ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 4. V Ljubljani 1, aprila 1883.	Leto XHI.
ìr^Iw^ Ponoćna rosa.
^"JLornii povsód je, vse. molči ; vj.^^f PoMva svet, narava spi. Sopare le se shajajo, In véli cvét napajajo ; Na trdvo kaplje sédajo, Ter tó in tó povédajo. Da mine čas jim bolj speSnó, Mej sòboj govoré takó :
„Jaz zmrznila sem bila v sneg, Nesena z burjo v strmi brég ; Vso zimo sem ležala tàm, Vzpomlädi vstala spét k meglàm." „Jaz pitje bila sem sladkó," „Zdravilo ustom jaz grenkó." „Solza sem iz očesa jàz Siróti lezla na obràz.14 „Jaz lila sem denà&nji dàn Po kmetskom lici v tók potän." „Nad péskom. ribke še nocój Igrale gibke so z menój." „Moža jaz krepkotulnega Pojila prej sem trudnega.-
„Dežju sem jaz pomagala. In s hladom tla oblagala.u „Molčite naglo ' Kaj bi tó '? Jaz. mlinsko gnala sem koló.u ,^'inii je prazni vaš ropòt ? Plavila sem jaz paroliòd.4-
To rekle so, in èè in èè, Na konci pozaspàle vsè ; A kädar so se vzbudile, Kakó so se začudile, Ker vsaka daleč v razen kràj Prestavljeno se najde zdàj.
J. Si.
Dobri Jožek.
-^jfm 'a di če v Jdžek je bil dober in priden deček. Slušal je svoje stariše na "•rWBjvsako besedo. Nikoli mu ni bilo treba po dva ali trikrat velevati, kaj —1 'naj stori, kakor na priliko Tratnikovèmu Ivanku, o katerem se je po
f Y vsej vasi znalo, da je malopridnež ter ne bode nikoli nič iz njega.
* Bil je Radičev Jožek že od mladih nog jako dober deček. Njegova mati je večkrat pripovedovala, da je bil Jožek že v zibelki otrok boljši, nego li so drugi otroci. Drugi otroci v zibelki navadno jokajo, da jih ni mogoče utolažiti, a naš Jožek — kakor je znala njegova mati pripovedovati — bil je že v zibelki miren in krotàk ter je znal materi tako milo in ljubez-njivo v oči pogledati, da ga je morala vselej poljubiti, kadar koli se je njeno oko ozrlo vanj. Kadar je Jožek zajokal, takoj je mati znala, da ga more nekaj bolèti, kajti Jožek je jokal samó takrat, kadar je bil bolan, a morda bi tudi takrat ne bil jokal, ako bi bil znal povedati, kje ga boli.
To se vé, da Jožek zdaj ni več spal v zibelki, ali vi otroci, vender ne veste, kaj je bil naš Jožek zdaj, ko vam o njem pripovedujem. Bil je učenec prvega razreda ljudske šole v ónej vasi, kjer je prvič zagledal luč sveta, in kjer so njegovi ljubi starisi živeli.
Kadar je Jožek slišal, da borie hodil v šolo, zatrepetal je od veselja, a to veselje je bilo še večje, kadar je dobil torbico, piočico in črtalo, vrhu tega pa še knjižico „Početnice" v roke. Ü ko bi ga bili videli, kako možko seje obnašal, ko je obesil prvič torbico preko ramena! Ves drugačen jo bil zdaj naš Jožek ! Človek bi ne bil mislil, da je to óni Hudičev Jožek, kateri je še pred nekoliko dnevi v samej srajčici skakal ob sosedovej senožeti in poslušal kako ondu v mlakah žabe regljajo ter s svojimi tovariši razsojeval, katera najbolje regija. Bil je zdaj Jožek ves drugačen deček. Klobuk so mu prinesli oče iz Ljubljane, in ni ga poprej dejal na glavo, predno ni šel prvič v šolo. Hlače, oprsnik in suknjo mu je napravil domači krojač iz lepega domačega suknà, a škorniee do kolen črevljar, in ko je še torbico obesil preko ramena, bil je kakor bi ga vzel iz škrabice (škatljicc). Nečega dne je tacega sfečal stari drvar Marko, pa je dejal, da bi ga skoraj ne bil poznal.
Da je bil Ježek t Mi dober in priden, o tem ni treba, da bi vam pripovedoval, ker se že samo o sebi nmeje. Kdor je domà priden, ta je navadno priden tudi v šoli. a kdor ni donni nie prida, (a navadno tudi v šoli nič do brega ne stori in nikjer na svetu.
Jožek še niti prav znal ni, kaj je „pohvalnica"1 in — že jo je prinesel domóv. Pohvalnica j»- bila tiskana z zlatimi črkami, in na njo je sam gospod nčitelj zapisal naslednje bnsedo: „Téeneu prvega razreda Jožku Radič u zaradi lepega vedenja in posebne pridnosti." TCo so se oče veselili lepe pohvalnice in je imiti malo ne jokala od veselja, ali veste, kaj je nato rekel pridni Jožek V Vi tega ne veste, ali jaz vem. Rekel je: Do konca šolskega Ifta jih moram imeti vsaj deset, kajti gospod učitelj so rekli, da bodo vsak mesec delili pohvalnice, in jaz jò moram dobiti vsakikrat. V vs&j Šoli ga ni bilo pridnejšega učenca od Eadičevega Jožka. Komaj tri mesece je hodil v šolo. iu že je znal zapisati: oče in mati sta moja največja dobrotnika ; znal j»> zapisati vsa števila od 1 do 11). znal je, da je *2 in 3 pet. pa je tudi poznal vse, številke, ki so bile zapisane po sosednih hišah v vasi. Nečega dne je pripovedoval materi, ila je pes najzvestejša domača žival, da je kokoš s perjem pobita, da je pšenica rastlina, da se iz pšenične moke peče pogača, da j*> železo najkoristnejša rada i. t. d. Kdo bi mogel vse našteti, kaj je Jožek vse
znal. da-si je hodil le še kratek čas v šolo.
» %
Neke sobote po póludne pride Jožek ves žalosten domóv. Mati videč gu bledega in žalostnega, zelò se ustrašijo ter ga takój vprašajo, kaj mu je. „Boli me glava," dejal je Jožek. odložil torbico, sedel ua stolce, oprl glavo v róki in — zadremal.
