ANNALB • Ser. hist, sociol. ■ 13 ■ 2003 • 2 izvirni znanstveni članek UDK 726.591:94(497.4 Padna) TARSATICA1 .POLA ■---Terrilorlum caprense ...... rimska cesta / slrada romana 0 miljnlk / miliare 20 km SI. 1: Položaj Padne, Krkavč In Koprskega teritorija (Territorium Caprense) ter rimske ceste v Istri. Fig. t: Posizione geográfica di Padna, di Krkavče, del "territorium Caprense" e della strada romana in Istria. 1 Rahlo dopolnjeni prispevek bo objavljen v italijanskem jeziku na drugem mestu. 2 Kamen z arkadnim motivom je dipl. ing. Mladen Hvala iz Pazina določil kot marmor, verjetno iz Grčije (dopis št. 2832, 11.6. 1986, "Kamen", Pazin). 248 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 2 Matej ŽUPANČIČ: KAMNITA ZGOON|rSR[nN|I VLŠKA ORNAMEN1 IRANA ERAGMENTA IZ OKOLICE KOPRA. 247-25b SI. 2: Karta razprostranjenosti plastike s pleteninasto ornamentiko ob Tržaškem zalivu. Fig. 2: Diffusione del rilievo con decorazione a intreccio nei territori in torno al Golfo di Trieste. 2o •1 Najdišča (1-15) s pleleninaslo ornamentiko ob Tržaškem zalivu Sili con plastica ad intreccio vimineo del Golfo di Triesle 1 Gradus I Grado / Gradež 2 Aqulleia 3 S.Giovanni di Duino / Slivan 4 Tergeste I Trieste I Trst 5 Muggla Vecchla / Stare Milje 6 Kolomban / Colombano 7 Caprae / Koper / Capodistria 8 Trlban 9 Markovec I Monte S.Marco 10 Izola / Isola 11 Sv. Štefan 12 Piranon / Piran / Pirano 13 Šmarje 14 Padna o 15 Krkavče „ 10 ---- Territorium caprense • rimska cesta I strada romana 0 miljnik / miliare 12 ©4 05 °6 14* • 7 '•9 '•11 . * - - r- • , «13 0insüla¡risani o' ; RIZIÁNO FJIZAN *8 10km .15 je vzrok za našo trditev, da so prvotno pripadali enemu kosu, ki je bil razbit in predelan, posamezni deli pa so danes vzidani oziroma shranjeni na različnih mestih, le o malem odlomku (C) iz koprskega muzeja je bila izražena domneva, da morda sodi k odlomku iz Padne.3 Odlomek (A) je iz prvotne večje ornamentirane plošče prirejen v oktogon4 in služi danes za podlago kropilniku v p.c. sv. Blaža v Padni (SI. 3). Glede na domačo tradicijo smemo domnevati, da je bil prenesen iz cerkvice sv. Katarine vzhodno od vasi.5 Sklepati bi mogli, da so prirejanja prvotne plošče opravili po opustitvi te cerkve; tedaj bi "nastal" tudi mali fragment, ki je danes vzidan v zid starega pokopališča (SI. 4) ob cerkvi sv. Mihaela v Krkavčah.6 Tretjega odlomka (C) v nadaljnji obravnavi zaradi neznatnosti ne bomo posebej obravnavali; pomaga nam le uganiti debelino (7,5 cm) prvih dveh (SI. 5). Navidezna zamotanost prepleta na odlomkih, pa tudi nepazljivost, ali pa skrajna fragmentarnost ostankov lahko povzročijo nejasne, ali pa celo napačne rekonstrukcije in interpretacije. Opredelitev ornamenta, pa čeprav je ohranjen v celoti, na ketlaški sponi z Bleda (Valič, 1964, T. 5.5; Šribar, 1987, T. 2.1) je takšen primer. Andrej Valič je interpretiral dvotračni preplet, ki da izrazito in enostavno nastaja s 'prostoročno' potezo kot presek treh sekajočih se krogov, kot 'troglavi lik na štiri strani'(Valič, 1997, 8-19, 28). Dejansko pa so na blejski upodobitvi v krog z deformacijo stlačeni štirje takšni "troglavi liki", da bi upodobili križ - kar je sicer prepoznal brez težav Sagadin (1991, 43) - ne pa, da bi poudarili trojnost, kot domneva Valič. Domnevna 'troglavost' je torej podrejena podobi križa. 