-^t^ i naeodnain ft« m m i univerzitetna tfjpl knjižnica Knjižničarske novice letnik 22, številka 11 november 2012 V tej številki: Srbska nacionalna bibliografija Z branjem do zvezd Libraries in the digital age (LIDA) 2012 4 Koledar prihajajočih srečanj Knjižničarjevo soočanje z bralno pismenostjo četrtošolcev Algoritem arene Gibi govorijo v Mestni knjižnici Ljubljana Oprema IKT 10 Bralna značka za odrasle 12 »Korošci pa bukve beremo« 13 1 2 7 8 9 POROČILA Srbska nacionalna bibliografija stručno-naučni skup, Narodna biblioteka Srbije, Beograd, 2.—3. november 2012 Srbska nacionalna knjižnica praznuje letos 180 let delovanja. Ob tej priložnosti so v hramu učenosti poskrbeli za več zanimivih srečanj in dogodkov. V začetku novembra je nacionalna knjižnica gostila konferenco na temo bibliografije. V pozdravnem nagovoru je namestnik ravnatelja nacionalne knjižnice, gospod Dejan Ristič, konferenco označil za praznik in poklon vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri nastanku obsežnega bibliografskega dela. Osrednja tema konference je bila Srbska retrospektivna bibliografija. V dveh dneh se je zvrstilo 27 krajših referatov. Obravnavani sta bili predvsem dve bibliografiji: Srpska bibliografija knjig 1868—1944 in Srpska bibliografija periodike 1768—2005. Referati so bili razvrščeni v štiri tematske sklope. Nacionalna bibliografija je bila umeščena v knjižničarsko in tudi širše družbeno okolje, pregledani so bili kriteriji in metodologije izdelave nacionalne bibliografije, srbski jezik in srbska književnost v bibliografiji ter nacionalna bibliografija v elektronskem okolju. V referatih so bila utemeljena in poglobljena teoretična izhodišča za pripravo bibliografije, nakazane pa so bile tudi nekatere povsem praktične in konkretne tehnične ali vsebinske rešitve, na katere bibliografi pri svojem delu pogosto naletimo. Prvi okvir teoretičnih izhodišč je potreben pri vsakem konceptu bibliografije in je za naše okolje zanimiv tudi kot primerjalni model. Osnovni kriterij Srpske retrospektivne bibliografije načeloma upošteva teritorialni, nacionalni in jezikovni princip. V posameznih letih je bolj prevladoval en ali drug princip. Poleg navedenega pri serijskih publikacijah upoštevajo tudi zamejske publikacije, jugoslovansko orientirane publikacije, izseljenski in emigrantski tisk. Skozi bibliografijo odseva razgibano politično dogajanje na Balkanu ob prelomu v 20. stoletje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bibliografijo pripravljali in urejali za tisk, je bilo družbenopolitično stanje v Srbiji prav tako močno razgibano. Podobno kot na tehnološkem področju nastajajo najboljši izumi v vojnah, se je tudi v tem primeru izkazalo, da je narodna zavest Srbov v tem težkem obdobju pripomogla k nastanku velikega dela - nacionalne bibliogra- fije knjig za skoraj sto let. V letih obdobju od 1989 do 2008 so Srbi izdali 20 zvezkov z več kot 100.000 bibliografskimi zapisi za knjige. Zadnji, 21. zvezek z dodatki in popravki, je še v pripravi. Bibliografija je urejena abecedno-imensko po značnici. Zvezki imajo avtorsko in predmetno kazalo. Kazala so po digitalizaciji tiskanih bibliografij porabili za prvi nivo redakcije digitalnih kopij. Redakcija bibliografije je potekala 6 let, na treh nivojih in še ni povsem končana. Bibliografija je dostopna na http://bibliografi.nb.rs/ authors 2/ in tudi z domače spletne strani Srbske nacionalne knjižnice http://www.nb.rs/ pages/article.php?id = 1381. Zanimiva posebnost je tudi raba obeh pisav - cirilice in latinice. Projekt je nastajal v sodelovanju s skoraj 150-imi knjižnicami iz širšega evropskega prostora, v katerih so preverjali bibliografske podatke; med njimi je tudi naša Narodna in univerzitetna knjižnica. Veliko delo in izhodišče za navedeno bibliografijo je v obdobju od 1956 do 2002 opravil takratni Jugoslovanski bibliografsko-informacijski institut s publiciranjem tekoče Jugoslovanske bibliografije, kasneje pa s posameznimi izdajami tudi srbski SAZU, univerzitetna biblioteka in seveda matična nacionalna knjižnica, pod okriljem katere je delo in uredništvo tudi ves čas potekalo. Podobno kot v slovenskem prostoru, tudi Srbi v ospredje postavljajo posamezne avtorje bibliografij 19. stoletja, ki so opravili pionirsko delo, npr.: Duro Daničic, Stojan Novakovic, Dragutin Gosnikovic, Daniel Živaljevic, in drugi. Kasneje izidejo bibliografije za krajša obdobja v institucijah, npr. Jugoslovenski bibliografski godišnjak za 1933 god., izd. 1935, izd. Srpska Kraljevska Akademija in Jugoslovenska bibliografija, izd. 1934, 1935, vse do poskusov prvih tekočih objav bibliografije v Glasniku Narodne biblioteke leta 1940, kar pa je žal prekinila druga svetovna vojna. Za bibliografijo knjig so uporabili 18 tekočih bibliografij, ki pa niso izhajale zvezno, tekoče. Pri serijskih publikacijah so si pomagali tudi s tiskarskimi in založniškimi katalogi. Virov za izgradnjo retrospektivne bibliografije je bilo še mnogo. Navedel sem jih le nekaj za ilustracijo i | Knjižničarske novice, letnik 22, številka 10 2 Slika 1: Srbska retrospektivna nacionalna bibliografija obsežnosti, postopnosti in interdisciplinarnosti projekta. Posebej je bil predstavljen projekt izdelave retrospektivne Srpske bibliografije periodike 17682005. Lani so izdali prvi zvezek (A—G), pričakujemo pa lahko še 4 zvezke in register s kazali. Bibliografija je urejena po abecedi naslovov serijskih publikacij. Iz opombe posameznega bibliografskega opisa je razviden bibliografski razvoj in »življenje« serijske publikacije v njenem celotnem obdobju oz. v obdobju 1768— 2005. Podobno kot v Slovenski bibliografiji so popisani tudi glavni in odgovorni uredniki, periodičnost izhajanja, povezane serijske publikacije, kot so predhodne ali naslednje izdaje oz. nadaljevanja, priloge, združene ali razdružene publikacije itd. Navajajo tudi spremembe naslovov in UDK pri vsakem zapisu. Zanimivo je, da še vedno razvijajo in skrbijo za bogata kazala. V tiskanem okolju je to seveda nujno in razumljivo, a ob prehodu na bibliografijo v elektronskem okolju, funkcionalnost kazal zamenjajo ustrezni iskalniki. Posameznih manjših, tudi konceptualnih razlik med slovensko in srbsko nacionalno bibliografijo je več, osnovno izhodišče pa pri obeh ostaja enako: prizadevanje za zajem in popis vsega za narod pomembnega knjižničnega gradiva. Slovenski kulturni prostor predstavlja nacionalni knjižnici izziv za izdelavo nacionalne retrospektivne bibliografije knjig za obdobje 1912— 1944. S takšnim projektom bi pokrili večjo informacijsko vrzel za pomemben čas slovenske zgodovine. V okviru konference je bila predstavljena tudi osebna bibliografija nobelovca Ive Andrica (1892—1975) v odnosu do nacionalne bibliografije. Bibliografija je zasnovana za obdobje 19112011. Nastala je v založništvu Zadužbine Ive Andrica, Srpske akademija nauka i umetnosti in Biblioteke Matice srpske. Izšla je leta 2011 v Beogradu in Novem Sadu. Gre za izjemno obsežno in natančno delo. V 50-ih različnih jezikih so popisali več kot 15.000 enot gradiva na 1.078 straneh. Osebna bibliografija je urejena kronološko. Obsega knjižna dela Ive Andrica, knjižne prevode, prevode v serijskih publikacijah, intervjuje, objavljena pisma in tudi knjige, ki jih je prevedel Ivo Andric. Drugi del vsebuje popis knjig in prevodov, ki govorijo o Ivu Andricu. Bibliografijo zaokrožuje 7 kazal. Bibliografija v elektronskem okolju in vključevanje tudi drugih knjižničnih gradiv v le-to je tudi v Srbiji še v razvoju. Naj navedem nekaj izjav, ki pozitivno usmeritev Slovenske bibliografije le še potrjujejo. Dragoslava Rodalevič iz Narodne biblioteke Užice o vključevanju neknjižnih gradiv v bibliografijo pravi, da ni pomembno za kakšno obliko knjižničnega gradiva gre. Nosilci informacij so lahko različni. Bistvena je vsebina. Dragana Stolič iz Univerzitetne biblioteke v Beogradu pa pravi, da so tako bibliografije kot tudi digitalni repozitoriji nosilci iste ideje. V sodobnem času se dopolnjujejo in niso tekmeci; bibliografija repozitoriju oz. digitalni knjižnici predstavlja informacijsko podporo. Uporabniku je tako omogočeno, da tovrstno gradivo vključuje in nadgrajuje v svoje sisteme znanja. Boris Rifl Narodna in univerzitetna knjižnica Z branjem do zvezd POROČILA Osrednja knjižnica Celje je v pravljen po vzoru bralne znač- Začetki segajo v leto 2001, ko začetku letošnjega leta praznovala drugo obletnico delovanja v novih prostorih. Ob tej priložnosti je zaživel nov projekt, ki smo ga poimenovali »Z branjem do zvezd«. Program je pri- ke, ki je v Sloveniji pri osnovnošolcih in srednješolcih prisotna že več kot 50 let. V zadnjih letih postaja čedalje bolj aktualna bralna značka za odrasle. so na OS Breg učitelji brali za značko. Številnim knjižnicam, ki so se vključile v izvajanje tega programa, se je letos pridružila tudi celjska. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Slika 1: Prvi zvezdni utrinki (foto: Robert Ožura) Namen te dejavnosti je spodbujanje bralne kulture in branja pri odraslih, ustvarjanje kritičnega bralnega odnosa, promocija kakovostnih slovenskih in tujih literarnih del, razvijanje refleksije o prebranem, druženje z ljubitelji branja in literarnimi ustvarjalci, obujanje spominov na branje v šolskih letih itd. Anton Novačan, pesnik, pisatelj in dramatik, rojen v Celju, je zapisal: »Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj se dviga k zvezdam!