Mati .ga jiotrpljejo na čelo ter vidijo, daje Jožek nenavadno vroč; pokličejo očeta, kateri rekó. naj se Jožek takój sleče in leže v posteljo.
V vasi ni bilo zdravnika. Bil je zdravnik debeli dve uri od vasi, v ka. terej so živeli Jožkovi stariši. .Tožku je bilo vedno slabejše. Pemoči ni bil o od nikoder. Bil je že ponedeljek, a Jožka še ni popustila huda vročina. Mat] mu ponujajo jesti, a Jožek pogleda jed in zaspi. Mati mu ponudijo piti, Jožek le spi. Oče mu božajo čelo, poljubujejo ga v lice, ali vse zaman, Jožefe očeta niti ne pogleda. OČe ga kličejo po imenu, ali Jožek se ne ne oglasi. — Jožek le spi.
Pridejo v hišo sosede, da bi videle Jožka in mu pomagale. Jedna prinese zdravilnih cvetic, druga zopet zdravilo v majhenej steklenici. .Tedna pravi : Po_ kladajte mu mrzle obloge na glavo, a druga sovetuje zopet kaj druzega. Ubogj stariši niso znali, kaj Iii storili.
Po V8ej vasi se je govorilo, da bo dobri Kadičev Jožek umrl.
Glas o Jožkovej bolezni zanesel se je tudi v šolo. Gosp. učitelj, ki so zelo radi imeli pridnega Jožka, pridejo takoj k njemu v hišo. da bi ga videli. Nu, imeli so kaj gledati ! Jožek ves v vročini svojega dobrega učitelja niti slišal ni, ko so ga nekatere krati poklicali po imenu.
Mati udarijo v jok. Oče sedejo v kot ter začn0 tudi jokati. Se celò gosp. učitelj niso mogli prikriti solz v očesih. Jokal se je vsak, kdor je bil v hiši.
In kdo bi se ne bil razjokal, ko je videl tako dobrega otroka, kakeršeu je bil Jožek, v tolikib bolečinah? Učitelj sovetuje očetu, naj gre takoj v mesto po zdravnika, ker se njemu dozdeva, da je Jožek nevarno bolan. To je rekla tudi mati, a rekle so tudi sosede, ki so bile okolo postelje bolnega Jožka.
In oče so se ravno napravljali na pot v mesto, da stopi v hišo občinski sluga ter reče Radiču, da ima on to noč stražiti v vasi. Tu vam moram povedati, da so v rečenej vasi imeli ponočno stražo sami vaščaui ter so se v tem opravilu vrstile hiše druga za drugo. Nobeden vaščanov ni bil te službe oproščen.
OČe Radič je prosil, da bi ga noeojšno noč namestoval kdo drugi, ali vse zaman. Postava ne pozna nobene izjeme. Radič je moral to noč prevzeti ponočno stražo.
Mesto Radića je šel sosed Vrbanee v mesto, da pripelje zdravnika.
Rila je temna noč. Oče Radič poljubivši bolnega Jožka na vroče čelo, otide, da izpolni, kar mu veluje postava. Mati je jokala, ž njo so jokale tudi sosede. In komu bi ne pokalo srcé od žalosti !
Sosede so obljubile, da ostanejo z materjo pri postelji bolnega Jožka, dokler se oče ne povrne od svoje službe.
Oče nastopivši nočno stražo, nikakor ni mogel daleč po vàsi. Šel je do županove hiše, Šel je tudi še nekoliko dalje do Martinove pristave, ali takój
m- zopet vrne pod okno svojo hiše. od koder je. lehko videl, kako skrbna mati poljubuje svoje dobro dete. bolnega Jožka. Kadar koli je prišel pod okno, vselej je zatrobil po navadi nočnih Btražaijev na občinski rog, kakor bi hotel vprašati: „Kako je mojemu Jožku? ■— Ali mu je že odleglo? Čuvajte, paziti1 mi mojega Jožka!"
In pazila je mati svoje bolno dete, pazile so ga ž njo tudi dobre in po-strežue sosede.
Okolo pollinoti pride s sosedom Vrbancem zdravnik, kateri pogledavši bolnega Jožka, takoj naredi potrebno zdravilo.
Materi je bilo takój nekoliko laže, ko je videla zdravnika v hiši in je prejela zdravilo za svoje bolno dete. Tudi očetu je bilo laže pri srci. Iz rog» je zadoneval veselejši glas.
Iii Bog je hi val dobrega Jožka! Zdravje se je kmalu na bolje povrnilo in bilo je upati, da se skoraj povrne v naročje svojih dobrih starišev.
Tri ilni je ležal Jožek v velikoj vročini, ne pozuavši ne očeta ne matere. Bila je sreda — in Jožku najhujše. Zdravnik je dejal, da je zdaj odločilni čas: ali mora Jožek to noč umreti ali se mu pa mora na bolje obrniti.
Vsi. ki so bih v sobi zbrani, začeli so jokati pri tej zdravnikovej izpovedi«. Mati od žalosti omedli, in zdravnik je imel dosti opraviti, predno jo zopet pripravi k zavesti.
Vso noč je bil zdravnik pri postelji bolnega Jožka, ker mu so vsi pripovedovali, da je Jožek zelò priden deček, d» je angel v človeškej podobi, da je vzor dobrega otroka ter bi njegova smrt zadela tndi njegovo dobro~ mater in skrbnega očeta.
Otroci! vi ne veste, kako vas starisi ljubijo. Vi niti iz daleč ne morate očutiti óne bridkosti, katero imajo vaši dobri stariši, kadar ste bolni. Zatorej učite se pridno, bodite dobri iu poslušni! To je vse. s čimur povračujete dobrote in skrb vaših starišev.
Minula je žalostna noč. Hvala Bogu. da je minula ! Take noči še nikoli niso imeli Jožkovi stariši. Jožek še živi. Živi ali spi; živi pa ne pogled» svojih starišev.
Zdravnik reče, da je nevarnost minula ter je upanje, da Jožek zopet ozdravi. To reksi, otide domóv, obljubivši, da pride zopet pogledat.
„Bog te usliši, dobri zdravnik!"