3 Domačini v Padni se zavedajo od nekdaj, da spadata odlomka A in B skupaj! <1 M. Zadnikar piše, da je bil obsekan "šesterokotno". 5 Pripoved je posredoval prof. A. Pucer, Padna 52. - Pokrajinski muzej Koper hrani v etnografskem rokopisnem zvezku D. Vodopivca 16/25 skico s položajem sakralnih objektov (Sv. Blaž, Sv. Katarina, Sv. Saba, Sv. Ivan). 6 Zanimivo misel dodaja E. Cardina, dober poznavalec razmer v koprski škofiji: v preteklosti naj bi prihajalo iz Kopra ob iniciativi lokalnih župnikov (skupaj s slikarskim in kiparskim okrasom za cerkve) lahko tudi zgodnjesrednjeveško kamnito gradivo. 249 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 Mnlc¡ 2MPANOČ; KAMNITA ZGOONirSRCDN'ltVF5KA < IRNA.WN IIKAI-. \ t KAC.MENIA Í7. OKOÍ ICÍ: KOCKA. ¿47-250 SI. 3: Odlomek A kot podlaga za kropilnik v cerkvi sv. Blaža v Padni in odlomek B, vzidan v pokopališki zid cerkve sv. Mihaela v Krkavčah. Fig. 3: Frammento A, basamento di acquasantiera della chiesa di S. Biagio a Padna e frammento B, múralo nel camposanto della chiesa di S. Michele a Krkavče. V nodoIjnjem obravnavamo odlomke iz Padne in Krkavč in pri tem upoštevamo tudi plutej, skoraj popolno analogijo, iz bližnjega Gradeča {Gaberscek, 1978; l -igiiaferri, 1981, 3S3, nr. 528, Tav. 189; Meniš, 1988. fig. 193; pritegnitev te analogije je opravičena tudi kulturno-zgodovinsko. Zaradi strogo izvedenega ploskovnega geometrijskega motiva je ploskev ría pa-densko-krkavškem primerku možno z veliko mero gotovosti zamejiti, saj so na obeh odlomkih (A in B) ohranjeni tudi deli robov, s čimer je rekonstrukcija ornamentirane ploskve bistveno olajšana. Na podoben način sta rekonstruirala vzorce npr. W. Sulser leta 1975 v Churu (Švica) in T, Marasovič leta 1997 za splitski baptiste») (Hrvatska). Padensko ploščo-plutej zaključujemo s 4 dvojnimi krogi in ne morda s 6, 8 ali pa celo več krogi, tudi zaradi odlične analogije iz Gradeža (SI. 7: Plutej iz Gradeža, dopolnjeno). Motiv 'prestastega prepleta'7 je kot "sestavni" element našega tritračnega prepleta trakov že prepoznan. Motiv 'prest' nastaja z uvijanjem in prelomom (pregibom) traka, bližnje slikanje prelomov dveh 'prest' pa gledalca zavede, da si z vizualnim preskokom8 iz pre- SI. 4: Odlomek C i Pokrajinskem muzeju Koper. Fig. 4: Frammento C, Museo Regionale di Capodistria. Milan Sagadin je bil leta 1981 pri opisu padenskega fragmenta nekolikanj nedorečen, a ga kljub temu, pa tudi prav zaradi tega, navajamo: "Silno bogat preplet govori za varianto ploskovnega ornamenta 7a, in sicer ji je najbliže motiv 7č, ki po kronološki tabeli sodi v 9. stoletje. Ploskev prepreda mreža vozlanih okroglih zank med katere se vpletajo motivi prest, ki po dva in dva tvorijo krog, njihove povezave pa ves sistem tako zapletejo,, da gre za pravo skrivalnico trakov, njihovih smeri in načinov, kako ustvarjajo motive. ..."V razlagi pletenina-ste ornamentike se je Sagadin opira! predvsem na kombinacijo likovnih detajlov (SI. 6), medtem ko na tem mestu poskušamo interpretirati ploskev z odnosi med zaključenimi trakovi. Za ta namen pa je padenski odlomek izjemno primeren, saj se strogo drži abstraktne geometrijske sheme. Razumevanje prepleta trakov je ob pristopu k rekonstrukciji nujno, ob nastajanju pa je imel preplet prav nasproten namen, saj naj bi zapletal gledalca v svoje mreže iti mu s tem izključeval razumsko dojemanje. 