« Tri zvezde so bile v grbu celjskih knezov in tudi danes grb ostaja enak. Zvezde lahko simbolizirajo mnogo različnega, vendar pa že od nekdaj predstavljajo upanje in nekaj pozitivnega. Na ta način jih pojmujemo tudi pri nas. Bralcem dopuščamo možnost, da pomen zvezd razumejo po svoje, naša razlaga pa temelji na dejstvu, da z branjem dosežemo nekaj pozitivnega, nekaj več v življenju. Branje je čudovita pustolovščina, je iskanje neznanih svetov in zvezd, pri čemer osebnostno rastemo. Predvsem pa je branje užitek. Prvo leto bralnega popotovanja smo pričeli ob kulturnem prazniku, s Prešernom pa se je na veseli dan kulture tudi zaključilo. Program je koordinirala bib-liotekarka Polonca Bajc Napret. Seznam priporočene literature je ponujal 40 naslovov (poezija, romani in dokumentarna literatura). Skušali smo upoštevati različne želje in okuse bralcev, se prilagoditi različnim generacijam. Za osvojitev značke je bilo potrebno prebrati pet del. Bralci so lahko sodelovali tudi preko spletne strani knjižnice in socialnega omrežja Facebook. Preko različnih medijev smo jih obveščali o spremljevalnem programu. Bralcem so bile na voljo zloženke s predlagano literaturo in kazalke, na katere so vpisovali prebrane naslove in zapisali misel o prebranih knjigah. V februarju na začetku akcije smo gostili celjskega pisatelja in odvetnika Igorja Karlovška. Ob svetovnem dnevu poezije v marcu smo gostili pesnika Ivana Dobnika. Poeziji smo želeli dati posebno mesto in spodbuditi branje pesmi slovenskih, še posebej pa celjskih avtorjev. V tednu slovenske knjige so knjižničarji pripravili knjižno čajanko. Knjižničarji so predstavili nekaj naslovov iz seznama. Knjižna čajanka ni samo pogovor o prebranih knjigah, je prijetno druženje, je razpravljanje on prebranih zgodbah, o njihovem doživljanju in sprejemanju. S promocijo smo nadaljevali skozi poletje ter v novembru - v okviru dneva splošnih knjižnic. Gost zaključka na Ta veseli dan kulture je bil dramatik, pesnik, pisatelj ter gledališki, filmski in operni režiser Vinko Moderndorfer, čigar knjiga je bila uvrščena na priporočilni seznam. V Besednici se je z njim pogovarjal Marijan Pušavec. Predstavljenih je bilo nekaj del iz njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa, največ pozornosti pa je bilo posvečene knjigi s seznama - Nihče več ne piše pisem. Program so popestrili člani ljubiteljskega gledališča KUD »Zarja« Trnovlje - Celje z branjem poezije in s prikazom odlomka iz komedije Limonada slovenica avtorja Vinka Moderndorferja. Veliko število obiskovalcev dokazuje avtorjevo precejšnjo priljubljenost. Tega ni spremenilo niti dejstvo, da je bil na ta večer protestni shod pred občinsko stavbo v Celju. Gost se je izkazal za odličnega in zabavnega sogovornika in tako je čas, namenjen pogovoru, kar prehitro minil. Vsi, ki so osvojili značko (teh je bilo letos 30), so prejeli priznanje in skromno nagrado. Ob tej priložnosti so bili povabljeni k sodelovanju v prihodnjem letu, ko se bomo zopet »dotikali zvezd«. Želimo si, da bi se nam pridružili novi bralci, ter da bi čim več in kakovostno brali. Zanimanje in navdušenje bralcev nas prepričujeta, da smo na pravi poti. Anica Gubenšek Gračnar Osrednja knjižnica Celje anica.gubensek@knjiznica-celje.si 3 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 POROČILA Libraries in the digital age (LIDA) 2012 Zadar, Hrvaška, 18.—22. junij 2012 Konferenca LIDA - Libraries in the digital age se sedaj vsako drugo leto odvija na Hrvaškem, v Zadru. Kot sta uvodoma poudarila Tefko Sara-cevic in Tatjana Aparac-Jelušic, glavna organizatorja konference, je dogodek namenjen predvsem navezovanju stikov. Temu cilju je zadostila tudi 12. LIDA, kar dokazuje 156 udeležencev iz 24 držav in 4 kontinentov. V petdnevnem konferenčnem delu je bilo predstavljenih 36 predavanj, 2 delavnici, 15 posterjev in doktorski forum. Dolgi mediteranski odmori in večeri so nudili veliko možnosti za spletanje novih mednarodnih poznanstev in dogovarjanje o sodelovanju. Letošnja tema so bile spremembe (ang. Changes), razdeljene v dva sklopa. Prvi sklop del so predstavljale »Spremembe v svetu informacijskih storitev - evolucija in inovacije«. Vodja tega sklopa Marie L. Radford (School of Communication and Information, Rutgers University) je uvodoma izpostavila, da nam mora biti izziv spodbujati spremembe in ne sledenje. V tem sklopu sta bili dve vabljeni predavateljici. Eileen G. Abels (iSchool at Drexel) je v referatu »Change: Opportunity or Threat for Reference Services in the Digital Age« predstavila spremembe, ki jih doživljajo uporabniki, knjižničarji in knjižnice. Spremembe, ki vplivajo na delovanje knjižnic so: dostop do informacij 24/7, kjerkoli, kadarkoli; uporaba mobilnih naprav in aplikacij; samostojen servis (ang. self-servis); družabna omrežja in spletne skupnosti uporablja večina mladih in vedno več starejših ... Spremem- Slika 1: Mediteranski pogled iz predavalnice be so vplivale na način nakupovanja in učenja ter na knjižnične storitve. Spremembe se dogajajo in knjižničarstvo, če želi preživeti, mora najti svoj položaj, potrebuje nove ideje in spremembe paradigem. Po njenem mnenju je treba upoštevati dve kombinaciji, ki sta spremili (ne le) knjižničarski svet: - odprt dostop in spletna orodja; - računalništvo v oblakih in mobilne naprave. Vzporedno z naštetim se spreminjajo tudi naloge in opisi delovnih mest v knjižnicah, vsi zaposleni v stroki se morajo nenehno izobraževati. »V današnjem času, s spletom - kdorkoli se želi učiti, se lahko uči. Ni več izgovora!« Ob koncu se je vnela razprava, kako približevanje uporabniku le-ta sprejema in ali je mogoče zanj to preveč vsiljivo. S predavanjem »I always stick with the first thing that comes up on Google« je Lynn Silipi-gni Connaway (OCLC) predstavila ugotovitve projekta »Visitors and residents«, ki bi jih moral poznati in upoštevati vsak visokošolski knjižničar pri motiviranju študentov za delo v e-študijskem okolju. Tudi v teh razmerah mora knjižnica ostati del uporabnikove izobraževalne izkušnje. Poudarila je, da se vse premalo zavedamo, da morajo knjižnice svoje usluge zgraditi okoli uporabnikov, kar pa lahko storijo le, če jih razumejo in poznajo. A obstaja vrzel na področju študij uporabnikov, saj nimamo dolgoročnih študij. Pri OCLC so v raziskavi identificirali dve vrsti uporabnikov: »rezidenti« - osebe, ki živijo online (več kot 10 ur na teden), prispevajo online vsebine, berejo online, in »obiskovalci« - osebe, ki jim tehnologija predstavlja orodje, internet uporabljajo pasivno oz. zgolj za poslovno rabo in to manj kot 6 ur na teden. Izpostavila je ugotovitev, da uporabniki dojemajo okolje Facebook kot zasebno okolje v katerega ne želijo vključevati poslovnih ali študijskih povezav, kar je tudi razlog, da uporabniki knjižnic ne obiskujejo Facebook strani knjižnic. V raziskavo so vključili štiri vrste uporabnikov (dijake, dodiplomske študente, podiplomske študente in visokošolske učitelje), za metodologijo raziskovanja pa so izbrali intervjuje, pisanje dnevnikov in anketiranje. Nekaj zanimivih, znanih in manj znanih ugotovitev: | Knjižničarske novice, letnik 22, številka 10 4 • študenti uporabljajo Wikipedijo, tam najdene informacije uporabijo, a ne citirajo (citirajo »pravilni« vir), saj je Wikipedija v očeh profesorjev nezanesljiv vir podatkov, t. i. črni trg informacij; • večina raziskovalcev in študentov uporablja internet ponoči, ob študiju in želi odgovor takoj; • uporaba baz narašča s stopnjo študija; • uporabniki med šolanjem istovetijo pojem knjižnica s knjigami in ne z bazami in e-revijami, kar pa ne velja za visokošolske učitelje in raziskovalce; • pri iskanju in uporabi literature se za nasvet raje obrnejo na Google kot na knjižničarja »Google doesn't judge you!«; • uporabniki smatrajo e-pošto kot formalni način komunikacije, programi za klepet so neformalni in verjetno je to razlog za neuporabo servisov »vprašaj knjižničarja«; • pri iskanju informacij za osebno rabo so bili uporabniki zelo zainteresirani za pravilnost podatkov, pri iskanju znanstvenih informacijah, so se zadovoljili z najdenim. Avtorji raziskave poudarjajo izobraževalni/ opismenjevalni moment, katerega mora knjižničar pravilno izkoristiti za gradnjo odnosa z uporabnikom - pa naj bo fizični ali virtualni. Drugi sklop, naslovljen »Spremembe svetu elektronskih virov - informacija in digitalizacija«, so zaznamovali trije vabljeni govorci, ki so predstavili tri različne poglede na stroko. Alyssa Goodman, profesorice astronomije na Harvar- Slika 2: »Dream team« treh govorcev v družbi vodje sklopa Christine L. Borgman (UCLA) du, je predstavila svoj pogled in pozitivno izkušnjo na sodelovanje med raziskovalcem in knjižničarjem pri nastanku podatkovnih baz, ki so v astronomiji zelo pomembne. Herbert Van de Sompel, raziskovalec iz Los Alamos National Laboratory, je predstavil spremembe v znanstvenem komuniciranju (spremenjene vrste objav, pomen interneta kot infrastrukture za znanstveno komuniciranje in HTTP URI kot identifikator). Kot aktualni problem je izpostavil neobvladovanje dinamike objavljanja na spletu in izgubljanje starejših verzij objav istega dokumenta. V sklopu zadnjega problema je produkt njegovega laboratorija »Memento« (www.mementoweb.org), ki omogoča vpogled v spletne strani iz preteklosti. Liz Lyon, direktorica UKOLN (University of Bath), se je v svojem govoru osredotočila na izobraževanje za delo z orodji, ki bi moralo biti del izobraževanja informacijskih strokovnjakov. Definirala je vlogi univerzitetnega knjižničarja (vodstvene sposobnosti) in visokošolskega knjižničarja (odlično poznavanje informacij svoje ustanove). Veliko njenih zanimivih predavanj najdete na spletnem naslovu: www.ukoln.ac.uk/ ukoln/staff/e.j.lyon/presentations.html. V skupni razpravi so vsi trije poudarili pomen timskega dela v znanosti, v katerem mora sodelovati tudi knjižničar, saj raziskovalci »ne vedo ničesar o knjižničarskem delu, knjižničar pa lahko s svojim znanjem veliko pripomore k uspešnosti raziskave«. Izbor zanimivih referatov Referenti so se veliko ukvarjali z vprašanji, kaj je danes knjižnica in kaj je danes knjižnična zbirka, kako zagotavljati stalen dostop do informacij (24/7, kjerkoli, kadarkoli) ter kako poznamo naše uporabnike. Izpostavili so: • potrebo po višji usposobljenosti knjižničarjev s področja informatike in • nastalo vrzel med raziskovanjem, prakso in izobraževanjem (predvsem prenizka vlaganja v raziskave in premajhno vključevanje v raziskovalne projekte). Georg Petz je v referatu »ADOCO: Facilitating Quality Control in Mass Digitisation« predstavil digitalizacijski projekt avstrijske nacionalne knjižnice, ki ga izvajajo z Googlom. Do sedaj so I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 5 digitalizirali 600.000 enot (okoli 20 milijonov strani), katerim je že potekla avtorsko pravna zaščita. V projektu je Google zadolžen za transport v digitalizacijski center v Nemčijo, kjer dokumente skenirajo in obdelajo kvaliteto posnetkov. Vsi digitalizirani dokumenti so nato dosegljivi preko Google Books in Europeane. Avstrijski knjižničarji zapise opremijo z metapo-datki, poskrbijo za sekundarno shranjevanje na lokalnih strežnikih in za njihovo trajno hrambo. Knjižničarji tudi administrativno vodijo celotno logistiko (izbira knjig za digitalizacijo, urejanje dokumentacije za prevoz gradiva v tujino). Program ADOCO (Austrian Books Online Download & Control) so pričeli julija 2011 in je namenjen iskanju sistemskih napak pri digitalizaciji. S programom lahko odkrijejo morebitne napake in jih na strani popravijo ter se tako izognejo ponovnemu skeniranju dokumenta. Gradivo je možno pregledovati z opcijo iskanja po celotnem besedilu, pripravljajo pa tudi aplikacijo za mobilne telefone. Gary Radford je z referatom »Alternative Libraries as Heterotopias: Challenging Conventional Constructs of Library Service« predstavil spremenjeno oz. nadgrajeno vlogo knjižnice, ki je ne le knjižnica, temveč tudi pisarna, dom, šola, otroško igrišče, prostor avantur, prostor odgovorov, je prostor izkušenj in prostor, kjer se lahko izgubiš. Tian Xiao Zhang (»Pay-Per-View, a Promising Model of E-articles Subscription For Middle/Small Sized Academic Libraries in Digital Age«) je predstavila spremenjeno vedenje uporabnikov ob spremenjenem načinu nabave revij oz. člankov in poudarila vlogo knjižničarja pri iskanju kompromisnih rešitev med obsežnostjo, kvaliteto in ceno zbirk. Robert Pymm je z referatom »E-books, e-audio and public libraries: Is it lift off or steady as she goes?« predstavil projekt splošne knjižnice v Canberri (Avstralija), kjer od leta 2006 ponujajo 1750 naslovov e-knjig, naložljivih na zasebne bralne naprave. Kljub dejstvu, da je Avstralija angleško govoreča država, pa jim primanjkuje lokalnih naslovov, saj domači veliki založniki ne omogočajo izposoje e-knjig v e-pub formatu, prav tako ne morejo izposojati Amazonovih knjig (kot je to možno v ZDA). Bolj kot izposoja e-knjig je uporabnike navdušila možnost izposoje zvočnih knjig. Darko Lacovic je predstavil rezultate hrvaške raziskave »LIS students seeking information for their final papers: small-scale study at the Faculty of Philosophy in Osijek«. Prvi del raziskave je bila citatna analiza zaključnih nalog, ki je pokazala, da študent v povprečju uporabi 16 virov, ki so večinoma dosegljivi prek spleta, so novejšega datuma, prevladujoča jezika sta hrvaščina in angleščina, 34 % virov predstavljajo knjige, 58 % pa članki. V drugem delu raziskave so izvedli intervjuje z diplomanti na temo, kako so iskali literaturo in kakšno vlogo sta imela pri tem knjižnica in knjižnično osebje: • študenti so slabo prepoznavali relevantnost virov in prepoznavanje avtoritet iz raziskovalnega področja; • študenti so večinoma uporabljali enostavno iskanje in enostavne ključne besede; • knjižnica je imela zelo veliko vlogo v prvi fazi raziskovanja, nadalje pa so jo uporabljali kot čitalnico in dostop do baz in izposojo gradiva; • pomoč knjižničarjev so študenti prepoznali pri izposoji in uporabi baz; • največkrat so študenti iskali pomoč pri mentorju, šele nato v knjižnici, avtorjev niso kontakti-rali. Ross Todd je v referatu »Libraries in the digital age: Conceptions of the Next Gen School Libraries« predstavil trende v ameriških šolskih knjižnicah, kjer se nadaljuje njihovo zapiranje in prehod na mobilno tehnologijo. Rezultati raziskave o šolskih knjižnicah (1. del: cissl.rutgers.edu/ images/stories/docs/njasl phase 1.pdf in 2. del: cissl.rutgers.edu/images/stories/docs/njasl phase%20 2 final.pdf): • ravnatelji so se strinjali, da je vzdrževanje šolske knjižnice drago, a potrebno, saj je knjižnica prostor za shranjevanje virov in šolski pedagoški center; • šolskega knjižničarja ravnatelji in drugi učitelji dojemajo kot učitelja - enakovrednega pedagoškega sodelavca, ki se ukvarja z informacijskim opismenjevanjem; • šolska knjižnica je tako dobra, kolikor je šolski knjižničar dober učitelj; dober šolski knjižničar je knjižničar z dušo, ki ne daje največjega poudarka iskanju gradiva, temveč na razvoj kritičnega mišljenja; • z neomejenim finančnimi sredstvi bi intervju-vanci povečali velikost šolske knjižnice in »klonirali« šolskega knjižničarja (več strokovnega osebja). 6 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Slika 3: Slovenska referenta Polona Vilar in Primož Južnič sta predstavila delne rezultate slovenske raziskave »Are librarians familiar with information seeking behaviour of teachers and researchers in their respective institutions?«: • IKT vpliva na delo raziskovalcev, na njihove načine sodelovanja in pridobivanje gradiv; • slovenski raziskovalci ne uporabljajo knjižnic, medknjižnične izposoje in portalov, niti ne uporabljajo možnosti spleta 2.0 (npr. blogov); • slovenski raziskovalci določenih storitev ne prepoznavajo kot knjižničnih storitev: OPAC, SICRIS, e-dostop do virov; • slovenski knjižničarji poznajo raziskovalce na osebni ravni, študij uporabnikov ne izvajajo pogosto; • slovenski knjižničarji ne poznajo delovnika raziskovalcev (izven običajnega delovnega časa) in ne izvajajo aktivnosti, s katerimi bi se jim približali. Sheila Corrall je v referatu »Information Resource Development and »Collection« in the Digital Koledar prihajajočih srečanj TUJINA (izbor za obdobje marec 2013) • 11.-15. 3. 2013, Stuttgart, Nemčija, Networked Systems, http://www.netsys2013.de • 13.-15. 3. 2013, Lisbona, Portugalska, Digital Memories, http://www.inter-disciplinary.net/critical-issues/cyber/ digital-memories/details/ • 19.-22. 3. 2013, Potsdam, Nemčija, International Age: Conceptual Frameworks and New Definitions for the Network World« iskala novo definicijo knjižnične zbirke: »Zbirka je proces zbiranja in zagotavljanja dostopnosti.« Poudarila je, da je potrebno vključevati nove tipe zbirk in jih ne prepuščati drugim ponudnikom. Zadnji konferenčni dan je bil bolj evropsko obarvan, v panelni diskusiji so referenti ugotavljali razlike med ameriškim in evropskih dojemanjem informacijske znanosti. Lyn Robinson (City University London) je predstavila začetke informacijske znanosti v Veliki Britaniji, Elena Cor-radini (Univerza v Padovi) razvoj v Italiji, Christian Schloegl (dunajska univerza) pa je predstavil težave, s katerimi se sooča informacijska znanost v Evropi: fregmentacija stroke, različni tipi knjižnic, problem jezikov. Zahvala Za prijetno in koristno preživet čas v Zadru se moramo udeleženci zahvaliti zadrskim organizatorjem (Sveučilište u Zadru, Odjel za informacijske znanosti), predvsem Tatjani Aparac-Jelušic, prijetni poletni mediteranski klimi, zgodovinsko zanimivemu Zadru ter referentom, ki so se držali časovnih omejitev. Za možnost udeležbe na konferenci LIDA 2012 se avtorica prispevka zahvaljuje Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in Gozdarskemu inštitutu Slovenije. Dodatne informacije Informacije o konferenci so dosegljive na spletni strani konference (ozk.unizd.hr/lida), vključno z zbornikom (ozk.unizd.hr/proceedings/index.php/ lida2012). Maja Božič Gozdarska knjižnica OBVESTILA Symposium of Information Science, http:// www.isi2013.de/ • 20.-22. 3. 2013, Antwerp, Belgija, Youth 2.0: Connecting, Sharing and Empowering? Affordances, Uses and Risks of Social Media, http://www.ua.ac.be/main.aspx? c=.YOUTH2.0 • 25.-27. 3. 2013, Manchester, Velika Britanija, Librarians' Information Literacy Annual Conference, http:// www.lilacconference.com/WP 7 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 NOVOSTI Knjižničarjevo soočanje z bralno pismenostjo četrtošolcev Pedagoški inštitut je konec leta 2012 objavil prvo poročilo o mednarodnih in nacionalnih rezultatih Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2011 med četrtošolci: http://193-2.222.157/Sifranti/ InternationalProject.aspx? id = 20. Izsledke je predstavila Marjeta Doupona Horvat v publikaciji Bralna pismenost četrtošolcev v Sloveniji in po svetu. Rezultati so pričakovano zanimivi tudi za vsakega knjižničarja, ki se je že, ali pa tudi ne, spoprijateljil z dejstvom, da ima pomembno vlogo in odgovornost pri razvoju bralne pismenosti prebivalstva. Naj spomnim, da je bil njegov vpliv na rezultate bralne pismenosti potrjen že v prvi raziskavi bralne pismenosti tretješolcev, leta 1991 (Novljan, S. Sodobne dejavnosti šolske knjižnice s posebnim ozirom na njene bibli-opedagoške naloge pri izvajanju izobraževalnega programa učenja branja v osnovni šoli. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996). Podatki v poročilu mu ponujajo premislek o lastnem delu in njegovem vplivu na razvoj bralne pismenosti, čeprav njegovega dela tokrat ni meril nihče. Najprej se bodo samokritično izprašali knjižničarji šolskih in splošnih knjižnic, posredno pa so v rezultate vpleteni tudi knjižničarji, ki kjerkoli strežejo potrebam odraslih prebivalcev, ki so tako ali drugače kot starši, učitelji, vzgojitelji, uradniki, novinarji ... pri opismenjevanju zgled in pomoč otrokom. Navajam nekaj poudarkov za vabilo k prebiranju poročila in k premisleku knjižnic, ali so storile vse, kar je v njihovi moči, so delale prav in prave stvari, pri čemer se ne bodo mogle izogniti vprašanju, zakaj njihova prizadevanja ne dobijo vselej želenega odmeva med potencialnimi uporabniki. Nič narobe ne bo, če se ob tem porodi misel, da še zdaj kar nekaj prebivalcev ocenjuje knjižnico po lastni izkušnji, ki ponuja podobo izpo-sojevališča knjig za prosti čas, oni pa menijo, da odkar so zapustili bralno značko in domače branje, časa za tako branje več nimajo. V raziskavi o bralni pismenosti, ki je ugotavljala, kako dobro razumejo četrtošolci, kar sami preberejo, je sodelovalo 49 držav. Med njimi je slovenske dosežke predstavljal vzorec 195 šol s 4512 učenci. Slovenija ima bralno povprečje izkazano s 530 točkami, kar je nižje od mednarodnega mejnika 550 točk. Slednji predstavlja nivo pismenosti, ki omogoča učencem znanje branja, ko se učenci z branjem lahko učijo. Pri nas ga dosega 42 % otrok (v Singa-purju npr. se lahko samostojno z branjem uči 62 %, v Rusiji pa 63 % otrok), najvišji mednarodni mejnik 625 točk, ko so učenci sposobni v interpretaciji upoštevati celotno besedilo in navesti dokaze iz besedila, pa dosega 8 % naših učencev. Bralni dosežki se po pokrajinah razlikujejo. Med tem ko osrednja slovenska pokrajina dosega 541 točk, sta na dnu lestvice Pomurska in Koroška s 35 točkami manj, to pa je skoraj enoletna razlika v učenju branja. Pri tem ne gre spregledati, da le 8,5 % razlik v dosežku otrok lahko pripišemo šoli, poroča Douponova, ostalo domačemu okolju, virom in spodbudam za učenje, ki jih ima učenec doma, v bližini doma, dohodku družine, izobraženosti staršev oziroma njihovim pričakovanjem. Knjižničarji ne moremo ostati ravnodušni, če te podatke povežejo s podatki Centra za razvoj knjižnic pri NUK o razvitosti splošnih knjižnic in s tem, da kar deset občin v letu 2011 ni imelo v svojem okolju dostopne nobene oblike izposojevali-šča. Največ teh občin je prav v Pomurju. Gospodarska kriza ne more biti prepričljivo opravičilo za zniževanje kulturnih standardov in povečevanje neenakosti prebivalstva, še zlasti ne v občinah, kjer si je prebivalstvo izvolilo županstvo, čeprav je število prebivalcev ponekod pod standardom, ki določa pogoje za ustanovitev občine. Vlagati je potrebno tja, kjer se gradi prihodnost, in s prioriteto tja, kjer je pogojev za izobraževanje, kulturo najmanj, vedo knjižničarji. Zato so v sistemu dostopnosti bralnih virov razvili krajevno knjižnico, človekovo najzgodnejšo in stalno sopotnico v življenju. Branja se začnemo učiti najprej, najbolj zgodaj doma in ob pomoči splošne knjižnice, v katero smo povabljeni že ob rojstvu, in do mature moramo besednjak z izrazito pomočjo šol razširiti na okoli 20.000 besed, da se lahko učimo naprej in se imamo za enake državljane, ki zmorejo z branjem pridobiti potrebe informacije, vedenje in znanje. Knjižnica zmore zmanjševati razlike v 8 | Knjižničarske novice, letnik 22, številka 11 bralni pismenosti, še zlasti v kritičnem času počitnic. Ko nastopijo šolske počitnice, se razlike v bralni pismenosti najbolj povečujejo. V socialno ogroženih okoljih, revnih s knjižnično dejavnostjo in drugimi kulturnimi dejavniki, slabo pismeni otroci še bolj nazadujejo, tudi zato, ker ne hodijo na počitnice, ne potujejo, ne dobivajo zadosti dražljajev, raznolikih spodbud za širjenje besedišča, opozarja poročevalka, ko predstavlja pomen družine in njene možnosti, izobrazbo staršev ter njihovih pričakovanj za razvoj pismenosti. »Če je družina močan dejavnik, to še ne pomeni, da ga je treba še okrepiti. Nasprotno, okrepiti je treba tisti del, ki je šibak; to pa je vpliv šole.«, pravi poročevalka (str. 141). In kakšen vpliv imajo šolske knjižnice? Najprej so raziskovalci zaznali velike razlike med šolami v dostopnosti knjig. Praviloma jih je malo prav tam, kjer bi jih najbolj potrebovali, v mestnih, bogatejših socialno ekonomskih okoljih pa otroci ob mnogo bogatejši ponudbi šolskih knjižnic teh tudi ne obiskujejo, ker imajo knjige (tudi zelo bralno vplivne enciklopedije in slovarje) doma in v bližnji splošni knjižnici. Druga značilnost vpliva šolske knjižnice je, da velikost knjižnične zbirke ni povezana z bralnim dosežkom otrok. 66 % učencev šol, kjer imajo v knjižnici več kot 5.000 knjig, je doseglo 529 točk, 27 % učencev iz šol, kjer je v šolski knjižnici od 501 do 5000 knjig, pa 530 točk. Rezultati so podobni rezultatom že omenjene raziskave Novljanove, ki ugotavlja tudi, da imajo dejavniki šolske knjižnice primeren uspeh, kadar so vsi enakomerno razviti. Torej ob dobri zbirki knjižničnega gradiva še prostor za njegovo pregledno ureditev in uporabo ter knjižničarja, ki zmore preseči splošne oblike knjižne in knjižnične vzgoje z uvajanjem knjižnice kot učnega dejavnika v pouk vseh predmetov. Knjižničar, ki mu v sodobnem času raste pomen, ne samo kot strokovnjaku, ki zmore organizirati knjižnico tako, da jo lahko uporabnik samostojno uporablja, ampak kot strokovnjaku, ki nastopa na svojem področju kot svetovalec, informator, učitelj, vzgojitelj, ki obvlada svojo in druge knjižnice in zunanje vire informacij, naj bi bil tudi govorno sposoben to znanje in vedenje deliti z obiskovalci. Da mora biti pripravljen to početi, je sicer samo po sebi umevno, ne pa tudi povsod doseženo. Hudo je poslušati pripombe obiskovalcev o knjižničarjevem ravnanju, kadar se to birokratsko skrči na delitev navodil, prepovedi (npr. znameniti odgovor: »Na internet poglejte« in znamenite tiskane zloženke »hišni red«, ki govore o tem, kaj ne sme obiskovalec početi v knjižnici, redko pa mu razložijo, kaj mu je na voljo in čemu kaj služi in s kakšnim pričakovanim namenom). Če ste kdaj to doživeli, še zlasti v okolju javnega zavoda, ki se kiti s kulturnim in etičnim ravnanjem, boste vedeli, zakaj so prizadeti. Komunikacije se da naučiti in govor ima med drugim povezavo z razvijanjem bralne pismenosti, pravi Marentič- Požarni-kova skupaj s Plut -Pregljevo v knjigi Moč učnega pogovora: poti do znanj z razumevanjem (izdal jo je Zavod RS za šolstvo). Tudi to priporočam, celo za kakšno predavanje na seminarjih za knjižničarje, med drugim zato, ker sodi med vire, ki ne znižujejo učnih standardov (da bi ustanove prikazale uspeh svojega dela), ampak se zavzema za dvig kakovosti in nenehni razvoj strokovnega dela. Da ni nemogoče doseči boljših rezultatov, so pokazali uspehi četrtošolcev in osmošolcev z nadpovprečnimi rezultati v matematiki in naravoslovju. Silva Novljan NOVOSTI 9 Algoritem arene priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012 MKL, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo je skupaj s strokovnimi sodelavci tudi letos pripravila Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig (pregled knjižnih izdaj za leto 2011) in ga predstavila na novembrski strokovni sredi, 14. 11. 2011, v dvorani Knjižnice Otona Župančiča. Predstavitve se je udeležilo okrog 80 udeležencev iz vse Slovenije, predvsem mladinskih knjižničarjev splošnih in šolskih knjižnic. Znak kakovosti »zlata hruška« je tudi letos prisoten na 28. Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu in že dodobra prepoznan med obiskovalci I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 sejma in založniki. Algoritem arene je bil znotraj okvirov vrednotenja mladinskih knjig predstavljen tudi na sejemski Debatni kavarni, 21. 11. 2012, z naslovom Med ničevostjo in odličnostjo. Priročnik se je v preteklih letih izkazal kot nepogrešljiv vir informacij pri strokovnem delu knjižničarjev, mentorjev bralne značke, učiteljev, vzgojiteljev in staršev, pa tudi založnikov in knji-gotržcev, avtorjev in strokovnjakov s področja mladinske književnosti. Rdeča nit in naslov publikacije Algoritem arene skuša opozoriti na zanimivo optiko mladinske književnosti, ki odstira v zadnjem času, tako v svetu kot tudi pri nas, vse bolj dramatičen in zaskrbljujoč problem sodobne mlade generacije: po eni strani njeno odvečnost, izgubljenost in brezizhodnost, v katerih so mladi žrtve družbenih iger odraslih, po drugi strani pa njihovo postopno prebujanje k uporništvu in iskanju novih vrednot, ki zorijo v odločitev, da se takšnim igram poskušajo odpovedati ali si zamisliti drugačne. Priročnik 2012 prinaša tudi letos seznam zlatih hrušk iz produkcuje 2011 (novosti in zimzelen-ke), bibliografski pregled leposlovja in poučnih knjig po temah, zvrsteh in žanrih, bibliografska in orodna kazala, predmetno kazalo, uvodno besedo uredništva ter pregled vseh v preteklem letu nagrajenih knjig, zlasti priznanj »zlata hruška« v treh kategorijah (izvirno slovensko leposlovje, izvirna poučna knjiga in prevedena leposlovna knjiga), ki kot izviren kolaž krasijo tudi naslovnico letošnjega Priročnika. Izdajo Priročnika je sofinancirala Javna agencija za knjigo republike Slovenije. Ida Mlakar Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestna knjižnica Ljubljana Gibi govorijo v Mestni knjižnici Ljubljana KNJIŽNIČNE PRIREDITVE V izobraževalnem programu Mestne knjižnice Ljubljana 10 uporabnikom pripravljamo različne jezikovne izzive. Za ta velike imamo tečaj nemščine, francoščine in španščine, ob tem še delavnice angleškega in španskega jezika, pogovorne ure v italijanščini ter angleščini in »kuharsko« italijanščino. Za ta male pripravljamo poljudno- znanstvene delavnice v angleškem jeziku in pravljične urice v španskem in angleškem jeziku. Za vse to poskrbijo naši zaposleni in zunanji sodelavci. Programe izvajamo v okviru Točk vseživljenjskega učenja, Središča za samostojno učenje, Borze znanja ali pod okriljem drugih pobud. Že drugo leto zapored imamo v okviru Središča za samostojno učenje prav posebne jezikovne delavnice. Gre za delavnice, ki jih naši uporabniki poznajo pod imenom Gibi govorijo. Pod tem imenom se skrivajo začetne