Druzega dne je bil četrtek. Skrha ej materi se je zdelo, da Jožek nekoliko laže diha. Oče nastavijo uho na Jožkove prsi in to isto potrdijo. Vsem je bilo nekoliko laglje.
Na večer istega dne Jožek najedenkrat odprè usta in reče: „Oče! mati! z Bogom! jaz sera umrl!"
„Nisi umrl. nò, dragi Jožek !" odgovorita naglo oče iu mati. „Nisi umrl. ti si tukaj pri naju na svojej posteljici, ti živiš, ničesar se ne boj, ljubo dete, midva sva vedno pri tebi," rečejo mati z drhtečim glasom.
Tom besedam Jožek lie veruje. Kail bi se vzdignil, pa ne more.
„Ali vidite mati, da sem umrl, jaz se niti vzdigniti ne morem!"
„Nisi umrl nè, ljubi moj Jožek," ponavljajo mati „Bil si le hudo bolan, a zdaj ti je že l«olje in kmalu ozdraviš."
„Vzdignite me torej, mati, da se obleòem in grem v šolo. Ali imamo kako nalogu?"
„Nikari še ne vstani," rečeta olia, oèe in mati ter sedeta poleg njega. „V šolo bodeš šel. kadar popolnem ozdraviš iu takrat boš tudi naloge pisal/
Starisi so mu podložili blazinico, in ko so sosede zopet prišle v hišo, Jožek je že sedel \ postelji.
Kmalu se je razneslo po vasi, da je Kadičevemu Jožku že bolje, tla že sedi \ postaji \n je ie tudi nekoliko juhe popil.
Tudi gospod učitelj pridejo obiskat Jožka. Z učiteljem pa je prišlo tudi nekoliko otrok, katerim se je Jožek iz postelje prav sladko nasmehi val. Vsi so bili veseli, vsi hvalili dobrega Boga, da je Jožka ohranil. Kadar je prišel zdravnik v hišo. potrkal mu je veselo na ramo in dejal: „Nu. Jožek, zelò mi je. ljubo, da ine ne potrebuješ več k sebi. Jaz sam sem že mislil, da bodeš umrl."
„Pa sem tudi že bil umrl." roČe resnobno Jožek vpričo vseh. ki so bili v hiši; e v saj sem videl zvezde, videl sem angele, ki me so nesli v nebesa.u
„To so bile le sanje." odgovori mu zdravnik.
litvi in jaz sem seru se sraijal ud veselja, da grem k dobremu Bogu ... Ko smo dospeli že visoko visoko nad gore,' «e vem. kako mije bilo. samó to vem, da sem slišal prekrasno godljo, iu potem.... riu, zdaj dalje več ne vem povedati, kako se jo z menoj godilo."
„Dà, dà. to vse si le sanjal." rečejo zdravnik, oče in mati, „veruj nam. da si le sanjal, a zdaj ne sanjaš več. Dobri angeli so te gotovo čuvali, da nam nisi umrl."
Za nekoliko dni je Jožek popolnem ozdravil. Ni- morem vam popisati, kakšno veselje je bilo, kadar je zopet, prvič stil v šolo.
Jožek je ostal redno lak. kakeršen je lui pred boleznijo : priden in dober ter je vse otroke v šoli prekosil v učenji in le]»em vedenji.
Pozneje je bil Jožek slikar ter je mnogo lepih podob naslikal. V možko dobu stopivši. pripovedoval je večkrat o svojej bolezni, katero je prebólel v mladosti, posebno pa o lepih sanjah, ki jih je iinel v tej hudej bolezni. Ob njego vej postelji je visela mnogo mnogo let tjà do njegove smrti podoba, ka-keršno imate danes pred seboj in katero je s svojo roko izdelal. Kaj nam ta podoba kaže. tega vam ni treba razlagati.
Bil je Iiadičev Jožek ves čas svojega življenja dober, plemenit, delaven in pobožen. (ìotovo so se njegove sanje tudi uresničile in njegovo plemenito dušo so angeli božji odnesli v nebeško kraljestvo»	Ljud. TotnOć.
Žalost.
■ • eselje preljubo 1 Zaman te lov (111 -, Po gòrah, po dólih Za tòboj hitim.
Po gòrah ne rasteš, Ne kliješ v doléh ; Povéj, o povéj mi, Na kaeih si tléli V
Z roditelji v dòmu
Rodtoti (ivetó ; Roditelja èlà mi Oba sta v zemljo.
Pri bratu, pri sestri
Sladkrt se živf ; A sestra mi z bratcem Za eérkvo leži.
Veselja sirota
Zaman si želim, Pa v Bógu na večno Pokójen zaspim.
Kako opice lové.
I jT^akor voverice v uašili gozdih po drevji skačejo, takó uganjajo v vročih
¥t> deželah opice po drevji svoje burki». Opice so zelò oponašljive živali in to priliko si vodo ljudje dobro porabiti. Nesó skledo polno vode pod óno drevo. na katerem so opice in se začuo umivati. Opice gledajo radovedno doli. Potem izlijejo ljudje iz sklede vodo ter jo napolnijo s smolo, postavijo skledo pod drevo in se gredo skrit. Opice, katere so komaj čakale, <la hi ljudje odšli, pridejo z drevja ter se začno umirati. Ali o joj ! oči ne morejo odpreti in tudi rok ne od obraza odtrgati. Ljudje urno pritekó in jih polové. Potem jih očedijo in kroté, da si ž njimi kruha služijo, peljajoč jih po svetu. — Oponašljive opice naj vam bodo v vzgled, da ne smete vsega posnemati, kadar kaj slabega vidite, ker bi vas znalo v pogubo pripekati.
Vntki v K.
Čarovnik.
Gledališka igra v dveh dejanjih. (Spisala Boza Kosova.)
Osobe:
OH Simenec, imovit kmet in župan.
Malijček, njegov sin.
Antika, \ . . ,, ..
/ -J*0" h{erkl'
Metka, sedemletna poetine» pri Šimenci.
Prvo dej&nje.
(IgraliSče ju na Trta blizu travnikov pri vasi. Anička in Leniča stojite ua vrtu pri klopi pod hruSko.)