7 č Si 5: Ploskovni ornament, motiva 7a in 7c (po: M. Sagadin, 1931). Fig. 5: Motivi omamen tali 7a e 7č, secondo M. Sagadin, 1981. 7 Izraz povzemamo po M. Sagadinu. 6 Podobno kot tisk s krompirjem v igri za zimske večere (Escher G. A. 19S6. 9-11). 250 AN NA L ES • Ser. hist. sociol. - 13 • 2003 • 2 AÍjÍks žuram.K'; KAMNU A /.t^^DMjfcSRCDMtVfiŠKA (,>knamfmtik<\tv]rt rKACMCI-OA lí! OMXJCI: KOPRA, 317-256 SI. 6; Plute j iz Gradeža, dopolnjen iz dveh odlomkov. Fig. 6: Plúteo di Grado, completa to da due frammenti. SI. 7: Plutej iz Padne in Krkavč, rekonstrukcija (akvarel K. Gorup). Fig. 7: Plúteo di Padna e Krka v če, ricosiruzione (acqua-rello di Katja Gorup). loma ene na prelom druge 'preste' ustvarja lastne kombinacije in ne sledi traku. V našem primeru 'preste', skupaj z ostalim prepletom, ustvarjajo gledalcu vtis štirih dvojnih (ali koncentričnih) krogov CSchetnkreise') pri Küppers-Sonnenbergu (1972, 22-23, 38-39), torej privide kroga, ki se kot taki vtisnejo na raznih nivojih zavestnega in podzavednega sprejemanja celote. Že omenjena druga plošča iz Gradeža, kjer se pred gledalcem odvija igra devetih oziroma petih "prtvidnih" krogov, naše videnje podpira: krogi nastajajo na osnovi stikov in preskokov med Še preprostejšimi elementi. Nazorno sliko ustvari šele barvanje, upoštevaje tudi pregibe traku, posameznih zaključenih trakov: vsiljuje se domneva, da so bili trakovi prvotno barvani (SI. 8). Omenjeni štirje krogi na naši plošči so povezani oziroma prepleteni tako, da celoten preplet iz 2 središčnih in 4 še posebej prepletenih trakov (Tr) zapolnjuje okvir in se delno spaja z njim. Z opisom konstruiranja ornamentalne ploskve smo se skušali približati kiesarjevi zamisli oziroma njegovim postopkom. Analiza naše plošče torej pokaže, da preplet vsebuje 6 zaključenih trakov, ki jih označimo s formulo Tr 1Sr, Tr 10b, Tr 4(4 f, 4—, 41, 4-»). Na sliki 9 so trakovi narisano ločeno ob risarski rekonstrukciji pluteja iz Padne in Krkavč. Glede na dva centralno postavljena motiva (Tr 1 Sr, Tr 1 Ob) in kvadratno shemo ornamentalne plošče trak Tr 1 Sr predstavlja središčni lik - križ, medtem ko je Tr 1 Ob obodni, navzven "reflektiran" središčni križ. Prav razmerje med obema središčnima motivoma nam nakazuje os- ANNALES ■ Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 2 Malcj ŽUPANČIČ: KAMNITA ZCODN|LSRrON|EVE5KA ORNAMENTIRANA FRAGMENTA IZ OKOLICC KOPRA. 247-256 SI. 8: Črtna risba: Ornamentalno polje pluteja iz Padne (in Krkavč) ter posamezni sestavni deli ornamenta: Tr 1-6. Fig. 8: Disegno: campo ornaméntale del plúteo di Padna e Krkavče e singoli segmenti costitutivi dell'intreccio: Tr 1-6. novne principe izgrajevanja celotnega mrežnega ornamenta. Oba motiva sta si zrcalna in se dopolnjujeta ter nakazujeta zasuk. Motiv dveh medsebojno zasukanih kvadratov, tudi simboliko, obravnava že A. Schulte (Schulte, 1972, 207, Bild 27). Tudi zaradi interakcije obeh središčnih (in drugih) motivov pride do efekta "prividnih" enol. Podoben odnos velja med štirimi zaključenimi trakovi Tr 4(|,«—, [, —») dokaj nenavadne oblike, kjer se s preslikavo z zasukom (rotacija) in zamikom (trans-lacija) ter zrcaljenjem en lik pretvarja v naslednjega. Ob robovih ornamentalnega polja se ravni trakovi v našem vzorcu reflektirajo tako, da je "vpadni" kot enak "odbojnemu", medtem ko se ločni deli za kratek ločni izsek zlijejo z robom. Na teh mestih pa se gradeški primerek, kot bomo videli, zaradi dodatnih zank razlikuje od našega. Trakovi Tr 4(|, «—, j, —») združujejo oba prej omenjena središčna trakova, od katerih eden, to je (Tr 1 Ob), pletenino tudi vpenja na okvir. Plutej Iz Padne deluje nekoliko bolj lahkotno (ali prozorno) in "razumljivo" od zelo podobnega gradeškega, ki ima kar nekaj vozlov več! Pri gradeškem se namreč štirje zunanji "krogi" z dodatnimi (vsak po dva) vozli vpenjajo na (trotračni) okvir; tako se iz obodnega lika z zrcaljenjem preslikajo dodatni trakovi, Tr 8 (a-h). V bistvu naš "reflektirani" trak Tr 1 Ob razpade tamkaj na samostojne trakove, ki vzorec vpenjajo na okvir in tudi sam okvir postane trotračen. Namesto tega se pri padensko-krkavški varianti pluteja zunanji trak teh krogov zlije z okvirjem na kratkem ločnem segmentu, kot smo že omenili; sam okvir torej ni trotračen, pa tudi preozek je. Podobno kot naš plutej tudi mali fragment iz Trsta, fragmenta iz Rožarja (Šonje, 1970, 68-71, T. III.1) in 252 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 Malej ŽUPANČIČ: KAMNITA ZGODNJESRCDNJEVIŠKA ORNAMI N I IRANA FRAGMI NTA IZ OKOI.ICt KOPRA, 247-25G Vižinade (51. 9)* in ena plošča iz Pulja ne poznajo dodatnih trakov Tr 8 (a-h). Dolgi ravni deli štirih trakov Tr 4 se v središčih krogov in prav tako sredi plošče ne sekajo pod pravim kotom. Tako nastali motiv andrejevega križa pomaga pri prostorski orientaciji fragmentov, opazovalcu celotnega polja pa seveda tudi ta "nepravilnost" vzbuja posebne občutke. Smeri dolgih trakov ob tako nastalih "diagonalah" ornamentalnega kvadratnega polja ne vodijo v kote, pač pa nekolikanj v stran. SI. 9: Odlomek iz Vižinade. Fig. 9: Frammento di Visinada. G. A. Küppers-Sonnenberg je razstavitev ornamenta iz Gradeža9 na zaključene trakove nakazal že leta 1972 (Küppers-Sonnenberg, 1972, 40-41, 44, Abb. 43-47): avtorju sicer ni uspelo nakazati medsebojnega odnosa posameznih motivov, je pa prepoznal oblikovanje "navideznih krogov" prav pri prestastem motivu. Gradeški vzorec mu predstavlja ... eines der reichsten, exaktesten und aussagestärksten Knotenornamente, die Musikalität dieser Ornamentik zeigen. Sl. 10: Odlomek iz Rožarja pri Vižinadi (Zavičajni muzej Poreštine).10 Fig. 10: Frammento di Rosario presso Visinada (Museo cívico di Parenzo). Oba gradeška pluteja (Tagliaferri 1981, 353, n. 528, 529, lav. 189), eden je skoraj popolnoma analogen našemu, drugi pa s prvim tvori par glede na vmesni zrcalnosimetrični vzorec, pripisujemo opremi ene cerkve, po vsej verjetnosti kar cerkvi Sv. Evfemije v Gra-dežu." Našo ploščo zasukamo glede na usmeritev andrejevega križa na prvem gradeškem primerku. Tudi velikost našega odlomka je skoraj enaka obema gra-deškima, še zlasti, če se oziramo predvsem na orna-mentalno polje (0,72 m). Tudi pri našem pluteju dopuščamo zgoraj izstopajoč ornamentiran pas, kot pri obeh gradeških. Rekonstruirana višina ornamentalnega polja padenske plošče znaša 0,71 m, širina prav toliko, rekonstruirana