:0 (preda-
ja); do 84 kg Marholt (Mb) - Pintarič (Ormož) 2:0.
V	revialnem delu pa smo imeli priložnost videti FULLKONTAKT gostov
iz Zagreba. Zlasti državni prvak Majer je prikazal vse vrline in visoko kvaliteto
tega športa. Nastopili so Bunjevič — Nikolac (2:0) in Majer — Martinovič
(2:0).
V	boksarskem delu so bili gledalci rahlo razočarani, saj so se od petih borb
tri končale s predajo in so izidi naslednji: težka: Guštin (Nm) — Mitrovič (He-
ros Graz) 2:0; srednja: Bele (Ptuj) — Filipovič (Vž) 2:0 — predaja; srednja: Ca-
nič (Nm) - Gardina (Ptuj) 2:0; poisrednja: Marjanovič (Vž) - Mere (Ptuj) 0:2
— predaja; super težka: Flajšer - Kahriman 0:2 — predaja.
Organizator je pripravil za najboljše spominsko darilo — koranta in pri-
znanja.	—ANC
Seminar iz medicine športa
\ t^elrlck, novembra, .se t»o ob 18. uri v amfiteatralni učilnici (122)
\rcdnji-M>lski'}>ii centra /ačelo zanimivo in koristno predavanje doktorja Raj-
ka ltr};ie/a o medicini šport;^.* Beseda bo o aktivnem zdravstvenem varstvu,
hicioiii, prehrani, pitju tekočin med treningi in tekmovanji, športnih poškod-
bah in dopinj^u. Organizatorji (ZTKO) pričakujejo številso udeležbo vseh
trenerjev in vaditeljev, vabijo pa vse, ki tudi drugače delajo v športu ali pa
jih to področje medicine zanima.	|. k.
TEDNIK november 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11

Delavski svet Zdnvstveaega cemtra se
Mt. oktobra ni odločil la začetek javoe razpra-
ve o reorganizaciji. O tem je Milan Jager po-
vedal:
»Reči moram, da sem nekoliko presenečen
nad takšno odločitvijo. Razpravo o reorgani-
zaciji smo v centru pripravljali skoraj eno le-
to. To so zahtevali izvršni svet, pa tudi kritike
nekaterih uporabnikov. Vodstvo delovne or-
ganizacije pa je tudi večkrat poudarilo, da
dvonivojska organiziranost centra, v kateri
ima delovna organizacija le vlogo koordina-
torja. ni tisto, kar zahteva sedanji trenutek.
S strokovnim direktorjem centra sva resni-
čno pričakovala da bomo pričeli javno raz-
pravo in da bo ravno ta pokazala, kaj hoče-
mo in kakšna bo naša bodočnost.«
ALi STE KOT DIREKTOR CENTRA PO-
ZNAIJ OZIROMA PRIČAKOVALI TAK-
SNO ODLOČITEV?
»Nisem je poznal, prvič sem jo slišal na
delavskem svetu. Pričakoval sem, da bo raz-
prava resna in »težka«. Značilnost Zdrav-
stvenega centra je v tem, da je to delovna or-
ganizacija, ki ima temeljne organizacije v
dveh občinah, in da se bo občina, v kateri ni
sedež DO, s težavo odločila, da se njene te-
meljne organizacije preoblikujejo v poslovne
enote.
Pričakovali smo tudi, da bo razprava naka-
zala slovensko usmeritev nadaljnje organizi-
ranosti zdravstva. Razmišlja se o tem, ali naj
se zdravstvo ponovno razdeli na bolnišnični
in zdravstvenodomski del. V javni razpravi
naj bi 1100 delavcev zdravstvenega centra po-
vedalo to, kar misli in zna. V njej naj bi sode-
lovala tudi ustanovitelja — ptujska in ormo-
ška občina.
Razprave po odločitvi delavskega sveta ne
bo. Delegati so morda pri odločitvi »upošte-
vali« neprimernost trenutka ali pa da je bolj-
še obdržati status quo.«
OČITAJO VAM TUDI, DA GRE V PRI-
MERU ENOVITE DELOVNE ORGANIZA-
CIJE ZA PREDLOG DVEH LJUDI.