Arnika. Kako prijetno je v učilnici ; koliko lepega se tam učimo
Leniča. Dà, res je ; ali si si zapaiuetila, kar so nam gospod učitelj pred praznici pripovedovali?
Arnika. Ménim, da vse. Bekii so, da moramo tudi mi otroci biti usmiljeni proti ubogim.
Ionica. "Rekli so tudi, da-si smo še majbeni, vender lehko u/.é mnogo dobrega storimo siromakom. O, da bi jaz bila bogata ?
Anilka. Gospod učitelj so tudi dejali, da se z malim lehko mnogo dobrega stori. Mislim, da bi tudi medve časi lehko kaj prihranile, in ubogim dale.
Lenim. Lepó govoriš, Anička ljuba, vsak dan bi si lehko kaj od jedi pritrgale in ubogim dale.
Anüka. Vilasti zdaj o praznifih, ker irnave toliko dobrih reči. Ravnokar sem mislila, da bi zdaj prav lehko kaj dobrega storile, (ilej. stari Jaka je ubog mož ; kako bi bil vesel, če bi te praznike imel kaj dobrega.
Leniča. Dà. dà, sestrica ljuba, stari Jaka je res siromak; pravijo da je uže devet in osemdeset let star. a nima nikogar, ki bi mu kaj postregel. Najstarejši mož je v vsej fari, tako rad moli in vsak dan je v cerkvi pri sv. maši.
Anička. Veseli me. da si mojih misli, Leniča draga ; takój denes mu lehko kaj nesevi : jaz sem nžć v tole košarico nekaj zložila ; vidiš tukaj pod klop sem jo skrila, da hi je nihče ne videl. Vsaj vež, da so nam v učilnici rekli, da ni treba, da bi drugi znali, ako komu kaj dobrega storimo.
Irenica. Lepó jo takó ; denes si ti košarico napolnila, jutri jo hočem jaz ; pokaži mi. kaj imaš v košarici ; (pregleduje po košarici); aj, kos pogače, pol klobase, kos povitice in dva pirulia ! Kakó bode siromak Jaka vesel !
Antika (ugledavši od dale« svojega brata.) I-enica ! daj hitro košarico ! (Vzaiue jo ter jo zopet skrije pod klop.) Matijček grč, on ne «me vedeti, kaj imari skupaj ; smija) bi se nama. (Otideti po stezi na desno.)
DKDGI PRIZOR.
Matijček. (Pride po stezi na levo pod liružko.) Rad bi znal, kaj imati moji sestrici denes toliko govoriti s seboj. Kako hitro sta odšli, ko sta mene ugle-
dali : mar se me bojiti ? — Kes je, casi jima rad malo poiiagajam, a ne iz hudobije. V rokah sti imeli neko košarico, a s seboj je nista nesli. Xaj malo pogledam, morda ste jo pred mano kam skrili. (Gleda okolo sebe. slednji« najde košarico pod klopjo ) A — to je skrivnost l Zdaj už0 vem ; hoteli sti tukaj jesti, a jaz sem ju motil. (Dene košarico pod klop ter jo s perjem pokrije.) Žal mi je, da sem ju ustrašil. — Glej, kakor nalaže pride sèm naša mala pastirica : moram jo malo podražiti.
Metka. Dober dau, Matijček !
Matijlek. Dober dan, Metka! Ali dene» ne ženeš ovac na pašo V
Metka. Kaj pa misliš ! Deues je velikonočna nedelja, ovce so dobile v lijevu jesti. Zdaj pridem iz cerkve.
Matijček.. (Odlomi vejo x drevesa.) Vidiš Metka, s to le vejo znam carati. Ako želiš, tudi tebe naučim carati ? —
Metka. Kada bi se naučila, ali žal mi je, da ne vem. kaj znači beseda .carati."
Matijlek. Poslušaj teduj ! Ako to vejo v povzdignenej roki držiš ter govoriš besede, katere ti jaz povem, dobiš lehko vse, česar si želiš, naj si bode kar koli. ( 'esa bi si ti zdaj najbolj želela ?
Metka. Denes smo tako dobro jedli ; rada bi videla, ko bi jutri tudi kaj tacega na paši imela.
Matijlek. Kaj pa ti je bilo denes tako všeč?
Metka. Dobila sem lepe rudeče plruhe, belo štruco. klobaso iu tako dobro povitico. Ali se dado tndi take reči načaratiV
Matijlek. Poskusiva ! Vzemi to vejo v roko ter govori za menoj besede, katere bodem jaz govoril, a varuj se. da se ne zmotiš ali celò zasmeješ. Govori tedaj :
„Tulile) tande) 1'nkerkandel Križe kraže Babje vraže."
Vidiš Metko, takó se čara ; zdaj pa tukaj okolo poglej, da so Bama prepričaš, ako sva dobro čarala.
Metka, (išče povsod obolo sebe. naposled najde košarico pod klopjo.) Matijček. tukaj je lepa košarica ; o jej ! v njej je vse. česar sem si želela. O ti pa res znaš dobro raniti. Šla bodem k slepej Mici ter jej povedala. daj jej bodeš vid nazaj pričaral ; ubogi stari Janez, ki meli v cerkvi goni. je hrom ; stari Očakar nie več let v postelji sklnčen leži. in koliko družili Ijndi je še bolehnih ; ti vsem ieliko pomagaš.
Matijček. Molči I nikomur ne sineš niti besedice povedati o tem. kar si videla : ako poveš, takój tebi začaram, da bodeš gluha, slepa in ttninia.
Metka. 0 joj. tega pa né. Matijček ! Nikomur ne povem ničesar : kaj bi začela jaz uboga sirota, ako bi bila gluha slepa in hròma. Prosim daj mi samó vejo. da si bodem sama na paši čarala.
Matijlek (jej da vejo.) Tukaj jo imaš ; ali zapomni si. ako komu poveš, da sem te jaz Carati naučil, takój bodeš gluha, slepa in hròma.
Metka. Xè. ne boj se, nihče ne bode od mene tega izvedel. Z Bogom. Matijček ! Hvala lepa za vse I
TRETJI PRIZOR.
(Oče Situ enee. Anička iu Lenič».)
Oče Šimenec. Kam ste zdaj iti fatele?
Leniča. Se daleò, oče ljubi. doli v vas sve se namenil»'.