višina z robom pa 0,77 m. Kot zgornji izstopajoči zaključek bi po našem mnenju zelo ustrezal drugi fragment (Sagadin, 1977, št. 17: 0,79 x 0,18 x 0,11 ml) iz Krkavč (od avgusta 2001 v pokritem hodniku ob ž.c. v Krkavčah). Skupna višina "padensko-krkavškega" pluteja s tem nastavkom vred bi tako znesla 0,72 m + 0,18 m = 0,90 m, kar je nekoliko manj kot pri analogiji iz Gradeža (ocenjena višina 1,06 m), če pa vračunamo še neohranjeni spodnji rob (okoli 0,05 m), bi se tudi po višini skoraj približal omenjenima dvema. Milan Sagadin je padenski odlomek datiral na osnovi odlomka iz Brescie (Panazza, Tagliaferri, 1966, n. 178), ki je datiran "tra VIII e IX secolo", in na osnovi drugih analogij. Vzorec je na ohranjenem breščanskem odlomku enak našemu, je pa dosti slabše izveden; mere plošče po rekonstrukciji bi bile nedvomno manjše od naših analogij. Odlično gradeško analogijo in njen par iz iste cerkve pripisujeta A. Tagliaferri (1981) in G. C. Meniš delovanju patriarha Fortunata (Meniš, 1988, Fig. 19-20), tako tudi naš primerek umestimo v prvo četrtino 9. stoletja, padenski plutej s tem uvrščamo tudi v kullurno-poli-tično-cerkveno dogajanje: patriarh Fortunat - po rodu morda Tržačan - je vodil v Gradežu profrankovsko politiko (803-821), bil pa je tudi metropolit istrskih cerkva (Venetiarum et Istriensium patriarcha) ter leta 804 eden od pobudnikov, udeleženec in podpisnik "shoda" (Ma-naresi, 1955; Filipi, 1994; Margetič, 2000) v kraju Ri-ziano (Rižan/Risano), 3300 m vzhodno od Kopra, vsekakor v "territorium caprense" (Brancale, Decarli, 1988). Nekaj časa je škofoval v Pulju, a po vrnitvi v Gradež je razvijal intenzivno gradbeno dejavnostjo. Med drugim je vabil obrtnike-gradbenike, tudi klesarje, iz Francije. Patriarh naj bi umrl I. 824 v samostanu Moyenmoutier v Vogezih (Vosges) (Krahwinkler, 1992, 215-220). 9 Avtor sicer piše o 'Platte von Aquileia'. 10 Zahvaljujem se prof. M. Baldiniju (Zavičajni muzej Poreštine) za opozorilo o fragmentu iz Rožarja pri Vižinadi. 11 Trenutno privzemamo, da sta gradeška primerka v tamkajšnjem lapidariju pravilno orientirana. 253 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 Maipj ŽUPANČIČ: KAMNITA ŽGOONJ£Sf«tDN|£.VEiKAorna.MKM1 IRANA i RACMfNTA tt otoijcf kopra. 217-35Í) Tako z Menisom in drugimi pripišemo Fortunatovi dejavnosti in času vsaj oba piuteja iz Gradeža, pa tudi plošče iz Trsta, Pulja in plošči iz RožarjaMžinade ter seveda odlomke iz Padne in Krkavč. V isto razdobje spada še nedvomno več ornamentiranih primerkov boljše kvalitete s Koprskega (Sagadin, 1977, n. 1-7, 22) in od drugod. Na območju med Šmarjami, Padno in Krkavčami moramo iskati lokacijo neke dobro datirane cerkve iz prve četrtine 9. stoletja. Če upoštevamo še fragmente iz Sv. Štefana pri Semedeii ¡n rta stolpu cerkve sv. Marije v Šmarjah, moremo in moramo domnevati, da je na tem področju do začetka 9. stoletja še dokaj strnjena avtohtona romanska poselitev,- podobno kot v ožjem koprskem teritoriju (Župančič, 1991; Vidrih Perko, Župančič, 2002). Področje je prečkala v rimskem obdobju cesta Trst - prehod čez reko Rižano - Šmarje - Hrib pri Krkavčah (miljnik) - dolina Dragonje in dalje čez reko Mirno mimo Vižinade proti Poreču, od tam pa proti Pulju; uporaba te ceste v okolici