»Res je, da gre za predlog dveh, kdo drug
pa naj predlaga drugačno organiziranost? Z
direktorjem za strokovnomedicinske zadeve
ugotavljava, da je sedanja organiziransot ne-
primerna. Prihajamo v novo plansko obdobje
in to je priložnost, da vodilni delavci ponudi-
jo samoupravnim organom svojo vizijo na-
daljnjega razvoja. To bi lahko storili tudi
drugi. Nekajkrat smo z vodstvi temeljnih or-
ganizacij govorili o tem in jim predlagali, naj
sami predlagajo drugačno organiziranost. Ob
tem pa je zelo prisotno mnenje, da je boljše
ohraniti nespremenjeno stanje delovno or-
ganizacijo z malo pristojnostmi, pa močne te-
meljne organizacije.«
KAJ SEDAJ? BOSTE KOT DIREKTOR
UPOŠTEVALI ZAHTEVE DELEGATOV
TEMEIJNIH ORGANIZACIJ IN PRIPRA-
VILI VARIANTNI PREDLOG REORGA-
NIZACIJE?
»Ni mogoče govoriti o predlogih, ki niso
vključeni v novi politični in ekonomski si-
stem Jugoslavije. Zakon o podjetjih je zade-
vo zelo jasno postavil. Ni mogoče nekaj
vmesnega.
Mislim, da je večina uporabnikov prepri-
čana o celovitosti zdravstvenega varstva v
ptujsko-ormoškem primeru. Pacientu je po-
membno, katere zdravnike ima na razpolago,
ne pa kako so organizirani. Racionalno pa je,
da se denar združi in da se z njim gospodari
z enega mesta. To pa je mogoče le v delovni
organizaciji. Možne pa so seveda še druge
oblike.
Težko je reči, ali bomo ponudili drugačno
organiziranost. Po vsej verjetnosti bomo po-
čakali na razpravo o tezah zakona o zdrav-
stvenem varstvu. Mislim pa, da bomo v na-
slednjem letu morali predložiti ukrepe za
uresničevanje planov. Sedanja organiziranost
po mojem mnenju onemogoča, da bi v pri-
hodnjem letu uresničili vse planske naloge iz
tega srednjeročnega obdobja. Med temi ukre-
pi bo tudi spremenjena varianta — da temeljne
organizacije sicer ostanejo, da pa se ključne
pristojnosti (finančne, investicijske in druge)
prenesejo na delovno organizacijo.«
Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Or-
mož Ptuj je organiziran skladno z zakonom o
združenem delu in zakonom o zdravstvenem
varstvu. Njegova zdajšnja organiziranost je
skladna z ve^avno zakonodajo. Reorganiza-
cija ni nujna, vendar jo zahtevajo sedanje
plronrimske in druge razmere.
NA TORKOVEM POGOVORU S PRED-
STAVNIKI PETIH NAJVEČJIH PTUJ-
SKIH PODJETIJ STE BOJDA IZJAVILI,
DA JE GRADNJA PORODNIŠNICE NE-
RACIONALNA IN DA PORODNIŠNICE
BOLNIŠNICA NE POTREBUJE, ČEPRAV
STE SE V PRIPRAVAH NA TRETJI OB-
ČINSKI SAMOPRISPEVEK OGREVALI
ZA NJENO GRADNJO.
»Eno je to, kar se sedaj govori, drugo pa
je, kar sem v resnici povedal na tem sestan-
ku. Dejstvo je, in tega ne skrivamo, da ptuj-
sko-ormoško zdravstvo potrebuje dodatne
prostore na delu bolnišničnega zdravstva (gi-
nekološko-porodni oddelek) in delu zdrav-
stvenodomskega varstva to je za potrebe
dispanzerskih dejavnosti. Velikost teh potreb
pa je že drugo vprašanje. Nanj naj odgovori-
jo projektanti in financerji.
Glede porodnišnice velja povedati, da
ptujska ne more imeti manj prostora na po-
steljo kot druge, in to je med 40 in 50 kvadra-
tnimi metri. Takšen koncept smo vedno zago-
varjali in gaje tudi moč uresničiti. Pri tem ne
gre pozabiti, da dodatnih prostorov ne potre-
buje samo porodnišnica, temveč tudi gineko-
loški oddelek.
Upoštevati je potrebno tudi dodatne pro-
store za dispanzerje. Vse to smo zapisali v re-
ferendumski program. Veliko težave nam
povzroča tudi oprema za redno dejavnost.
Vsako leto prihajamo v združeno delo po de-
nar za opremo in podjetja nam po svojih mo-
čeh tudi pomagajo.
