oletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. \ NO. 1405. CHICAGO, iIL, IS, AVGUSTA (Auirast 15). 1934. PutilUkrd weekly at W. Mtk S«. LETO — VOL. XXIX. IZKORIŠČEVALCI V NOVI PROTIRDECKARSKI GONJI VELIKA OFENZIVA AMERIŠKEGA KAPITALIZMA V ŠČUVANJI) LJUDSTVA ZOPER DELAVCE V STAVKAH Mobiliziranje Ameriške legije, bratske organizacije "Elks", odvetniške zbornice in raznih bogataških klubov za obrambo "amerikanizma". [LICA NA ULICAH MINNEAPQLISA 4 _ ^ ^ , _____Jh IZZA čas« svetovna vojne v tej deželi še ni bile toliko krika in hujskanja proti radikalnemu delavstvu, kakor danes. Vsako stavko vodijo no trditvah kapitalistične propagande komunisti. Nikjer se ne «rre za isboljšanje zrvljenskih razmer delavcev, ampak za zrusenje ameriških tradicij, ustava in svobode. Cilj j» "oodvrecj to deželo Moskvi", kar se mora preprečiti — in zato je ameriški denarni patriotizem mobiliziral svoje sile, da stre to mlado delavsko gibanje za unionizarnje mezdnih sužnjev. S svojim mogočnim tiskom in drugimi propagandi-stičnimi sredstvi "razgalja nakane rdečkar-jev" m kliče v boj proti njim vse, katerim je zvezdnata zastava še simbol patriotizma. Iz te kapitalistične gonje, za katero stoj.e milijoni dolarjev kapitala, se lahko izcimijo zelo tragičn.e posledice — tragične za tiste delavce, ki se upirajo izkoriščanju in zahtevajo nič drugega kakor človeške pravice. Vzrok navalu denarnega patriotizma proti delavstvu so stavke. Kajti ni ga razumnega Človeka v tej deželi, ki bi res verjel, da tvorijo komunisti s svojo stranko, ki ima okrog 15 tisoč članov, obstoju sedanje vlade, ali ■s|sri vladi kakef* Hoovra, resno nevarnost. Kapitalistična propaganda sicer ne dela razlike med radikalnimi strujami. Celo pacifista in liberalne pastorje prišteva k sle-dilcem "moskovskega evangelija". Ko je nastopila Rooseveltova administracija in proglasila svoj new deal, je delavstvo potrpežljivo čakalo izoolnitve obljub in ob enem pričalo pristopati v unije. Razveselili so se zakona, ki jim je dal pravico, da se smejo svobodno organizirati po svoji volji. Pomislite, v tej toliko ooevani svobodni deželi je bilo potrebno oosebnega zakona, ki delavcem garantira privilegij svobodnega pripadanja v unije — v take unije, kakršne si sami izberejo 1 Zakon dalje določa, da se morajo družbe z zastopniki delavcev pogajati, a ko so ti zastopniki izvoljeni na svoboden način. Delavci so vzeli zakon resno na znanje. Kompanija so ga s svojimi mahinacijami onemogočale. Kjer pa so se delavci crganizi-rali kljub inttigam delodajalcev, so rajic dopustile stavko, kakor pa da se bi pogaiale. Tako je točka 7A v Niri oo zaslugi neodločnosti vlade za delavstvo izgubila svojo navidezno vrednost. Posledice so stavke, ki pa niso samo stavke, amoak demonstrativno izražanje srda prevaranih delavcev proti krivicam. Lani jih je bilo par sto, med njimi nekaj zelo velikih. Letos nič manj. Kompanije so mobilizirale tisoče gangstcrjev in jih oborožile za boj proti stavkarjem. V nekatere stavke je bilo po pobojih, v katerih so padali za pravico *.e boreči delavci, poslano vojaštvo, da vzdrži "red in mir". Kalile so fa družbe s svojimi skefei in gangsterji. Milica uoorablja svojo silo in avtoriteto običajno samo proti stavkarjem. Kljub temu, da je treba riskirati življenja in osebno svobodo, so se delavci odločili v neštetih obratih rajše za stavko kakor da bi še naprej udano trpeli neznosne razmere. To je oo mnenju izkoriščevalcev veleiz-daja.' Zato so proglasili bojno geslo proti "komunizmu", ki ogroža — "svobodo in blagostanje ameriškega ljudstva". "V sedanji stavki je komunizem glavno vprašanje", so zakričali v svet prevozniške firme v Minneaoolisu. "Generalna stavka v San