I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 delavnice slovenskega znakovnega jezika. Delavnice zajemajo učenje enoročne abecede, predstavljanje in pozdravljanje v kretnji ter mnogo zanimivega besedišča, uporabnega v vsakdanjih situacijah in namenjenega lajšanju sporazumevanja med gluhimi in slišečimi. Z delavnicami želimo predstaviti jezik širši okolici in udeležence spodbuditi k učenju komunikacije s kretnjami. Vodi jih andragoginja Danjela Marcola, ki se je s slovenskim znakovnim jezikom spoznavala na različnih tečajih ter v sodelo- V Središču za samostojno učenje so uporabnikom za učenje na voljo: • Naučimo se slovenskega znakovnega jezika 1: učbenik za slovenski znakovni jezik, Ljubica Podboršek & Katja Krajnc, Zavod za gluhe in naglušne, 2006 • Slikovni slovar slovenskega znakovnega jezika 1: dodatek k učbeniku Naučimo se slovenskega znakovnega jezika, Ljubica Podboršek, Zavod za gluhe in naglušne, 2010 • Naučimo se slovenskega znakovnega jezika: učbenik za slovenski znakovni jezik 2, Ljubica Podboršek & Katja Krajnc, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2010 • Multimedijski praktični slovar slovenskega znakovnega jezika, Žele, Andreja, • Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, 2003. Takšna in še druga gradiva so uporabnikom za izposojo na dom na voljo tudi v nekaterih drugih enotah Mestne knjižnice Ljubljana. vanju z Zavodom za gluhe in naglušne v Ljubljani izdelala tudi diplomsko nalogo Izobraževalna biografija gluhih in naglušnih odraslih. V Mestni knjižnici Ljubljana na področju izobraževanja odraslih že več let dela kot mentorica, svetovalka in informatorka z različnimi ciljnimi skupinami uporabnikov, predvsem s starejšimi in brezposelnimi. Delavnice so namenjene članom Mestne knjižnice Ljubljana in so brezplačne. Učenje poteka v manjših skupinah, do 8 udeležencev, tako da lahko mentorica spremlja pravilnost kretan-ja vsakega udeleženca posebej. Celotna skupina lahko intenzivno ponavlja in vadi tako, da ob kretnji razločno izgovarjajo besede in uporabljajo primerno mimiko. Na delavnicah vsakokrat poskušajo novo naučene besede uporabiti v krajših stavkih in dialogih, občasno pa se preizkušajo tudi v prevajanju krajših odstavkov. Poudarek je tudi na mimiki obraza in gibanju telesa, zato se delavnice pogosto začnejo s pantomimo. Slika 1: Gradivo za učenje znakovnega jezika, ki smo ga pripravili v MKL Program je zasnovan stopenjsko, v šestih korakih. Posamezna delavnica se odvija v dveh delih, v vmesnem času pa vabimo udeležence k samostojnemu učenju in utrjevanju znakovnega jezika v Središče za samostojno učenje, kjer jim je na voljo različno učno gradivo. Udeležba na delavnicah in učenje v Središču za samostojno učenje sta za uporabnike brezplačni, dejavnost pa financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Še posebej nas veseli, da so vsebine pritegnile tudi mlajše, ki se delavnic Središča za samostojno učenje redkeje udeležujejo. Gibi govorijo predstavlja netradicionalno ponudbo v knjižnicah in pomeni dodano vrednost. Usvojeno znanje udeležencem omogoča komunikacijo z gluhimi in naglušnimi ter tako pripomore k večji vključenosti ranljivih skupin v družbo. Zadovoljstvo se odraža tudi v pozitivnih odzivih udeležencev in izraženem zanimanju za dopolnjevanje znanja. Simona Šinko Center za vseživljenjsko učenje v Mestni knjižnici Ljubljana simona.sinko@mklj.si <3 T u t i V ^ W i G H I to Í J V1 K VI L*f M ¿iifc N 11 Slika 2: Utrinek z delavnice (foto: Arhiv MKL) I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 PREDSTAVLJAMO Bralna značka za odrasle »Korošci pa bukve beremo« Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem pričeli s tretjo sezono bralne značke za odrasle »Korošci pa bukve beremo«. Projekt promocije branja za odrasle izvajamo v sodelovanju z vsemi koroškimi splošnimi knjižnicami. Namen bralne značke za odrasle je: - povečati bralno kulturo na Koroškem; - vzpodbujati bralne navade in prostovoljno branje v prostem času; - vzgajati bralce za vse življenje; - s strokovno izbiro bralcem ponuditi primerno/ raznovrstno kakovostno literaturo domačih in tujih avtorjev. Branje knjig bo potekalo od novembra 2012 do aprila 2013. Vse bralce, ki bodo v tem obdobju prebrali vsaj 5 knjig (štiri prozna dela in eno pesniško zbirko), bomo na zaključni prireditvi nagradili. V pomoč pri izbiri knjig ponujamo knjižni meni, ki obsega preko štirideset književnih del. Med njimi so tako aktualne novitete kot knjižna klasika. Knjižni meni je razdeljen na dva dela; v prvem, »Za lušt«, ponujamo pesmi slovenskih pesnikov, v drugem, »Iz naše cule«, so prozna dela. Bralno dogajanje vsako leto popestrimo s srečanji, kjer spregovorimo o prebranih knjigah ter povabimo kakšnega gosta. Novost letošnje bralne značke je možnost sodelovanja tistih bralcev, ki zaradi različnih razlogov težko berejo. Za njih imamo v knjižnici lahko branje. Lahko branje je namenjeno: - ljudem z motnjo v duševnem razvoju; - ljudem po nezgodni poškodbi glave ali kapi; - starejšim, ki doživljajo s staranjem povezane težave; - mladostnikom s posebnimi učnimi težavami; - ljudem, ki ne poznajo dobro slovenskega jezika in - številnim drugim. Njihovim potrebam smo prilagodili način sodelovanja, seznam knjig in zgibanko (večji tisk, večji razmik med znaki, lahko razumljivi stavki). Na seznamu knjig za lahko branje sta dve prepoznavni, lahko berljivi leposlovni priredbi (Shakespeare, W.: Romeo in Julija: lahko branje, in Tavčar, I.: Visoška kronika: lahko branje) in pesniška zbirka Toneta Pavčka po izbiri. Naše- Slika 1: Korošice in Korošci, ki bukve berejo (foto: Jelka Kos) mu povabilu k branju in lahkemu branju so se prijazno odzvali tudi bralci v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. V prvih dveh letih je bralno značko uspešno zaključilo okrog sto bralcev. Letošnje začetne slovesnosti se je udeležilo šestdeset srčnih ljubiteljev knjig, zato verjamemo, da bo odziv med bralci v tej sezoni še večji. Z objavo tega prispevka pa želimo prispevati k prepoznavnosti naše skupne akcije v slovenskem prostoru. Petra Makuc Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem petra.makuc@rav.sik.si Slika 2: Bralno sezono smo odprli z razvezom cule (foto: Jelka Kos) I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 12 Oprema IKT analiza popisa IKT 2010 po območjih OOK Na podlagi programa območnih knjižnic za leto 2011 smo osrednje območne knjižnice v sodelovanju s splošnimi knjižnicami na svojih območjih izvedle popis opreme IKT. Z njim smo želeli ugotoviti naslednje: • lokalne potrebe uporabnikov in zaposlenih v knjižnicah, • možnosti za boljšo izrabo obstoječih informacijskih virov, • možnosti za pripravo skupnih projektov in razvoj informacijskega sistema, • sistemska varnost, • komunikacije, • potrebe po funkcionalni nadgradnji informacijskega sistema, • izboljšanje osebne produktivnosti zaposlenih, • uporabnikom ponuditi udobno in kvalitetno podporo. V popisu smo zajeli naslednje sklope: • način vzdrževanja opreme IKT v knjižnicah, • stanje in delež delovnih postaj za zaposlene in za uporabnike, • povezava do interneta in stanje omrežne opreme, • programska oprema in licence. ANALIZA POPISA Vzdrževanje opreme IKT Že ob nakupu opreme IKT moramo razmišljati, kako bo potekalo njeno vzdrževanje. Poskrbeti je potrebno za pravilno namestitev, pregled delovanja, ureditev dokumentacije in skrb za posodabljanje iztrošene opreme. Knjižnicam, ki nimajo lastnega kadra za vzdrževanje informacijske tehnologije, pri vzdrževanju opreme pomagajo zunanji izvajalci. Knjižnice Celjskega območja v večini same skrbijo za opremo IKT, po potrebi pokličejo zunanje izvajalce. V Osrednji knjižnici Celje je zaposlen informatik, ki skrbi za 20 strežnikov in več kot 70 računalnikov ter za drugo računalniško opremo. Večina knjižnic Dolenjskega območja ima zunanjega izvajalca s katerim je sklenjena vzdrževalna pogodba, le v Novem mestu sami skrbijo za opremo IKT. V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto je zaposlen informatik, ki skrbi za 3 strežnike in več kot 90 računalnikov STROKOVNE TEME Osrednje območne knjižnice ter za drugo računalniško opremo. Knjižnice Gorenjskega območja uporabljajo različne možnosti za vzdrževanje opreme. Računalničarja imata zaposlenega knjižnici na Jesenicah in v Radovljici, z zaposlenimi si pomagajo tudi v Tržiču. Knjižnice na Goriškem območju za opremo IKT skrbijo same, po potrebi pa pokličejo zunanje izvajalce. V treh od štirih knjižnic na Koroškem območju za vzdrževanje skrbijo zunanji izvajalci s katerimi so oziroma niso sklenjene vzdrževalne pogodbe, delno pa za IKT v knjižnicah skrbijo sami. V polovici knjižnic Obalno-kraškega območja sami skrbijo za vzdrževanje opreme IKT, po potrebi pokličejo zunanjega izvajalca. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper je zaposlen informatik, ki skrbi za nekaj več kot 50 računalnikov ter za drugo opremo IKT, strežnike in omrežno opremo pa vzdržuje podjetje, s katerim je sklenjena vzdrževalna pogodba. Na Osrednjeslovenskem območju v večini knjižnic za opremo IKT skrbijo zunanji izvajalci. V Mestni knjižnici Ljubljana so zaposleni trije informatiki, ki skrbijo za več kot 500 računalnikov ter za drugo računalniško opremo. Knjižnice Pomurskega območja v večini same skrbijo za opremo IKT, po potrebi pa pokličejo zunanje izvajalce. Knjižnica Lendava ima zunanjega izvajalca za računovodski program. V Splošni knjižnici Ljutomer pri vzdrževanju pomaga sistemski administrator iz OOK Pišk Murska Sobota. Knjižnica Gornja Radgona, ki ima zgolj dva zaposlena, pa je primorana v celoti koristiti pomoč zunanjega izvajalca. Knjižnici Spodnje-podravskega območja imata različno urejen način vzdrževanja opreme IKT. Knjižnica v Ormožu vzdrževanje opreme opravlja z lastnim kadrom, v knjižnici na Ptuju pa imajo urejeno vzdrževanje tako z lastnim kadrom kot tudi zunanjim izvajalcem, s katerim imajo podpisano pogodbo o vzdrževanju, a le za delovne postaje, ne pa tudi za strežnike. Vse tri knjižnice na Štajerskem območju uporabljajo kombinacijo notranjega in zunanjega vzdrževanja opreme IKT. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) sicer predpisujejo, da je v vsaki splošni knjižnici zaposlen 1 strokovni delavec za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov. 13 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Tabela 1: Vzdrževanje opreme IKT območje/knjižnica lasten kader zunanji izvajalec mešano; lasten kader, po potrebi zunanji izvajalci ali imate sklenjeno vzdrževalno pogodbo? Celje DA Šmarje pri Jelšah DA DA DA Žalec DA Velenje DA DA DA DA C l Mozirje DA s k O Slovenske Konjice DA DA DA DA o cr 3 Šentjur DA DA o j rt> Rogaška Slatina DA DA DA DA Laško DA DA DA Hrastnik DA DA Trbovlje DA DA Zagorje DA Novo mesto DA DA Brežice DA DA D o Črnomelj DA e js Kočevje DA DA k o o Krško DA cr 3 o Metlika DA DA j e Ribnica DA DA Sevnica DA DA Trebnje DA G o Jesenice DA NE >-4 rt> js Kranj DA DA k o o Radovljica DA DA NE cr 3 o Škofja Loka DA NE j rt» Tržič DA NE Nova Gorica DA DA bO 3 i Ajdovščina DA DA DA O š j rt» o Idrija DA DA Tolmin DA DA Ravne na Koroškem NE DA NE DA bo 3 o Slovenj Gradec NE DA NE NE č š j rt» o Dravograd NE NE DA NE Radlje ob Dravi NE NE NE NE Koper DA DA DA DA O a* Izola DA DA DA DA o o Piran DA i k >-4 š Sežana DA DA DA k O o Komen DA DA DA cr 3 o Divača DA DA DA j rt» Kozina DA DA DA Ilirska Bistrica DA DA I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 območje/knjižnica lasten kader zunanji izvajalec mešano; lasten kader, po potrebi zunanji izvajalci ali imate sklenjeno vzdrževalno pogodbo? Obalno-kraško območje Postojna DA DA Pivka DA DA Prestranek DA DA Osrednjeslovensko območje Cerknica DA DA Domžale DA DA Grosuplje DA DA Kamnik DA DA Litija DA DA DA Ljubljana DA DA DA DA Logatec DA DA Medvode DA DA Vrhnika DA DA Pomursko območje Murska Sobota DA Lendava DA DA DA DA Ljutomer DA Gornja Radgona DA Spodnje-podravsko območje Ormož DA NE NE NE Ptuj DA DA DA DA (ne za vso opremo) Štajersko območje Maribor DA DA DA DA Slovenska Bistrica DA DA DA DA Lenart DA DA DA DA Tabela 2: Delovne postaje za zaposlene in za uporabnike območje/knjižnica računalniki za zaposlene računalniki za uporabnike skupaj opomba Celjsko območje 170 212 382 Dolenjsko območje 150 178 328 Gorenjsko območje 142 128 270 Goriško območje 90 74 164 Koroško območje 62 81 PC + 7 terminalov 150 V knjižnicah je več računalnikov za zaposlene, kot je zaposlenih, saj se računalniki nahajajo tudi v dislociranih enotah. V teh enotah delajo knjižničarji iz glavne enote. Obalno-kraško območje 96 94 190 Osrednjeslovensko območje 342 402 744 Razmerje med številom računalnikov, namenjenih zaposlenim in računalnikom, namenjenih uporabnikov je 46 : 54. Pomursko območje 54 57 111 Spodnjepodravsko območje 43 30 73 Štajersko območje 103 117 220 Število računalnikov za zaposlene v Mariborski knjižnici presega število računalnikov za uporabnike, v knjižnicah na območju je situacija nasprotna. Razlog za to je v strokovnih in spremljevalnih službah, ki so podpora procesu izposoje. Te službe so v večjih knjižnicah v večjem obsegu, kot v manjših knjižnicah. 15 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Delovne postaje za zaposlene in za uporabnike Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe UL RS, št. 73/03 v 16. členu določa, da ima knjižnica tehnično in komunikacijsko opremo, ki omogoča strokovno delo zaposlenih in dostop uporabnikov do gradiva in informacij knjižnice (ustrezno opremljene računalnike za delovna mesta strokovnih in upravnih delavcev, telekomunikacijsko opremo, ki mora zagotavljati hkratno opravljanje vseh nalog knjižnice, telefone z ločenimi številkami za posredovanje informacij uporabnikom, tiskalnike za potrebe računalniške izposoje gradiva in potrebe uporabnikov, preslikovalne stroje ustreznih formatov in mikrofilmske čitalnike, avdio in video opremo itd.). DELEŽ RAČUNALNIKA NA TISOČ PREBIVALCEV Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe UL RS, št. 73/03 v 15. členu določa 0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnike na 1000 prebivalcev, Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) pa za vse adaptacije in novogradnje knjižničnih prostorov glede dostopa do informacij predpisujejo, da mora imeti knjižnica na 1000 prebivalcev 1 mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo in možnostjo tiskanja, za dostop do kataloga in informacijskih virov ter uporabo gradiva. f c 16 ¿v Grafikon 1: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Celjsko območje) Iz Grafikona 1 je razvidno, da na Celjskem območju samo v knjižnicah Hrastnik, Laško in Rogaška Slatina zagotavljajo en računalnik na 1000 prebivalcev. Iz Grafikona 2 je razvidno, da na Dolenjskem območju samo v knjižnici Trebnje zagotavljajo en računalnik na 1000 prebivalcev. V knjižnicah Krško, Metlika in Brežice pa so blizu zgoraj opisanemu deležu. Iz Grafikona 3 je razvidno, da so minimalno pri- Grafikon 2: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Dolenjsko območje) I Kuiij Rjduvljicij 5 foui ¡a Grafikon 3: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Gorenjsko območje) poročilo dosegle in močno presegle že vse knjižnice na Gorenjskem območju, nobena od teh splošnih knjižnic pa (še) ne dosega priporočil standardov, čeprav se jim na Jesenicah in v Radovljici uspešno približujejo. Iz Grafikona 4 je razvidno, da na Goriškem območju samo v knjižnicah Tolminske regije zagotavljajo en računalnik na 1000 prebivalcev. Grafikon 4: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Goriško območje) Iz Grafikona 5 je razvidno, da polovica knjižnic na Koroškem območju zagotavlja en računalnik na 1000 prebivalcev (to sta knjižnici Dravograd ter Radlje ob Dravi). Iz Grafikona 6 je razvidno, da na Obalno-kraškem območju samo v knjižnicah Sežana, Divača, Postojna in Prestranek zagotavljajo en računalnik na 1000 prebivalcev. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 l/l 1,4 V i Ofi OA i V n tt Kuvrie i ki Kjuruštern ïkiifenj jidfJet Uiawgrad ttjdlje ub Dravi Grafikon 5: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Koroško območje) «■ S ^ ^ Grafikon 6: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Obalno-kraško območje) Grafikon 7: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Osrednjeslovensko območje) Iz podatkov v Grafikonu 7 je razvidno, da na Osrednjeslovenskem območju lahko samo v Knjižnici Logatec zagotavljajo en računalnik na 1000 prebivalcev, vendar vse knjižnic dosegajo minimalni normativ iz Pravilnika. Kljub temu je kar nekaj knjižnic (Vrhnika, Kamnik in Medvode), ki zagotavljajo manj kot 0,60 računalnika na tisoč prebivalcev. Kljub spodbudnim podatkom pa je pri tem seveda potrebno upoštevati Ormož Ptuj Grafikon 9: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Spodnjepodravsko območje) predvsem starost tovrstnih računalnikov. Iz Grafikona 8 je razvidno, da nobena knjižnica Pomurskega območja ne izpolnjuje standarda en računalnik na 1000 prebivalcev. Na Spodnjepodravskem območju, v knjižnici v Ormožu imajo 0,30 računalniških mest za uporabnike na 1000 prebivalcev, v knjižnici na Ptuju pa 0,17 računalniških mest za uporabnike na 1000 prebivalcev (Grafikon 9). Če med mesta, opremljena z računalnikom z internetno povezavo, vključimo še OPAC terminale za uporabnike, se za knjižnico v Ormožu indeks poveča na 0,42, v knjižnici na Ptuju pa na 0,33. Na Štajerskem območju standarda 0,25 računalnika na 1000 prebivalcev ne dosegata dve enoti v Mariborski knjižnice in dve enoti v Knjižnici Josipa Vošnjaka (Grafikon 10). Ko primerjamo rezultate s standardom en računalnik na 1000 prebivalcev ugotovimo, da temu ustrezata dve enoti v Mariborski knjižnici in dve enoti v Knjižnici Josipa Vošnjaka. V povprečju so vse tri knjižnice na območju OOK nad vrednostjo 0,5 računalnika na 1000 prebivalcev. 0.3 0,7 0r5 0,4 0,3 -I t I Mu rak j Sobot d Ljutomer jonija Radgora Grafikon 8: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Pomursko območje) 17 Grafikon 10: Delež računalnika na 1000 prebivalcev (Štajersko območje) I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 STAROST RAČUNALNIKOV Amortizacijska doba računalnikov je pet let, kar pomeni, da so računalniki po petih letih že iztro-šeni in ne zagotavljajo več optimalnega delovanja. Grafikon 11 prikazuje, da je že skoraj tretjina računalnikov v splošnih knjižnicah na Celjskem območju starih pet let ali več. M% ■ S lel in vei ■ 1 leU 22% ll 3 leta ■ J Irti 15% 15% ■ 1 Info Grafikon 11: Starost računalnikov (Celjsko območje) Grafikon 12 prikazuje, da je že skoraj tretjina računalnikov v splošnih knjižnicah na območju Dolenjske, Bele Krajina in Posavja starih pet let ali več. Četrtina računalnikov pa je stara štiri leta. ■ 5 let in več 22% 29% ■ 4 leta 10% ■ 3 le Id ■ 2 leti 15% 24% ■ 1 leto Grafikon 12: Starost računalnikov (Dolenjsko območje) Grafikon 13 prikazuje starost računalnikov na Gorenjskem območju. Dve tretjini računalnikov sta starejši od treh let, deleža novih in starejših od petih let sta enaka (17 %). Podatke o 18 starosti računalnikov so posredovale knjižnice Jesenice, Škofja Loka in Tržič. --1-- □ 5 let in ve č □ 4 leta 16% >k: □ 3 leta 20% □ 2 leti □ 1 leto v_ 30% Grafikon 14 prikazuje, da je že skoraj polovica računalnikov v splošnih knjižnicah na Goriškem območju starih pet let ali več. 7% ■ 5 letin več ■ 4 leta 46% 18% ■ 3 leta ■ 2 leti 21% ■ 1 leto Grafikon 14: Starost računalnikov (Goriško območje) Stanje v Koroških knjižnicah glede starosti računalnikov je precej slabo, saj je več kot polovica računalnikov starejših od pet ali več let (Grafikon 15). To stanje privede do tega, da delo zaposlenih ne more potekati kar se da hit- Grafikon 15: Starost računalnikov (Koroško območje) Grafikon 16 prikazuje, da je 40 % računalnikov v splošnih knjižnicah na Obalno-kraškem območju starih pet let ali več. 12% ■ 5 let in več 40% ■ 4 leta 22% 3 leta ^M m ■ 2 leti n% H ■ 1 leto 15% Grafikon 13: Starost računalnikov (Gorenjsko območje) Grafikon 16: Starost računalnikov (Obalno-kraško območje) Grafikon 17 prikazuje, da je že skoraj 60 % računalnikov v splošnih knjižnicah na Osrednje-slovenskem območju starih pet let ali več. Pomemben je tudi podatek, da le 13 % računalnikov ni starejših od dveh let. Grafikon 18 prikazuje, da je že skoraj polovica računalnikov v splošnih knjižnicah na Pomurskem območju starih pet let ali več. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Grafikon 17: Starost računalnikov (Osrednjeslovensko območje) Grafikon 18: Starost računalnikov (Pomursko območje) in Mariborska knjižnica sta v letu 2010 izvedla večji nakup opreme in posledično se je oprema sorazmerno posodobila. NAMEŠČEN OPERACIJSKI SISTEM Posledično zaradi starosti računalnikov so tudi operacijski sistemi že v stanju manjšega optimalnega delovanja, saj se programska oprema tudi skozi leta spreminja ter posodablja. Kaj kmalu se nam lahko zgodi, da določenega dokumenta ne moremo več odpreti, ker nimamo sodobnejšega programa. V današnjem času zahteva programska oprema tudi boljše, novejše računalnike, tako da lahko zagotovo rečemo, da z namestitvijo novejše programske opreme na računalnik, ki je starejši od petih let, ne doprinese nobene izboljšave. V tem primeru lahko pričakujemo kvečjemu še več slabosti in daljši odzivni čas pri delu. Torej se mora programska kot tudi strojna oprema v nekem obdobju v celoti zamenjati, da zagotovimo resnično optimalno delovanje tako računalnikov kot posledično tudi zaposlenih. □ 5 let ali več □ 4 leta □ 3 leta □ 2 leti □ 1 leto Grafikon 19: Starost računalnikov (Spodnjepodravsko območje) Grafikon 19 prikazuje, da je več kot 2/3 delovnih postaj v splošnih knjižnicah na Spodnjepo-dravskem območju starih pet let ali več. Manj kot polovica računalnikov Štajerskega območja je starejša od pet let. Knjižnica Lenart Grafikon 20: Starost računalnikov (Štajersko območje) 0%__ £ ■ WINXP 4% j 17% ■ WIN VISTA WIN 7 79% ■ WIN mobile/embeded itd... ■ Drugo / Linux itd... Grafikon 21: Nameščen operacijski sistem (Celjsko območje) Na računalnikih v splošnih knjižnicah na Celjskem območju je najpogosteje nameščen operacijski sistem WIN XP. 19 1%__0% WIN 7 i Vi/IN mobile/e m bed ed itd... i Drugo ( Linux itd... Grafikon 22: Nameščen operacijski sistem (Dolenjsko območje) Tudi na računalnikih v splošnih knjižnicah na Dolenjskem območju je najpogosteje nameščen operacijski sistem WIN XP. 0% I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 □ WIN XP □ WIN VISTA □ WIN 7 □ DRUGO I LINUX Grafikon 23: Nameščen operacijski sistem (Gorenjsko območje) Kar 63 % računalnikov je opremljenih z operacijskim sistemom Windows XP, ostali pa z Windows 7, pri tem ni všteta opremljenost računalnikov Mestne knjižnice Kranj. Knjižnice Gorenjskega območja so sicer zadovoljivo opremljene s programsko in strojno opremo, saj imajo vse usmerjevalnike in antivirusne programe, urejeno neprekinjeno napajanje (UPS), povezavo do interneta jim zagotavljajo Arnes, Telekom ali T-2, optično povezavo ima samo Mestna knjižnica Kranj. Nobena od knjižnic ne nudi brezžične povezave do interneta za svoje obiskovalce. Lastni spletni strežnik imajo knjižnice Jesenice, Kranj in Radovljica, vse knjižnice imajo vzpostavljene intranetne spletne strani. 20 i WlN mobile /embeded itd... I Drugo / Linux itd... Grafikon 24: Nameščen operacijski sistem (Goriško območje) 14% □ WIN XP □ WIN 7 86% Grafikon 25: Nameščen operacijski sistem (Koroško območje) l%r1% 9% WIN XP 8% ■ WIN VISTA WIN 7 1 w ■ WIN mobile/embeded itd... 31% Drugo / Linux itd... Grafikon 26: Nameščen operacijski sistem (Obalno-kraško območje) Na računalnikih v splošnih knjižnicah na Goriškem, Koroškem in na Obalno-kraškem območju je najpogosteje nameščen operacijski sistem WIN XP. Grafikon 27: Nameščen operacijski sistem (Osrednjeslovensko območje) Če si ogledamo opremljenost računalnikov Osrednjeslovenskega območja ugotovimo, da je kar 70 % računalnikov opremljenih z operacijskim sistemom Windows XP, 30 % pa z Windows 7 (Grafikon 27). Iz odgovorov knjižnic je moč sklepati, da so s slednjim operacijskim sistemom opremljeni računalniki, ki so bili kupljeni v zadnjih dveh letih, ter 7 % starejših računalnikov, ki so performančno še sposobni delovati v okolju Windowsov 7. Opozoriti je potrebno, da je pri starejših računalnikih, ki so opremljeni s tem operacijskim sistemom, pogosto prisotna onemogočitev določenih procesorsko zahtevnejših segmentov sistema (npr. grafični vmesnik Aero), kar pomeni, da ne morejo v popolnosti izkoristiti vseh prednosti novejšega sistema. Nobena knjižnica (z izjemo Litije in Grosuplja) nima več računalniških terminalov, saj je skrbnik sistema COBISS že pred časom onemogočil delo v segmentih bibliografskih sistemov in servisov COBISS zgolj v terminalskem okolju. Zanimivo I Knjižničarske novice, letnik 22, številka 11 1% pa je dejstvo, da na svojih računalnikih nobena izmed knjižnic nima naloženih odprtokodnih operacijskih sistemov. Knjižnice regije so s sistemsko programsko in strojno opremo zadovoljivo opremljene, saj imajo vse usmerjevalnike oz. routerje, urejeno brezprekinitveno napajanje (UPS), povezavo do interneta pa zagotovljeno preko Arnesa, SiOL/ Telekoma ali Amisa. Žal je dostop še vedno omogočen le preko ADSL oz. VDSL povezav, optično povezavo ima le ljubljanska knjižnica. Vse knjižnice nudijo tudi brezžični dostop do spleta za uporabnike. Večina knjižnica ima lastni spletni strežnik, kakor tudi strežnik za arhiviranje podatkov. Opozoriti je potrebno, da samo strežniško mesto še ne pomeni tudi ustreznega varovanja pred izgubo in povrnitev izgubljenih podatkov, kar imajo deloma ustrezno urejeno le ljubljanska, domžalska in grosupeljska knjižnica. Slednje imajo tudi vzpostavljeno interno spletno stran za potrebe notranje komunikacije. ■ Whriowr,XP ■ WinJuws Viblj Wriilnw-, 7 ■ iJr.jgn Grafikon 28: Nameščen operacijski sistem (Pomursko območje) Na računalnikih v splošnih knjižnicah na Pomurskem je najpogosteje nameščen operacijski sistem WIN XP. Grafikon 29 prikazuje, da je na skoraj 2/3 delovnih postaj na Spodnjepodravskem območju nameščen operacijski sistem MS Windows XP. Microsoft trenutno še zagotavlja posodobitve za ta operacijski sistem, z ukinitvijo podpore Microsofta za ta operacijski sistem se bodo pojavile težave. Med operacijskimi sistemi prevladujejo Microsoftovi operacijski sistemi, v knjižnici na Ptuju uporablja tudi Linux operacijski sistem, ki je nameščen izključno na OPAC delovnih postajah. V obeh knjižnicah uporabljajo antivirusno zaščito. Knjižnica v Ptuju uporablja še programsko opremo za antispam filter, nameščeno na lastnem e-poštnem strežniku. Požarni zid je v obeh knjižnicah vzpostavljen samo na posameznih delovnih postajah. Centralno varovanje pred vdori v omrežje je urejeno na usmerjevalnikih, ki jih nadzoruje in upravlja ARNES. Knjižnica v Ormožu še nima optične povezave v internetno omrežje, Knjižnica v Ptuju je v inter-netno omrežje priključena preko optične povezave. Knjižnica v Ormožu ima rezervno analogno linijo za povezavo v internet, vendar je zaradi skromne pasovne širine (verjetno) neuporabna za normalno delo knjižnice. Knjižnica v Ptuju ima vzpostavljeni brezžični omrežji Libroam in Eduraom, knjižnica v Ormožu še ne. Knjižnica v Ormožu ima (po razpisu iz leta 2011) internetno povezavo s premajhno pasovno širino za vzpostavitev brezžičnega omrežja Libroam/Eduroam. Knjižnica v Ormožu ima vzpostavljeno lastno brezžično omrežje za potrebe uporabnikov. 15% 15% 63% □ WIN XP □ WIN VISTA □ WIN 7 □ WIN mobile /embeded itd.. □ Drugo / Linux itd. Grafikon 29: Nameščen operacijski sistem (Spodnjepodravsko območje) Spletni strani obeh knjižnic se nahajata na gostujočih strežnikih (Knjižnica na Ptuju gostuje na komercialnem strežniku, Knjižnica v Ormožu na ARNES strežniku). Knjižnica na Ptuju ima lasten e-poštni strežnik, Knjižnica v Ormožu ima e-pošto urejeno na strežniku na IZUM-u. Arhiviranje dokumentov je v obeh knjižnicah ureje- 21 Grafikon 30:v Nameščen operacijski sistem (Štajersko območje) I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Tabela 3: Število zaposleni h območje/knjižnica število zaposlenih Celje 45 Šmarje pri Jelšah 10,5 Žalec 15,7 Velenje 25 C l Mozirje 12 s FT O Slovenske Konjice 7 o cr 3 Šentjur 6,35 o j rt> ' Rogaška Slatina 6 Laško 9 Hrastnik 5 Trbovlje 8 Zagorje 7 Novo mesto 45 Brežice 13 D o Črnomelj 6 j Kočevje 8 k o o Krško 17 cr 3 o Metlika 4,5 j rt> Ribnica 8 Sevnica 9 Trebnje 11,5 Nova Gorica 45 Goriško območje Ajdovščina 14 Idrija 12 Tolmin 17 Ravne na Koroškem 21 bo m o Slovenj Gradec 11 čč š j rt» o Dravograd 5 Radlje ob Dravi 14 območje/knjižnica število zaposlenih Koper 31 Izola 13 Piran 12 O cr o Sežana 11 n 0 1 a & t/3< k Q Komen 1 Divača 1 o cr 3 o j rt» Kozina 1 Ilirska Bistrica 8 Postojna 12 Pivka 1 Prestranek 1 Murska Sobota 27 bb mm m U Lendava 17 o r js o Ljutomer 6 Gornja Radgona 2 S o ^^ b r o ovn Ormož 8 O s j j ¡^¿B e o i Ptuj 34 o Š b Maribor 99 mj g rt» O '-4 č j Slovenska Bistrica 13,5 rt» o Lenart 8 22 no, a na različna načina. Nobena od obeh knjižnic še nima vzpostavljenega intranetnega portala. prikazano v Tabeli 3) velikokrat dela v različnih enotah in zato pri svojem delu uporabljajo različne računalnike. Pri tem nastaja težava kadar želijo dostopati do lastnih dokumentov in uporabniških nastavitev. Večina knjižnic je uredila dostop do elektronske pošte preko spletnega vmesnika, dokumente pa si zaposleni prenašajo s prenosnimi mediji ali jih pošiljajo po medmre-žju. Tako nastaja veliko število podvojenih dokumentov različnih verzij. ZAKLJUČEK V dveh knjižnicah na Štajerskem območju še zmeraj prevladuje operacijski sistem Windows XP, kar je v sorazmerju z letnicami nakupa strojne opreme. V Mariborski knjižnici sta operacijska sistema Windows 7 in Windows Vista nameščena na 55 % računalnikov. Število zaposlenih Strukture zaposlenih nismo posebej popisovali, zato je niso posredovala vsa območja. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da veliko zaposlenih (število zaposlenih po knjižnicah je Celjsko območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na Celjskem območju smo ugotovili, da se računalniki v knjižnicah starajo. Skoraj tretjina računalnikov v knjižnicah na Celjskem območju je bila leta 2011 starih pet let in več. Leta 2011 je imelo kar 79 % računalnikov v knjižnicah nameščen operacijski sistem WINDOWS XP. Ker so bila sredstva, namenjena za nakup opreme IKT, v zadnjih letih minimalna in celo nična, se je starost računalnikov le še povečala, prirasta novih računalnikov pa skorajda ni bilo. Kot kaže se I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 knjižnice ne bodo mogle več zanašati na sofinanciranje pristojnega ministrstva, temveč si bodo morale v prihodnje najti druge vire financiranja. Ena izmed možnosti, o kateri razmišljamo na Celjskem območju, je uvedba območnega podatkovnega centra in izgradnja infrastrukture za virtualne računalnike. Dolenjsko območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na območju Dolenjske, Bele Krajina in Posavja smo ugotovili, da se računalniki v knjižnicah starajo. Skoraj tretjina računalnikov je starih pet let in več oziroma več kot polovica je starejših od štirih let. Kar 81 % računalnikov ima nameščen operacijski sistem WINDOWS XP. Gorenjsko območje Iz podatkov, ki so jih posredovale knjižnice, je razvidno, da so glede na prostorske in finančne pogoje solidno opremljene z računalniško strojno in programsko opremo. Poskrbele so tudi za vzdrževanje in nadgradnjo svojih računalniških sistemov. Knjižnice zaenkrat uspešno nadomeščajo staro opremo z novo, vprašanje pa je kakšno sliko bi dobili, če bi te podatke oddali tudi knjižnici Kranj in Radovljica. Goriško območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na Goriškem območju smo ugotovili, da se računalniki v knjižnicah starajo. Skoraj polovica računalnikov je stara pet let in več. Kar 81 % računalnikov ima nameščen operacijski sistem WINDOWS XP. kov starih pet let in več. Kar 81 % računalnikov ima nameščen operacijski sistem WINDOWS XP. Osrednjeslovensko območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na Osrednjes-lovenskem območju smo ugotovili, da se tudi računalniki v naših knjižnicah starajo. Situacija je precej alarmantna, saj je skoraj 60 % računalnikov starih pet let ali več. Kar 70 % računalnikov ima nameščen operacijski sistem Windows XP, zanimivo pa je dejstvo, da se nobena izmed knjižnic ni odločila za odprtokodne rešitve. Razlog je najbrž v manjšem številu razpoložljivih strokovnjakov v Sloveniji, ki imajo ustrezna znanja za delo v odprtokodnih programskih okoljih, ter posledično cenovno višje postavke njihovih storitev. Problem stroškov vzdrževanja računalniških sistemov v knjižnicah območja je še toliko bolj pereč, saj imajo vse knjižnice sklenjene vzdrževalne pogodbe z zunanjimi izvajalci, le ena izmed knjižnic pa ima tudi delno ustrezno usposobljene kadre. V prihodnjih letih se bo potrebno usmeriti v možnosti posodobitve predvsem računalniške strojne opreme, kakor tudi rešitve glede možnosti zaposlovanja ustrezno usposobljenega kadra v naših knjižnicah. Ob koncu še opomba: vprašalnik ni zajel tudi podatkov o obsegu odpisa opreme IKT, kar bi bilo potrebno vključiti v prihodne popise, saj bi nam podatek podal razmerje med odpisano in novo pridobljeno opremo. Koroško območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na Koroškem območju smo ugotovili, da v knjižnicah prevladujejo računalniki stari pet ali več let (64 %). To je za nas neke vrste opomin oziroma opozorilo, da bo v kratkem potrebna nabava novejših računalnikov vsaj na mestih, kjer so najbolj potrebni zaradi hitrejše odzivnosti (vsekakor v izposoji, da uporabniki ne izgubljajo preveč časa pri čakanju na prevzem knjig). Poleg starosti računalnikov je pogojno stara tudi programska oprema; na 86 % računalnikov je nameščen OS Windows XP, kar nas privede do zaključka, da se bo v kratkem morala zgoditi tudi posodobitev programske opreme. Obalno-kraško območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na Obalno-kraškem območju smo ugotovili, da se računalniki v knjižnicah starajo, saj je 40 % računalni- Pomursko območje Pri popisu stanja IKT v knjižnicah na Pomurskem območju smo ugotovili, da se računalniki v knjižnicah starajo. Skoraj polovica računalnikov je stara pet let in več. Kar 74 % računalnikov ima še vedno nameščen operacijski sistem Windows XP. Spodnjepodravsko območje Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) predpisujejo, da je v vsaki splošni knjižnici zaposlen en strokovni delavec za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov. V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju je zaposlen sistemski administrator, ki skrbi za 57 osebnih računalnikov, 6 strežnikov in drugo računalniško opremo. Računalniška oprema se stara. V Spodnejpod- 23 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 ravskem območju je kar 70 % delovnih postaj starih pet let ali več. Razvoj v IKT industriji se pospešeno odvija. Virtualizacija strežnikov in delovnih postaj, lahki in ultra lahki odjemalci (ang. thin clients) so tehnologije, s katerimi bi bilo možno staro opremo zamenjati z novejšo, hkrati pa povečati število računalniških mest za uporabnike kot tudi za zaposlene in s tem na Spodnjepodravskem območju uporabnikom izboljšati dostopnost do informacij. Štajersko območje Pri popisu smo ugotovili: 1. Računalniška oprema se, predvsem v zadnjih letih, obnavlja. Izpeljani so bili nakupi in posodobitve. Zaskrbljujoči pa so podatki, da je pet let in več stare opreme 31,5 %. V formalnem smislu je to količina, ki je pripravljena za odpis. Če k temu prištejemo še 11,26 % opreme iz leta 2007, dobimo skoraj 43 % stare opreme v naslednjem letu. Ko te podatke združimo s tem, da je na računalnikih v povprečju še 57,97 % Windows XP, ugotovimo, da bi za posodobitev opreme z nakupi morali nadaljevati s podobno frekvenco kot v letu npr. 2010 ali 2009. Glede na napovedi, da se bodo sredstva za IKT v naslednjem letu še krčila in da imajo knjižnice lastnega denarja vse manj ugotavljamo, da se bo oprema pričela močno starati. To pa pomeni, da bomo v knjižnicah imeli težave slediti novi ponudbi, ki je vezana na posodobljeno računalniško opremo. 2. Predvideno število računalnikov (0,25) na 1000 prebivalcev v veliki meri dosegamo. Standard en računalnik na 1000 prebivalcev pa je zgolj izjema. Povprečna vrednost je med 0,52 in 0,64 računalnika na 1000 prebivalcev. 3. Povezave do interneta so precej različne. Uporabljamo najete linije, povezave preko kabelskega operaterja, ADSL, optiko, najete optične parice itd. V knjižnicah z več enotami je to odvisno predvsem od ponudnika na območju posamezne enote. 4. Zaščita je programska, razen v Mariborski knjižnici, ki uporablja tudi strojni požarni zid. 5. Organizirano arhiviranje je urejeno samo v Mariborski knjižnici. 6. Obe knjižnici na območju uporabljata RFID. 7. Knjižnica Josipa Vošnjaka in Knjižnica Lenart uporabljata knjigomat, ki ga pri popisu razpoložljive opreme številčno nismo zajeli. 8. Portal za intranet uporablja samo Mariborska knjižnica. 9. Vse tri knjižnice so vključene v sistem Libro-am. 10. Popis opravila Irena Sirk in Uroš Kuhar iz Mariborske knjižnice v sodelovanju z Marijo Hauzer iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Petro Kranvogel iz Knjižnice Lenart. PRIPRAVILI: Celjsko območje: Matej Zeme, vzdrževalec računalniške opreme, Osrednja knjižnica Celje Dolenjsko območje: Miha Petrov, sistemski operator, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Gorenjsko območje: Jana Zeni Bešter, bibliote-karka, Mestna knjižnica Kranj Goriško območje: Silvester Vodopivec, informatik, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica Koroško območje: Janja Plešivčnik, informatičar-ka, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušni-ka Obalno-kraško območje: Terens Perčič, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Osrednjeslovensko območje: Miha Žitko, informatik in Aleš Klemen, koordinator območnosti, Mestna knjižnica Ljubljana Pomursko območje: Matej Končan, sistemski administrator, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Spodnjepodravsko območje: Daniel Šalamon, sistemski administrator, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Štajersko območje: Irena Sirk, informatik, Mariborska knjižnica Daljši prispevek o popisu IKT po območjih OOK bo objavljen v reviji Knjižnica. 24 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 OBVESTILO AVTORJEM Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih. Navodila za pripravo prispevkov Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od lepe proti desni:... ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Prispevkov ne honoriramo! Uredništvo Knjižničarskih novic ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn, mag. Darija Rozman Fotografija na naslovnici: Melita Ambrožič (notranjost finske nacionalne knjižnice Kansalliskirjasto) Naklada: 400 izvodov Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 Naročnina za leto 2013: 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike f* I NARODNA r\ F L* m M** I UNIVERZITETNA JP I KNJIŽNICA