Ni mogoče trditi, da če Ptuj združi toliko
in toliko denarja za porodnišnico, daje s tem
vse rešeno. Gotovo pa je, da ni mogoče raču-
nati z manj kot 40 do 50 kvadratnimi metri
na posteljo, ko govorimo o porodnišnici.«
Milan Jager se zavzema za celovito reševa-
nje odprtih vprašanj v zdravstvu, tudi investi-
cijskih. Ptujsko-ormoško zdravstvo naj bi ka-
kovostno pokrilo potrebe sto tisoč prebival-
cev na tem območju, in to od zobozdravnika
naprej. Uporabnikov ne zanimajo table, de-
lavce v zdravstvu pa zanimajo delovne raz-
mere, oprema, prostor in osebni dohodki, da
bodo lahko kakovostno delali in da bodo
uporabniki zadovoljni.
MG
JUTRI ODPRTJE PRENOVUENEGA KINA
Gremo v kino
Spet gremo v kino v Ptuju. Ki-
nodvorana je bila od 5. maja za-
prta in vse od takrat v Ptuju uj
bilo filmskih predstav. Opravlje-
na je prva faza, o obnovi pa pra-
vi direktor kina Srečko Sneber-
ger: »Z obsežnimi gradbenimi
deli smo posegli v objekt od te-
meljev do strehe. S tem smo za-
gotovili najprej varnost. Danes
lahko ponudimo našim obisko-
valcem kulturno in prijetno
vzdušje. Brez težav pri obnovi ni
šlo. Ves čas nam je primanjkova-
lo denarja, ogromno je bilo ne-
predvidenih del kot posledica sa-
nacije take stare stavbe. Vrsto
posegov je bilo f>otrebno prilaga-
jati obstoječemu stanju. To, kar
imamo danes, je le del predvide-
nih sanacijskih in prenovitvenih
del. Skoraj v celoti smo končali
gradbena sanacijska dela, vklju-
čno s sanacijo temeljev in armi-
ranobetonskim stropom v dvora-
ni. Obiskovalcem smo zagotovili
zdaj neprimerno boljše razmere
za spremljanje filmskih predstav,
kot so jih imeli doslej. Prenovlje-
na dvorana ima 160 sedežev, ki
so postavljeni v obliki amfitea-
tra. Obnovljeno je preddverje
vključno z blagajno. Pa še ena
novost je: odslej se obiskovalci,
ki prihajajo v kinodvorano, in ti-
sti, ki iz nje odhajajo, ne bodo
več srečevali, saj smo uredili iz-
hod na Vrazov trg.«
Jutri bo torej svečano odprtje
prenovljenega Mestnega kina v
Ptuju s koncertom Ptujčanke, so-
pranistke Dunje Spruk. Denar-
nih zagat pri obnovi, čeprav je to
šele prva faza, ni bilo malo in še
vedno denarja primanjkuje. Pa
upajmo, da bo obveljala tista:
konec dober, vse dobro. Po sko-
raj pol leta pa bomo Ptujčani
spet lahko šli v kino, in to je tisto
najbolj pomembno.
Prva predstava bo v soboto; to
bo eden najboljših letošnjih ju-
goslovanskih filmov Kuduz.
NaV
Zagreb prvi na turnirju
v športni dvorani Center je skoraj brez gledalcev potekal ob ro-
bu vseh drugih športnih dogodkov košarkarski turnir paraplegikov iz
Slovenije in Hrvatske. Borbeno in požrtvovalno so se tekmovalci bo-
rili za čimboljšo uvrstitev in zmago. Mariborčanom je za las ušla zma-
ga in osvojitev prvega mesta, saj so v odločilni borbi z Zagrebom iz-
gubili za točko.
Končni vrstni red: Zagreb 8 točk, Maribor I 6, Ljubljana 4, Novo
mesto 2 in Maribor II O točk.
-ANC
(Posnetek: Martin Ozmec.)
Rodile so:
Nežka Strmšek, Cvetkovci 113
—	dečka; Dragica Krajnčič, Ce-
sta Olge Meglič 40 — dečka; Va-
lerija Bezjak, Zg. Pristava 34/a
—	dečka; Simona Bombek, Ka-
juhova 2 — Špelo; Marjeta Taš-
ner. Mezgovci 23 — Tadeja; Ma-
rija Prevolšek, Gorca 21 — dekli-
co; Irma Svenšek, Tržeč ll/b —
Matica; Majda Notersberger,
Ormož, Vrtnarska 10 — Mateja;
Jožica Šibila, Zg. Pristava 20 —
Natašo; Miroslava Perko, Prše-
tinci 36 — Jasmino.
Umrli so:
Marija Ožinger, Gajevci 29,
roj. 1906, umrla 28. oktobra
1989; Ana Vrtič, Sp. Hajdina 98,
roj. 1904, umrla 28. oktobra
1989; Adolf Lizzi, Dom upok.