Franciscu je delo Moskve*', je bil drugi histerični krik. Med stavkarji vsepovsod se gnetejo agenti sovjetske Rusije — ponavlja kapitalistično časopisje dan za dnem. Konservativni voditelji unij so presenečeni in zbegant Pravijo, da jim povzročajo tako-zvani komunisti res precej zgage, ni pa res, da vodijo stavke. Ali odprto si taki voditelji le ne upajo v boj proti kapitalistični gonji za diskreditiranje unij. Socialisti se v teh okolščinah trudijo ohraniti moralo delavstva na virku, dasi je naloga izredno težavna. Medtem je organizirani kapitalizem vpo-slil vse svoje časopisje za sistematični boj proti unijam in drugim delavskim organizacijam pod krinko, da se gre za obrambo — amerikanizma. Predsednik organizacije "Elks" bo v boju proti "rdečkarstvu" prepotoval vse Zed. države in mobiliziral članstvo svojih društev — ako potrebno — tudi za nasilni boj proti "prevratnežem". Odvetniška zbornica, bogataški klubi, Ameriška legija itd., se mobilizirajo proti delavstvu. Sila ameriškega kapitalizma je ogromna. Moč delavstva je jačja. toda le, če r.e organizira rn se res vsposobi za borbo nroti sovražnikom svojih koristi. Minneapolis je dobil predzadnji t«drn v juliju na governerjev proglas vlado milica, ker •• prevozniške firme niso pod nobenim pogojem hotele sporazumeti z delavci. Njihov namen ja bil od vsega začetka stavko ugonobiti, pa naj atane kar hoče. Ko je governer Olson proglasil obsrdno stanje in izročil upravo me»ta vojaštvu, so iste firme vložile priziv na zvezno sodišče proti njegovemu odloku. Slikat Vojaki tabore na ulici, pripravljeni za boj proti "komurkoli". Z DELAVSKEGA SVETA RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA Kari Seitz izpuščen. Odstavljeni dunajski župan Kari Seitz je bil na pritisk iz inozemstva izpuščen iz zapora. Zaradi njegove visoke starosti in slabega zdravja je bil poslan v sanatorij. Vlada mu je že pred tedni ponudila "po-nrlostitev", ako prizna, da je bil 0d županstva "legalno" odstavljen. Seitz je izjavil, da tega rte stori pod nobenim pogojem, zato so ga pridržali v ječi. Ker od svojega stališča ni hotel odstopiti, ni prestajalo vladi drugega, kakor da «s obdrži v zaporu, kjer bi v doglednem Času podlegel, ali pa sprejme moralni udarec in starega jetnika izpusti. Odločila se je vsled omenjenega vzroka za.»slednje. Zarote v Mehiki. Dasi so biie proile predsedniške volitve v Mehiki, ki so »e vršile to leto, mirne, so za-rotniške nakane v tej republiki še vedno običajen pojav. Iz glavnega mesta Mehike poročajo, da so odkrili zaroto re-akcionarjev, v katero je za Obupen boj za službe. | in prihajajo iz krogov vladne Vsled naraščajoče krize so I propagande. Pogoje sociali- Francij" odslovili veliko tu- »tov vlada ne objavi, oziroma jih delavcev, ki so se priselili J* predstavlja sve u v napa-Jin aeiavcev.j ^ , čni h,¿j. Dasi je avstrijskim so- v njo po vojni in dobili delo večinoma v rudnikih. Blizu Lensa je bilo nedavno odslov-ljenih nekaj Poljakov. Njih rojaki so v protest pridržali v rovih 14 Francozov in ustavili ventilacijo ter električni tok. Po 36. urah so poljski rudarji, 164 po številu, pri li z jetniki vred na površje, ker jih ja v to prisilil glad in pomanjkanje pitne vode v rudniku. Vlada jih je radi te "nasilne akcije" deportirala. Stavka v Lyonu. V Lyonu v Franciji se jo 7.