Šmarij, Padne in Krkavč v zgodnjem srednjem veku še ni potrjena. Razpletanje našega pletenega vzorca odpira v razumevanju "zamotanih" ornamentov boljši uvid, pomaga pri opredeljevanju fragmentov in pri njihovi prostorski postavitvi. Po drugi strani pa nam s pomočjo razstavljenih elementov približa tudi klesarjev pristop k izvedbi in nam dopušča ugibanje o možnih predlogah. Končno 5 prikazom kombinacije osrednjega in preostalih likov - nastali so z aplikacijo določenih matematičnih operatorjev, kot so zamik - transfacija, suka nje - rotacija, in predvsem, zrcaljenje - lahko na kažemo procese, ki se dogajajo v gledalcu na različnih nivojih zavednega in predvsem podzavednega dojemanja vzorca kot celote (Ciompi, 1999, 116-117) in vzbujajo različne psihične procese, skratka imajo natančno preračunan psihološki učinek na opazovalca, tedaj vsekakor vernika, iz lastne izkušnje ob razstavi pleteninaste ornamentike v Pokrajinskem muzeju v Kopru leta 1977 vemo, da prihaja do globinskega dojemanja in tudi do povratnega učinka, še zlasti, ker smo preplete razstavili ob soju sveč, ki je "prividne" sestavine potenciral. A to bo predmet nadaljnjih raziskav. Zahvalo sem dolžan: družini Lovrečič iz Padne, Mladenu Hvala iz Pazi na, Mihaelu Goji iz Krkavč, Albertu Pucerju iz Padne, Brigitti Mader z Dunaja, Jožetu Hočevarju iz Portoroža, slikarki Katji Gorup, ter še mnogim drugim. Zahvala velja predvsem Nataši Tumpič iz Kopra, ki mi je grafično razpletla ta in še marsikateri problem. DUE FRAMMENTI DI PIETRA CON ORNAMENTAZÍONE ALTOMEDIEVALE DE! DINTORNI DI CAPODISTRIA* Matej ŽUPANČIČ Museo regionale di Capodistria, Si-6101 Capodistria, Vía B. Kidrič 19 Universita della Primorska, Centro di ricerche srientlficbe di Capodistria, Si-6000 Capodistria, Via Garibaldi t e-mail: matej.?upanc¡c@zrs-kf>.5Í RIASSUNTO II contributo es amina l'ornamentazione di due frammenti di pietra d'época altomedievaíe rinvenuti nei villaggi di Padna e Krkavče nell'lstría s love na. la loro ricostruzione gradea permette di StabiÜme l'appartenenza ad un plúteo che, sulla base di un'analogia a Grado, é fatto rlsalrre all'attivita del patriarca grádese Fortunato. La decorazione, interamerite geométrica, e composta da sei nastri a tre capi chíusi, due del quali in posizione centrale e con un rapporto speculare panicolare, mentre gil altri quattro, oitre a specularita e inversione, presentano una traslazione e rotazione comuni, senz'altro una proiezione speculare per segmenti. II plúteo risale al periodo immediatamente posteriore al plácito svoltosi ne¡¡Janno 804 in localita Riziano (Rižan/Risano), nei dintorni di Capodistria, al quale convenne pure il suo promotore, il metropolita istriano e patriarca di Grado Fortunato. II ri trova mentó di un rilievo con decorazione a intreccio, conferiría l'ipotesi sulla presenza in questa zona di popolazioni e strutture amministrative autoctone, analogarnente a quanto registrato per il territorio piü strettamente di Capodistria nei ben noto Plácito del Risano ("Territorium Caprense"). Padna, chiesa di S. Bíagio (Comune di Pira no); Krkavče, chiesa parrocchiale di S. Michele (Comune Citta di Capodistria), Slovenia. 254 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 Matej ŽUPANČIČ: KAMNITA ZGODNJfSRHlN|EVE$ICAORNAMINTIRANA FRACMÍNTA 12 OKOLICE KOPRA. 