Oče èimenec. Ne vem. kaj Iti ve «Ive imele »praviti dene« v vasi. Anička povej, kam ste namenjeni ?
Anička. Oče ljubi, stari .Jaka je bolan : tam pri Lukovem Janezu leži : hotele sve inu nesli malo dobrih jedi. ker sve jih denes toliko dobile : kaj ne. da minut to dovolite?
Oče Šimenec. Kaj taeega vama nikdar branil ne bodem : še veseli me, da v obilosti ubozih ne pozabite. Takó je lepó. Le v od rio take ostanite. Kaj mu pa hočete nesti ?
Leniča. Tnkaj pod klopjo imave košarico skrito, (išče je, a »e moro je najti.) Anička! košarice ni več tukaj! («otovo jo jo vzel Matijček. ki je za nama prišel tu sèm. O koliko dobrog je bilo notri : piruhi. povitiea. kos klobase in pogače. a zdaj nimave ničesar.
Anička. Tako lepó sve si bile vse pripravile, a zdaj morave s praznimi rokami k njemu iti.
Oče Simenec. Nikakor uè, jaz vama hočem dati steklenico vina. da jo ponesete Jaku; tudi kos povi tiče mu bodete nesle, dajo k vinu prigrizne. Vino je starini ljudem zdravilo. Matijčka pa hodom dobro okregal. kadar izvem, kaj je z vašimi rečmi v košarici naredil.
Drugo dejanje.
(Dan kasneje. — Oče Šimenec. Matij ček, pozneje Metka.)
Matijčdc. Ker sem vam. dragi oče. povedal vse odkritosrčno, kar sein krivice storil svojima sestricama, prosim, da mi odpustite. Tudi ubogoj Metki hočem povedati, kako sem jo sleparil s čaranjem : tudi njo hočem prositi odpuščenja.
Oče Šimenec. .Srce m»* boli. ako pomislim, ila je moj sin takó lehko-tuiseln. Ali te nisva z materjo vedno lepo učila ? Povej mi. kdo te je učil takih sleparij !
Matijček. Nikdo ; jaz som se z Metko le šalil. A slišal sera take stvari od očeta Zuajivca. Vsaj veste, oče ljubi, ila sto mi večkrat dovolili, da stuoia iti o zimskih večerih k IgliČevim v prodajalnico. Tjekaj so prišli po večerji skoraj vsak večer tudi moji prijatelji: Piričev Jožek. Azinčev Janez. Dobski Lovrenec in še več družili iz vasi. Igličeva gospa prav radi imajo, ako družbo delamo Jankotu in Malki. Posebno smo pa bili vsi veseli, kadar so prišli k nam v prodajalnico tudi oče Znajivec. ker so nam znali lepe. pripovedke pripovedovati. Povedali so nam o čarovnikih in o duhovih : posebno nam je dopala povest o „rozenterji," ki jo znal dobro carati. Tega sem hotel v šali posnemati, ker je bila takó lepa priložnost.
Oče Šimenec. To vse so sleparije 'n babje vraže ; ti. ki uže v šolo hodiš, bi ne smel več tacili neumnosti verjeti, še inenj pa ljudi ž njimi slepariti.
Metka (pride z vejo t roci. jokajoč.) 0 kako sem pa6 nesrodna \ Oče Šimenec. Metka, čim u jokaš? Kaj se ti je zgodilo? Metku (ogledajoč Matijčka ) Zdaj je uže dobro, ker je Matijček tukaj : on nii bode pomagal. Ko sem šla v hlev, da bi gnala ovce na pašo. videla sem memo liiše gredoč na oknu tvojo veverico. Mislila sem si. da ti ne bodeš bud. ako jo s seboj vzamem v Ti osto. Ko sem ovce gnala, skakala je vevericü po meni. a prišedša v host u. takój je skočila na prvo smreko ter plezala po njej. da je bila kmalu v vrhu. V začetku se nisem dosti brigala za njo. češ, vsaj ju lebko priklicem nazaj, kadar Je hočem. In res. vzela sem v roko vejo, ki ima v sebi čarovno moč ter sem govorila óne besede, katere si me ti naučil, Matijček. Ali ne vem. kako je to ; menda nisem znala vseh besed : veverice le ni bilo z drevesa. V tem. ko sem se z veverico trudila, prišel je memo gosp. župnikov pes ter mi je vse ovce pognal po hosti. da ni bilo nobene videti nikjer. Zopet sem začela čarati, da bi pričarala ovce. ali zaman, moja pozabljivost je bila kriva, ker sem pozabila prvi dve besedi, ter stun dvakrat rekla: „eukerkandel/ a vse ni nič. pomagalo. Prosim te, Matijček, nà vzemi vejo, ti sam znaš dobro carati, ter začaraj, da pridejo moje ovce in tvoja veverica zopet domóv.
Oče Šimenec. Uboga Metka! -Matijček se je le norčeval s teboj, ko ti je govoril o čaranji. Nihče ne zna iz nič kaj narediti, to zna le Bog sam. Ako hočemo kaj imeti, moramo pridno delati. T potu svojega obraza si moramo vsakdanji kruh služiti. Bodi potolažena Metka ; po ovce bodem poslal pastirja, da jih polovi. A ti, Matijček dovolj si kaznovan, ker si v kazen izgubil živalieo, ki ti je bila toliko ljuba in drajja.
4	Tolažba v nesreči.
§bog človek je potoval bosonog v neko daljno mesto. Bil je tako ubo«?. ,'da si niti čevljev ni mogel kupiti. Od sobica razbeljeni pesek, po ka-%wš& tereni je moral hodili, pekel ga je takó v nógi, da ste mu obe nogi ranjeni bili. Zato je bil nestrpljiv in bridko je tožil čez svojo nemilo osod<>. Pot ga je peljal skozi neko veliko mesto. Ko je šel skozi ulice rečenoga mesta, ugledal je pred cerkvenimi vrati ubozega prosjaka, kateremu ste bili obé nogi odsečeni. Pogled tega ubozega človeka segel mu je globoko v srce. S solznimi očmi je dejal sam v sebi : „Pritožba čez mojo osodo parni bila opravičena. S čim sem si zaslužil to veliko milost od Boga, da sein srečnejši od tega siromaka, kateri se mora kakor črv plazili od jed nega kraja do druzega ?" To rek.ši, stopil je v cerkev, pokleknil pred veliki oltar in prosil Boga odpnščenja zaradi svoje liepotrpežljivosti. Odmolivši, šel je dalje svoj pot srečen in zadovoljen, da mu je Bog dal zdravje — največje bogastvo na svetu. Za nekoliko dni pride srečno v ono daljno mesto, kamor je bil namenjen, pozabivsi na vse bolečine, ki jih je moral pretrpeti, Boga hvaleč, da j»* zdrav na duši in telesu.