-8. avgusta vršila dvodnevna generalna stavka v protest proti najemanju stavkokazov v stavki delavcev, ki so zaposleni pri rušenju starih zgradb. Družbe so za stavkokaški posel najel Arabce, kar je domačine še bolj ujezilo. Za pom;rjenje s socialisti. Z Dunaja je bilo razJirjc--Inih v svet že precej. poročil pleten ¡h okrog 70 "«eb. t-M- «^tr Í'&TL U- -P-» » -noma prist.». poraženega ve * ^iu Droi na- «"in. prestopke. «rtss «r < - cialiatom veliko na tem, da se poplava Hitlerjevih nacijev ne razširi, so odločno proti kom-promitiranju svojih načel, medtem ko skuia vlada prikazati nasprotno. Glad na Kitajskem. Centralno Kitajsko je zadela suša, kakršne baje že ni bilo pol stoletja. Nad pol milijona ljudi umira vsled bede, ker so brez živil in tudi pitne vode jim primanjkuje, če ne pride pomoč, bo imel glad skupno s kužnimi boleznimi* bogato žetev človeških življenj. Vatikan in Nemci ;a. Konkordata, ki so ga sklenili zastopniki Vatikana in H.tlerja, papež ni odobril, ker baje nič več ne verjame obljubam nacijske vlade. Hitler izpušča jetnike. Hitler je izpustil iz ječ in koncentracijskih taborov tisoče jetnikov, toda le tiste, ki so I bili aretirani radi navadnih ža-ljevlh opazk o Hitlerju in za Politični ka-strani.) Tyronza, Ark. — Ko so tukajšnji oblastniki aretirali socialističnega organizatorja C. H. Smitha, in ga nato pretepli, «o ga izpustili vsega izstradanega šele, ko so sodrugi najeli lokalnega odvetnika, da je posredoval v njegov prilog. Ob enem so delavci oskrbeli temu odvetniku telesno stražo 40. mož, da se mu ni pripetilo enako kakor organizatorju Smith u. Milwaukee. — Eksekutiva socialistične stranke bo zborovala v tem mestu 1.-3. sept., torej v istih dneh, ko se bo v Clevelandu vršil X. redni zbor JSZ. New York. — V pomoč socialističnim žrtvam fašizma v Avstriji se je v Zed. državah nabralo $9,970.38, največ v New Yorku. Slovenski in češki sodrugi so zbrali par sto dolarjev. 'California. — Vzlic kandidaturi Upton Sinclairja na demokratski listi in komunističnemu "vrtanju od znotraj" se ni v Californiji registriralo za socialiste nič manj volilcev kakor 1. 1932. Socialisti sklicujejo shode, zbirajo prispevke za pokritje stroškov govorov po radiu in za tiskanje letakov. Ob enem se poslužujejo vseh drugih metod, ki se jih uporablja v delavskih volilnih kampanjah. Connecticut. — Konvencija soc. stranke v tej državi se bo vriila 8.-9. septembra v. mestu Bridgeport, ki je pod socialistično upravo. Cleveland. — linijska organizacija Cleveland Metal Workers Trade Council je indorsi-rala kandidaturo John Som-merlatta, ki je kandidat socialistične stranke za governerja. Pennsylvania. — Iz podrobnega poročila tajnice socialistične stranke v Pa. je razvidno, da se je prošle socialistične državne konvencije 21.-22. julija v Readmgu udeležilo 149 delegatov, med katerimi je bilo 80 odstotkov moških in 20 odstotkov žensk. Vsi člani konvencije so bili vprašani, da naj se registrirajo po poklicih. Izmed navzočih žensk j'» bilo 59"' gospodinj in 41%industri-alnih ter poklicnih delavk; izmeti moških delegatov so se delili po poklicih: industrialni in farmski delavci 89%; odborniki in nameščenci unij ter socialistične stranke 11 odstotkov. Z načelno deklaracijo se soc. konvencija države Penne ni pečala, da si je prihranila čas za agitacijsko in drugo važno delo. Mnenja o deklaraciji so razdeljena, kakor drugod. James H. Maurer priporoča članstvu v posebnem proglasu, da naj" nfr referendumu glasuje proti nji, ker je dvo"™"a in nejasna, »vojo pozornost pa naj rajše obrne k propagan-dističnemu in vzgojnemu delu. "PROLETARCA" M? BODOČEM ZBORU J. S. Z. Konstruktivna ali nekonstruktivna razprava. Kritike, ki so le izbegavanje agitaciji Frank Zaitz STAVKE. Minneapolis. — Federalno sodišče je na priziv lokalnih transportnih kompanij za uki-njenje vojaške vlade zavrnilo in odobrilo stališče governerja Olsona. Z ozirom na pogajanje s stavkarji so družbe spremenile svoj prejšnji sklep toliko, da so pristale v posvetovanje z zastopniki unije, toda pogoji, ki so jih dale družbe do 13. avgusta, so za unijske