247-JJO ~ II contributo viene puní a d integrare ¡e alt re opere sul ritievo a intreccio in Síovenia (Sagadin; Žvanut); ¡a scomposlzione de! motivo geométrico e l'interpretazione dalla specularita e dell'inversione, detla traslazione e detla rotazione dei nastri aprono inoltre un nuovo campo di /¡cerca sulla perc.ez'tone, a livello consapevole e in-consapevole, dell'intero ornamento. Parole chiave: Alto Medioevo, IX secolo, eía carolingia, archeologia, Padna, Síovenia istriana, Grado, decora z ione a intreccio, ornamento, plúteo, patriarca Fortunato, percezione, simmetria KRATICE ACMTS - Atti de! Cívico Museo di storia e arte. Trieste. ASAS - Aacademia Scientiarum et Arlium Slovenica. Ljubljana. Corpus - Corpus del la scultura 3ftomedievale; Centro italiano di studi sull'Alto Medioevo. Spoieto. Inventario 1935 - Inventario degli oggetti d'arte d'ltaiía 5, Prov. di Pola. Roma. Čas, krit. znan. - Časopis za kritiko znanosti. Ljubljana. Obavijesti HAD - Obavijesti Hrvatskog arheološkog društva. Zagreb. SHP - Starohrvatska prosvjeta. Split. VS - Varstvo spomenikov (Joumaí for the Protection of Monuments). Ljubljana. ZuZ n.v. - Zbornik za umetnostno zgodovino (Archives d'htstoire de i'art), nova vrsta. Ljubljana. LITERATURA Brancale, G., Decarli, L. (1988): Aquarium Ribuglo-sium. Borgolauro, 14. Muggia, 37-46. Cammarata, M. L. (1979); Scultura altomedioevale del la diócesi di Trieste. ACMTS, 10 (1978-1979). Trieste, 73102. Ciompi, L. (1999): Die emotionalen Grundlagen des Denkens." Goettingen, Vandenhoeck & Ruprecht. Escher (1986) = M. C. Escher art and science : proceedings oí the Int. Congress on M.C.Escher. Rome, 2628 March, Amsterdam, Noríh-Holland. Escher, G. A. (1986): M. C. Escher at work. V: Escher, 1986, 1-11. Filipi, G. (1994): Elementi tinguistici slavi e preromanzi neíla carta del Plácito di Risano. Acta Histriae, 2. Koper, 31-36. Gaberscek, C. (1978): Scultura in Friuli. L'Alto Medioevo. Dai Longobardi ai Carolingi. Mostra 1977. Por-denone. Knific, T., Sagadin, M. (1991): Pismo brez pisave/Čada sine litteris, Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. Ljubljana. Korošec, P. (1979): Archaologtsches Bild der karan-tanisehen Slavven im trubert Mittelalter (Zgodrtjesred-rtjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov). Opera ASAS, Cl. I: Hist. lit soc., 22/1-2; Inst. archaeol., 11/12. Ljubljana. Krahwinkier, H. (1992): Friaul im Friihmittelčilter, WienKöln-Weimar, Böhlau Verlag. Küppers-Sonnenberg, G. A. (1972): Flechtwerk, Knotenband und Knotendrachen. V: riecht- und Knotenornamentik. Mosaiken (Teurnia und Otranto), Aus Forschung und Kunst. Bd. 16, Geschichtsverein für Kärnten. Kiagenfurt, 9-136. Leiss, A. (1911): Commenda o vescovato. Pagine Istriane 9. Capodistria, 249-253. Manaresi, C. (1955): t plac'rti del "Regnum italiae", Fonti per la storia d'ltalia [Ist. Storico italiano per il med i o evo], 92. Roma. Marasovič, T. (1997): O krsnem bazenu splitske krstionice (=The Baptisma! pool in the Baptistery of Spfit). SHP, III/24. Split, 7-56. Margetič, L. (2000): l/istria bizantina ed alcuni problemi del Placito di Risano. V: Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche: Anfänge der slowenischen