Zdravje je največje bogastvo. (
Fgaiika.
Štiri
sègtre vsako lóto so kažč, Nam daróve mnogoliòne prinesó : Prva mlada, lehkonAga skače v svét, Ponujäje v vincili rčž dišćčih cvét; Druga z délom poljskim lice si poti, Kòso v travi kléplje, krfvi grp ostri : Tretja drva séka, sadje spravlja v kót, Grozdje sladko trga, vinski polni sód ; À četrta v kftžuh je ogrnena. Rokavice ima, v pćč obrnena. Vsem je znano štirih séster teh imé : Kdor ne vé ga, nn prebistre nij glavé.
Bodite usmiljeni.
'^arkec, sin imovitih starišev, hodil je v prvi razred ljudske učilnice. . TTčil se je vrlo doliro ter je bil krotak in miren kakor ovčica. Vsi učenci so ga ljubili, a tudi on je ljubil nje.
Minulo je prvo polletje, in nastopilo je drugo. V dragem polletji pa otroci ne pišejo samo na pločice, ampak pišejo tudi na pisanke in to s peresom in Črnilom. Zatorej rekó gospod učitelj necega dne: „Otroci! jutri si prinesite vsak pisanko po 2 krajcarja in jedno pero po krajcarji, ker bomo začeli s črnilom pisati." O kako so se otroci temu veselili. Plésnili so v roke od samega veselja.
Marker pride domóv ter prosi oèeta: „Ljubi oče! prosim vas. kupite oli dve pisanki po 2 krajearja in dve peresi po krajcarji, ker bomo jutri pisali v soli s črnilom. "
r('inin ti je treba dveh pisank in dveh peres?" vprašajo oče, Jaz mislim, da ti je dosti jedna pisanka in jedao peró.u
Markee zariidi po vsem lieu ter reče malo ne jokajoč se: „Oče ljubi! rad vam bi povedal, čimu jih potrebujem, ali bojim se . .
J-e povej mi, nič se ne boj,- rečejo oče.
.Nil, vedite, oče ljubi, v šoli je jeden jako ubog učenec. Nima ne očeta ne matere, pa si ne more kupiti ne pisanke ne peresa: zato sem si mislil, da bi mu jaz te stvari lehko kupil, ako bi mi vi dopustili."
.To je lepó od tebe, dragi moj Markee, da si takó dobrega in usmiljenega srca. Rad ti kupim, česar si me prosil, a vrhu tega dobiš se od mene lepo držalo in ki-asno perésnieo, v katero si bodeš spravljal peresa in svinčnike."
Zgodovinsko - inostopisni obrazci.
(Spisuje P. P. H.)
X. Krško.
»	(Konec.)
■;£1)/umovoljno in surovo obnašanje nekaterih graščakov, posebno v sosednej rgKjllrvatakej Frana Tahija, ki je imel zastavno graščino Šused. bil je povod «Senovemu punti! 157S. leta. Iz Hrvatske, Štirskc in Kranjske se zliere ]SfJ zopet blizu 40.000 upornikov. Upor je bil zdaj s prevdarkom osnovan.
Vrhovni poveljnik je bil Iliju Gregorič, domi iz Ribnika v Metliške,i okolici. Ker je služboval več let pod Janezom Lenkovičem na slovenskoj ineji, bil je upornikom spreten vodja. Koncem januvarja 1573. leta se npró kmetje v sosednej Hrvatskej : tem se pridružijo uporniki in postopači. katerih tudi takrat ni manjkalo, iz Kranjskega in Štirskega. Začetkom meseca svečana se je ušotoril oddelek puntarjev onkraj Save z namenom, da si prisvoji Krško. To jim ni bilo ravno težavno, ker je bilo muogo meščanov z uporniki jednih misli; zato jim izroč0 tudi brod. Zdaj se uporniki vsujejo nad mesto, razgrajajo po svoje ter umore slehernega, ki se jim je stavil v bran. A že tisti dan pride Jošt Tnrn s petsto brambovei in Uskoki. Vstopi se okolo Krškega, kamor so se bili umaknili uporniki — bilo jih je okolo 2000 ; od dveh strani jih zaj&iue in boj se prične. Bil je srdit hud boj : uporniki so premagani in kar jih ni zbežalo, posekali bo jih Uskoki na mestu : mnogo jih je utonilo tudi v Savi. Za kazen so Uskoki mesto do vsega izplénili ter pomorili vse, kar jim je prišlo živega v pest, no prizanašajoč ženam niti otrokom. Godilo se je to v 5. dan svečana. Ujete upornike so odvedli v Ljubljano, kjer jih jo mnogg izmed njih doletela grozna, nečloveška kazen: bile so jim roko in ušesa odsekana v svarilen vzgled drugim. Tri dni pozneje obkolijo Štirski in Koroški vojaki pri Kozjem tudi glavnega vodjo Ilija. Po hudem boji je bila razkropljena četa upornikov, deloma pa tudi pobit». Ilija je ušel, a pozneje
so ga ujeli ter ua ftuuaji obsodili. Šest dni pozneje je bila razkropljena pri Stubiških toplieab tudi četa hrvatskih upornikov, broječa nad lU.(HK) mož pod poveljstvom Matije (ìobea, katerega so mislili uporniki izklicati y.a kralja. Strašna smrt. je zadela glavnega vodjo M. Uo1.hu. Posadili so ga v Zagrelo* na železen prestol ter ruu razbeljeno, z dolgimi žreblji obito krono zasadili v glavo. V groznih, neizrekljivih bolečinah je izdihnil svojo dušo podpihovale** kmečkega upora, ki je napravil toliko zla krivim iu nedolžnim. Kmečkega upora 1665. leu se Krško ni udeležilo. Bila jim je v spominu še nesreča, ki je zadela mesto v poprejšnem stoletji. Meščani so prisegli vkupe živeti in umreti ter se v bran postaviti upornikom. katerih se je bilo zbralo nekoliko tisočev. Iz Karlovca na pomoč prišerlši graničarji in Uskoki so jih dobro na-klestili. „A I*skoki so — kamor koli so prišli — izropali nedolžnega in krivičnega, da se Bogu usmili," — pristavlja kronist.