Ptuj, roj. 1931, umrl 30. oktobra
1989; Terezija Kramberger, Brst-
je 18, roj. 1910, umrla 30. okto-
bra 1989; Ivana Goričan, Mure-
tinci 30, roj. 1907, umrla 30. ok-
tobra 1989; Janko Maruh, Jiršov-
ci 30, roj. 1936, umrl 1. novem-
bra 1989; Simon Skaza, Maistro-
va 44, roj. 1907, umrl 2. novem-
bra 1989; Anton Štebih, Nova
cesta 7, roj. 1931, umrl 2. novem-
bra 1989; Julijana Skorjanec,
Središče ob Dravi, Prelinska 10,
roj. 1908, umrla 2. novembra
1989; Milan Krajnc, Budina, K
Jezeru 13, roj. 1949, umrl 4. no-
vembra 1989.
TEDNIK
izdaja 2!avod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik Zgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Puinik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Voduiek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62 250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062mi-261 in HI-226. Celo-
letna naročnina 950.000 di-
narjev, ra tujino 1.700.000 di-
narjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. TISK:
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-.
vodov in storitev v prometu*
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.
Mladi Gorišničani ekipni prvaki
v soboto, 4. novembra, je Go-
rišnica v osnovni šoli gostila naj-
boljše ekipe mladincev Sloveni-
je, ki so se pomerili za naslov
najboljšega. Številni gledalci, ki
so prišli bodrit domačo ekipo, so
potrdili, da zanimanje za to
športno panogo v Gorišnici raste
in se ni potrebno bati za obstoj
in napredek juda. Začetni boji so
F>okazali, da bo glavna borba za
naslov prvaka med domačini,
ekipo Železničarja iz Maribora
in Iva Reya iz Celja. Domačini
so do finalne borbe prepričljivo
brez izgubljenega dvoboja pre-
magali ekipo Drave iz Ptuja z re-
zultatom 14:0 in Železničarja z
12:2. Drugi finalist je postala
ekipa Iva Reya, ki je z 10:4 pre-
magala ekipo Branika.
Fanalni boj med domačini in
Celjani se je v kategoriji do 60 kg
pričel z zmago celjskega tekmo-
valca; Celjani so slavili tudi v
razburljivem dvoboju do 71 kg.
Izenačila sta Kostevc v kategoriji
do 65 kg in Žnidarič v kategoriji
do 78 kg. Odločitev je padla v
naslednjih dveh kategorijah —
do 86 in 95 kg, kjer sta prepričlji-
vo slavila Marin in Miran Ploše-
njak. Dvoboj v supertežki kate-
goriji, ki ni več odločal o skup-
nem zmagovalcu, so dobili Ce-
ljani po poškodbi domačega tek-
movalca. Skupni rezultat je tako
bil 8:6 v korist ekipe Gorišnice
in tako je ta zasluženo slavila. V
borbi za tretje mesto je Železni-
čar z 10:4 premagal Branik.
V domači ekipi je potrebno
pohvaliti vse tekmovalce poseb-
no pa so se izkazali perspektivni,
komaj 16-letni Damjan PETEK,
Mitja KOSTEVC s prep^ričljivimi
zmagami, Rajko MURSIČ, ki je
med drugim nepričakovano pre-
magal republiškega mladinskega
prvaka v kategoriji do 71 kg in
člana članske ekipe Jugoslavije,
ki se je pred kratkim udeležila
ekipnega evropskega prvenstva
na Dunaju, Darka MUŠIČA iz
Maribora, Jože MARIN s pred-
časnimi zmagami nad nasprotni-
ki in Miran Plošenjak, ki je rutin-
sko premagal vse nasprotnike.
Razpoloženje po zmagi je bilo
med domačimi tekmovalci izred-
no, saj so z osvojenim republi-
škim naslovom dosegli največji
ekipni uspeh kluba, obenem pa
si kot predstavniki Slovenije pri-
borili udeležbo na ekipnem pr-
venstvu SFRJ v Novem Sadu, ki
bo konec tega meseca. Nastop
na državnem prvenstvu pa je še
negotov, saj je povezan z visoki-
mi finančnimi sredstvi, ki jih
klub nima zagotovljenih, vendar
pa pri tem računa na pomoč širše
skupnosti.