Etlmogenese, ed. Rajko ßratoz. (=Situla 39). Ljubljana, 81-95. M en is, G. C. (1988): Cultura in Friuli du ran te I'et h carolingia. Antichitä Altoadriatiche, 32. Udine, 15-42. Panazza, G., Tagliaferri, A. (1966): La diocesi rji Brescia. Corpus, III. Spoieto. Sagadin, M. (1977): Plastika s pleteninaslo ornamentiko v Sloveniji. Pokrajinski muzej, Katalog razstave. Koper. Sagadin, M. (1981): Plastika s pleteninasto ornamentiko v Sloveniji. ZuZ n.v., 17. Ljubljana, 33-65, Sagadin, M. (1991): Krščanska motivika na staroslo-vanskih najdbah. V: Knific, T., Sagadin, M., 1991. Ljubljana, 36-46. Sagadin, M. (1997): Farly med le val art and craft activity in Slovenia, Hortus Artium Medievaiium, 3. Zagreb-Mofovun, 73-79. Schulte, A- (1972): Das Mosaik von Otranto. V: Flecht-und Knotenornamentik. Mosaiken (Teurnia und Otranto): Aus Forschung und Kunst, Bd. 16, Geschichtsverein für Kärnten. Klagenfurt, 15S-230. Sonje, A. (1970): Novi nalazi starokrščanske arhitekture u Poreštini (Neue Funde altchristlicher und frühmittelalterlicher Architektur im Bereich von Poreč). Histria Archaeologica, 1/2. Pula, 53-87. Šrifaar, V. (1987): I codici miniati altomedioevali e la cultura carinziano-köttiachiana. V: Atti del Convegno Int. "Miniatura in Friuli crocevia di civilta*. Pordenone, 21-25. 255 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2 matej Zupančič; kamnita zcodniesreonjlvlska ornam£ntirana fragmenta iz okolice kopra. 247.250 Sri bar, V., Strenar L. (1972): Arhitektonski elementi z omamentom pletenine v lapidariju PM v Kopru, Obavijesti I IAD IV/V. Zagreb, 19-21. Sulser, W. (1975): Die geometrischen Grundlagen der I lechtbandornamente des 8. und 9. Jht.s aus Chur. Zeitschrift f. schweizerische Archäologie und Kunstwissenschaft, 32/3, Zürich, 221-231. Tagliaferri, A. (1981): i.e diocesi di Aquileia e Crado. Corpus, X. Spoleto. Valič, A. (1964): Staroslovansko grobišče na blejskem Gradu. Situla, 7. L jubljana. Valič, A. (1997): Triglav, Arheološki problem in vprašanja njegovih predstav. Kranj. Vicelja, M. (1993): Centric Compositional Scheine of the Early Medieval Slabs in Istria. V: Umjetnost na istočnoj obali Jadrana u kontekstu evropske tradicije. Posebno izdarije Zbornika Pedagoškog fakulteta. Rijeka, 165-175. Vidrih Perko, V., Župančič, M. (2002): Late roman amphorae from SW Slovenia and peninsula of Istra (NE Adriatic). I" Int. Conf. on late roman coarse vvares, cooking vvares and amphorae in the Mediterranean (abstracts). Barcelona, 63. Zadnikar, M. (1960): "Padena". V: Konservatorska poročila, VS 7, 1958-59. Ljubljana, 188-189. Župančič, M. (1981): Kofjer in Izola. V: Spaseno arheološko blago Slovenije: 1945-1980. Ljubljana, Narodni muzej, 63-64. Župančič, M. (1991): Arheološko "Pismo brez pisave", v Narodnem muzeju/razstava o krščanstvu na Slovenskem. Primorski Dnevnik, 16.10. 1991. Trst, 9. Žvanut, K. (1999): Umetnostna produkcija med antiko in visokim srednjim vekom in problem njenega vrednotenja. ZuZ n.v., 35, Ljubljana, 33-47. Žvanut, K. (2000): Likovna produkcija zgodnjega srednjega veka: med arheologijo in umetnostno zgodovino. Čas. Krit. znan. 28, št, 200/201. Ljubljana, 53-77. Žvanut, K. (2002): Pleteninasta plastika in poskus njene interpretacije. Annales 13, 2003, 2. Koper, 221-246. 256