Mesto ni imelo nikoli svoje župnije, pripadalo je k Leskovškej župniji, ki je jako stara : kdaj je bila ustanovljena, ne zna se. Leta 1274. se naluija župnik Bertold. Bila je do konca 1*. stoletja podložna Oglejskemu patrijarhatu. Pravico patronata je podelil patrijarh Janez Celjskim grofom. Po teh so posestva in pravice podedovali avstrijski vojvode. Sedanjo župniško cerkev v goriškem slogu so postavili Kranjski stanovi 15(X). 1. v spomin dobljene zmage nad Turki. Večkrat — vzlasti o časih turških napadov — bivali so župniki v mestu. Vikarijat je bil ustanovljen še le 1768. leta.
Naj omenimo še nekaterih slavnih mož. ki so tli živeli ali pa bili tu rojeni. Iz 16. veka — časov Lutrovili homatij — opóinneti nam je Jurija Dalmatina, ki se je porodil v Krškem. Napisal je več knjig v slovenskem jeziku, preložil prvi sv. pismo na slovenski jezik, zna se, da v luteranskem duhu. Tudi Adam Bohorič je 1551.1. tu učil sinove dolenjskih graščakov. prišel 1500. leta v Ljubljano za ravnatelja šolam iu umrl 1598. leta. Napisal je več fcnjig. — V Krškem je umri ftufi najsfavnejtfi zgodovinar À'ranjsèe. Janez Vaj kar d V al va z or. Njegovi pradedje, prišedši iz Laškega, kupili so si Krško graščino. Porodil se je ta slavni mož v Ljubljani v 28. dan maja 1641. lota -, bil je zelò učen, potoval mnogo po svetu, a ljubil svojo lepo domovino nad vse ; njej jo žrtoval življenje iu imetje. Njegovo uajslavuejše delo je knjiga:- „Die Ehre des Herzogthums Krain," — dom ovi nosi o v j e v pravem pomenu — obsezajoča 3320 straui s 533 podobami. V njej je n.i drobno naslikana Kranjska do njegove dòbe. Vse to je pa stalo mnogo novcev. Bil je prisiljen prodati vsa svoja obširna imetja. Kupil si je hišico v mestu, v katerej je sklenil v 19. dan septembra 1603. leta svoje delavno in za domovino prezaslužno življenje.
Sedanje mesto šteje okolo 878 prebivalcev, ki se žive ob trgovstvu, obrtu in poljedelstvu. Jako ugodna lega mesta ob železniškej progi „Zidanimost-Zagreb" pospešuje blagostanje mesta, ker gre ves vinski in drugi promet Dolenjske preko Krškega. Nadejati seje. da se bode mesto bolj in bolj raze, velalo. Za naobraženost skrbi čveterorazredna ljudska in trirazredna meščanska šola.
lESsizne st^rari-
Dr ob tine.
Umrl je 2. februvaija v Št. Vidu na Dolenjskem obèe ljubljeni in spoštovani župnik pre-Častiti gospod
Matija Knlavic, knezoškoiijslri svetova-Ipc itd., ki je bil naš osobni prijatelj, prijatelj slovenske mladine in ves čas zvest podpornik našemu listu. Bodi mu večen spomin l
V	22. dan marca pa je umrl preč, gospod Tomaž Žirovni k, župnik v Grahovem pri Cerknici, ki je bil tudi prijatelj in podpornik našemu listu. Bodi mu zemljica lahka in v miru naj počiva !
(Posebni spomini meneča aprila.)
V	2. dan aprila 1472. leta so bili Turki izpred Ljubljane, odgnani.
V	4. dan aprila 1335. leta umrje Henrik, poslednji vojvoda Koroški; Korota u pride avstrijskim vojvodom v last.
V	6. dan aprila 1543. 1. so pričeli Turki pod povelništvora Muhameda II. oblegati Carigrad.
V	7. dan aprila 1374. leta se je ustanovilo vseučilišče v Pragi. — Ravno v ta dan 1871. leta je umrl slavni avstrijski admiral pl. Tegetthof, ki je 18GG. leta pri Visu sijajno zmagal laško brodovje. (Natančneje, o tem velmožn pripoveduje lanskega „Vrtca" 3. Število.)
V	dan aprila 1835. I. je umrl Viljem Humboldt, jeden najiininejših na-toroznam-ev tega stoletja.
V	11. dan april» 180(5. leta se je porodil nemški pesnik Anastazij Grün t, j. grof Ant. Auorsporg, rodom Ljubljančan. Za njegovega šolanja na Dunaj i bil mu je nekaj časa učitelj preelavni naš pesnik Fran Preširen.
V	12. dan aprila 1809. leta je vzel Inemost z naskokom Andrej Hofer.
V	14. dan aprila 1586. 1. je ustanovil nadvojvoda Karol vseučilišče v Gradcu.
V	16. dan aprila 1797. leta se je rodil v Marziliji sloveči državnik francoski : Thiers.
V	17. dan aprila je god ovni dan cesarjeviča Rudolfa.
V	19. dan aprila 1713. leta je od-; ločil cesar Karol VI. zvezo avstrijskih
dežel s pragmatično sankcijo.
V	20. dan aprila 1736. 1. je umrl princ Evgen.
j V 23. dan aprila 1564. leta se je porodil Anglež Viljem Shakespeure (reci : Sekspir), največji dramatični pesnik vseli narodov. — Ravno v ta dan 1616. leta pa je umri v Madridu jeden najslavnejših španskih pisateljev, Cervantes. Poglavitno njegov« delo je šaljiv roman : „Don Quixote." ki je prestavljen malo ne na vse jezike izobraženih narodov.
V	24. Jan aprila 1854. leta seje poročilnaš cesar F ran Josip I. z bavarsko princezinjo Elizabeto.