JŽ
Jože MARIN, eden izmed stebrov domače ekipe, pri odločilnem vstopu
in metu v borbi s starim znancem, Celjanom Sadžakom; borbo je Marin
predčasno odločil.	(poto: LAURA, Gorišnica)
V Ormožu
čistilna
naprava za
pitno vodo
v torek je v Ormožu pričela
poskusno obratovati čistilna
naprava za pitno vodo #
Uradno odprtje konec novem-
bra
Uporabniki vode iz ormo-
škega vodovoda se še vedno
jezijo, kadar iz pip priteče
rjavkasta tekočina. Gospodi-
nje izklopijo pralne stroje in
potem čakajo na čistejšo vo-
do. Od torka, 7. novembra,
pa je vse drugače, je zatrdil
Ivo Rajh, predsednik skup-
ščine samoupravne interesne
skupnosti za cestno in komu-
nalno dejavnost. Poskusno je
namreč pričela obratovati či-
stilna naprava za pitno vodo,
ki so jo v vodovodnem zaje-
tju na otoku v Mihovcih pri
Veliki Nedelji pričeli graditi
3. aprila letos. Po cenah iz ju-
nija naj bi veljala 3 in pol mi-
lijarde dinarjev. Izvajalec del
je Jeklo Ruše, investitor Ko-
munalno podjetje Ormož,
sredstva pa se združujejo pri
SIS za cestno in komunalno
dejavnost občine Ormož.
Pitna voda bo odslej kri-
stalno čista, pričakujejo pa,
da se bodo v začetku tuintam
pojavljale napake zaradi vo-
dovodnega omrežja, ker je v
ceveh polno usedlin. Cevi bo
potrebno očistiti, da bo kas-
neje pitna voda v ormoški in
deloma ljutomerski občini či-
sta in neoporečna. Uradno
odprtje čistilne naprave bo
konec novembra.
Vida Topolovec
KMETUSKI KOMBINAT PTUJ
Prodali ves
pridelek sadja
Letošnja sadna letina ni bila med najbolj obilnimi, kljub temu pa
so v tozdu Osojnik Kmetijskega kombinata Ptuj pridelali okoli 1700
ton sadja. Da bi zmanjšali stroške, so se dogovorili, da ves pridelek
poskušajo prodati kar z dvorišča, torej brez predhodnega skladišče-
nja. To jim je tudi uspelo, kot je povedal vodja sadjarstva v tem tozdu
Stanko Plut. Sedemsto ton hrušk so prodali dvema italijanskima kup-
cema, okoli tisoč ton jabolk pa so prodali doma. Večje količine sadja
so kupili delovni kolektivi Sava in Iskra iz Kranja, Gavrilovič iz Petri-
nje in TGA Kidričevo. Njihovo sadje za ozimnico je bilo mogoče ku-
piti tudi v Kombinatovi trsnici.
JB
TRAGEDIJA NA CESTI PRI
MACLJU
V soboto, 4. novembra, po-
poldne je prišlo na magistralni
cesti pri Spodnjem Maciju do
hude prometne nesreče, v kateri
so umrli trije ljudje, trije pa so se
hudo ranili. Kako je prišlo do
nesreče?
Po zagorski magistrali od Pod-
lehnika proti Maciju je vozil
osebni avtomobil BMW z zahod-
nonemško registracijo Ivan Ber-
ger iz Dravske ulice 3 v Ptuju.
Med vožnjo je nenadoma zavil
na levo stran cestišča in čelno tr-
čil v osebni avtomobil jetta z ma-
riborsko registracijo, ki ga je nas-
proti pripeljal Muhamed Omero-
vič iz Ptuja, Trg svobode 2. Pri
trčenju so izgubili življenje: Mu-
hamed Omerovič, farmacevtski
tehnik, zaposlen v Mariborskih
lekarnah, in njegova sopotnica
— tašča Zineta Bajrič iz okolice
Lukovca v SR BiH ter Ivan Ber-
ger, voznik nasproti vozečega av-
tomobila. Ranjeni so bili sopo-
tniki iz obeh avtomobilov.
PRI PREHITEVANJU GA JE
ZANESLO V DREVO
Od Poljčan proti Slovenski Bi-
strici je vozil osebni avto Branko
Juhart iz Kostanjevca. V naselju
Cigonca je začel prehitevati
osebni avto. Pri tem ga je začelo
zanašati, zapeljal je s ceste in tre-
ščil v drevo. Pri tem se je voznik
hudo ranil, njegov sopotnik Zlat-
ko Juhart iz Visol pa je bil lažje
ranjen.
NESRECA PRI ŽAGANJU
DRV
Prejšnjo soboto se je pri žaga-
nju drv hudo ranil Alojz Škrinjar
iz Mihalovcev, KS Ivanjkovci.
Dr\ a je žagal s krožno žago do-
ma, pri tem je z roko zadel žago
in mu jo je v zapestju odrezala.
Prepeljali so ga v Klinični center
v Ljubljano, kjer mu bodo po-
skušali rešiti roko.
FF