V	25. dan aprila 1859. leta se je otvoril Sueški kanal.
V	27. dan aprila se je porodil Morse, i znaj d eni k prvega telegrafa.
V	30. dan aprila 1847. I. je umrl sloveči avstrijski vojskovodja, nadvojvoda Karol. G.
Céna.
Ltjhku tenka zlata péna So ni oreh prilepi, Vender majhna nje je céna Ako jederca v njem ni
Clovuk tudi se prijavno Mnogi kaže vnunje lep ; A že srce ima prazno — Kdor ga hvali, ta je slep.
Vekoelav Skoda.
Eratkočasaici.
*	Učitelj so izpraševali slovnico in opazivši učenca. ki ni pazil, potrkajo nm na ramo, reko?: „Kaj pa je to?" Predao učitelj izgovori, odgovori prestrašeni učenec : „Očetova kamifcola, kadar pa si óni novo kupijo, bode ta moja."
*	Prosjak sreča dijaka na cesti in ga poprosi vbogajme. Ta se izgovarja, da mu nima kaj dati. A prosjak si ne dà dopovedati ter ga se dalje nadleguje. Dijak ga nato vpraša, Če mu more menjati dvajsetico. Prosjak prikima in je takój pripravljen menjati mu dvajsetico. „Nu, potem ste bogatejši od mene, ker jaz ga nimam niti vinarja v žepu," reče dijak in otide.
Rešitev skakalnice in imena rešilcev v 3. „ Vrtfevem" številu. Pozdravljam te, Daničica, O ti pr es vitla zvezdica! Prinosi nam vie beli dan. In božjo čast oznani pitnr!* Prehodi se okrog zemlje, Govöri tiho na srcé : „Zašli Sit e ljudjé, za vas Je ljubi Bog ustvaril nas!"
Prav so jo reSili: Gg. Samotarec v Idriji; Josip Benkovič. dijak v Ljubljani; Fr Kolbe, poštar na Vačah ; Andrej Lavrič in Peter Vovk. učenca v Staremtvgu pri Loii. — Gospa Matilda Sebenikar na Kakeku in Emica Žerjav, učenka v Starerotrgu pri Loži.
Slovstvene novice.
Zopet imamo lepo vrsto knjižic pohvalno omeniti na tem mestu, kar tudi radi in z veseljem storimo:
* Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. III. del. Spisal io založil Ant. Kržić. ka teh e t.. V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1883. 8° 172 str. — Takó se zove najnovejša knjiga za našo slovensko mladino, ki je ravnokar prišla na svitlo v lepej vnanjej obliki iz Blazni kove tiskarne. Tudi ta knjiga obsega, kakor nje I. in II. del, mnogo lepih zgodeb in resničnih zgledov bogoljubnih otrok
is vseh časov krščanstva. Mi telimo, da bi tudi po tej knjigi segli slovenski čitatelji i onim veseljem, kakor so segli po L. iu 11 delu. Da naše bogoljnbno ljudstvo rado čita
omenjene kujiee, v to nam je najboljši dokaz, da je bilo treba I. del rečene knjige spraviti te drugič v natia. Naj bi se tudi ta knji-
žic;» enako prvej in drugej prav hitro razširila po vsem Slovenskem in n»j bi nas gosji. Kržič kmalu zopet razvefeb'I s kaci m novim delom iz svojega spretnega peresa, to je gotovo želja vsacega, komur je mar za [«•množenje poučnih knjižic za našo dobro slovensko mladino. — Ona knjigi ie mehko vezanej 30 kr., trdo vezanej v platnenem hrbtu 40 kr., s poštnino po 5 kr. več.
*	Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov kršćanstva. I. del. Spisal iu založil Ant. Kriič. katehet. Drogi nut i«. 8* 151 str. — Cena mehko vezanej knjigi 30 kr.. trdo vezanej 40 kr. s poštnino po 5 kr. več. Knjige se dobivajo pri g. pisatelju in v katoliškej knjigotržuici v Ljubljani.
* Kršanski nauk za pervi in drugi razred. Sostavil Simon Zupan, ka-tehet. Z dovoljenjem visokočast. kne?.oškofijstva. V Ljubljani. 1883. 8° 47 str. Cena 12 kr. Prodaja katoliška bukvarua v Ljubljani, — Ta knjižica za prvi pouk v krščanskem nauku je tako izvrstno sestavljena, da nam je ni treba še posebej prinoročeval i ; prepričal se bode vsak, kdor ioli se peča s krščanskim naukom otrók bodi si v šoli ali doma. Posebno pa še to knjižico priporočamo slovenskim materam, katere uže dami podučujejo nežne otročiče v prvih resnicah sv. vere, ter jih tako pripravljajo za poznejši nauk v šoli.
•Cerkveni obredi. Z.i ljudske šole. Sestavil Simon Zupan, k *t ehe t. Z dovoljenjem visokočast. k negoško-fijstva. V Ljubljani. 1883. — Cena 20. kr. Prodaja katoliška bukvarna v L j ubijani. — Tudi te knjižice bilo nam
i'e silno potreba, posebno pri podućevanji irščanskega nauka v naših ljudskih šolah. To obče pripoznano potrebo je dobro uganil naš trudoljubivi g. Simon Zupan, katehet v £kofjiloki, ter napisal knjižico, ki bode v veliko korist našej učečei se mladini po ljudskih šolah. Mi jo pozdravljamo z veseljem ter želimo najboljšega uspeha. Ker nam prostor danes ne dopušča, izpregovorili bodemo pozneje še več o tu navedenih knjižicah za prvi nauk v krščanskem nauku.
*	Narodne Biblioteke snopič II., ki obsega nadaljevanje „Kranjske Čebelice* prišel je ravnokar na svitlo in se dovi va po 15 kr. zvezek. Ta vsotica je tako neznatna, da si to jako zanimivo delo vsak lehko omisli, kdor koli je prijatelj naše slovenske literature!
»Vrt««" Uhaja 1. dni vue«ga mM«««, io atojl m »m leto S gì. éo kr.; sa pol leu 1 gl. SO kr. Naplas Uredništvo „Vrtéero," meatol tre, Iter. 9 ▼ LJubljani (Lalhaoh).
Izd&telj, založnik in urednik IvaR Tfoiéló. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.