prevoznike nesprejemljivi. Kohler, Wis. — V tem indu-stnalnem selišču pri Sheboy-ganu, kjer je znana Kohlerje-va tovarna za banje ter dru^e umivalne in toaletne naprave, je stavka še v teku. Tovarno straži državna milica, ki jo je governer poslal na pozorišče potem, ko so kompanijski de-putiji dne 27. julija dva stav-karja ubili in kakih 50 ranili, stotine diugih pa pretepli ali jih razganjali s plinom. Stavkarji pričakujejo poravnave ta teden. Kden ubitih stavkar-jev je bil oženjen s Slovenko. Pittsburgh, Pa. — Velika stavka v industriji aluminuma, katero kontrolira mogočni mul-timilijonar Andrew Mellon, se je pričela koncem prošlega tedna. Vodi jo A. F. of L. Okrog 10.000 delavcev. Aluminum Company of America, ki ima (Nadaljevanje na 5. strani.) VPRAŠANJE Proletarca je za bodočnost JSZ in Prosvetne matice eno izmed najvažnejših, ako ne najvažnejše. Kajti med Slovenci in med jugoslovanskim ljudstvom v tej deželi v obče, ne bi moglo brez svojega glasila uspevati nikakršno gibanje. na vsakem zboru JSZ — posebno v povojni dobi _se je Proletarcu posvetilo veliko pažnje. Na VI. in VII. rednem zboru se je potrošilo največ časa v razpravi radi oblike Pro'e-tarca. Nekateri so zagotavljali, da bo spremenitev oblike sama na sebi prinesla Proletarcu veliko koristi. Drugi zagovorniki spremembe so obljubljali delati za razširjenje Proletarca toliko bolj, če preneha izhajati v obliki revije in postane spet časopis. Eni so obljubo izvršili, toda večina je ostala le pri besedah. Med delovnimi zastopniki pa so ostali vsi tisti, ki so izjavili, da ostanejo razširjevalci in agitatorji Proletarca negle-de na obliko, zaraditega, ker je v vsaki obliki naše socialistično glasilo. Na IX. rednem zboru smo razpravljali o predlogu za preselitev lista v Milwaukee. Včasi o sugestijah za preselitev v Cleveland. Se na vsakem zboru je bilo glede našega tiska v ospredju vedno kaj drugega kakor pa vprašanje: Kako pospešiti našo agitacijo? Morda bo na X. rednem zboru v Clevelandu glede tega boljše. Morda. Prav tako pa je možno, da se bo prezrlo najvažnejše in se bo razprava sukala le okoli kritičnih nasvetov glede lista, ki pa bi morali biti po mojem mnenju v interesu celote navedeni najprvo v Proletarcu samem v svrho hranitve časa na zboru. Kajti čimbolj so delegati o vsem poučeni — posebno o križajočih se mnenjih — toliko bolj so razprave stvarne in zaključki konstruktivni. Kakšna so mnenja o Proletarcu med našimi sodrugi? Ze'o raznovrstna. Nekateri domnevajo, da dokler ne bo tak in tak, ga ne bo mogoče razširiti. Drugi so v prošlih treh mesecih (maja, junija in julija) dokazali, da je mogoče Proletarca razširiti tudi v krizi, kajti dobili so mu v tem letu nad 250 novih naročnikov. Agitacijo so sicer pospešili šele od maja meseca naprej, in rezultat je omenjeno število. L. 1933 smo dobili v istem času 89 novih naročnikov in 1. 1932 245. • Tudi v obnovitvah naročnin je to leto za Proletarca veliko boljše, kakor lansko. Vzlic omejenemu polju, ki ga imamo za Proletarca, je napredek v številu naročnikov mogoč, ako ie agitatorji potrudijo. Kajti upoštevati je treba, da je Proleta-rec delavski list za misleče Čitatelje; takih čitateljev pa v tej deželi ni velik odstotek — med Slovenci vzlic vsemu več, kot pa na pr. med Američani. To tudi pojasni, čemu smo bili v stanju vzdržati kljub navidezno nepremagljivim oviram svoje izrazito delavsko glasilo skozi skoro trideset let in so tu 5e vedno pogoji, da ga ohranimo i v bodoče. Proletarec ima med našimi delavci veliko prijateljev. Mnogo jih je, ki poznajo in upoštevajo požrtvovalnost agitatorjev, klubov JSZ, sotrudnikov in drugih, ki so storili vse v ^vgji moči, da so ga oteli iz najtežjih kriz. Imamo pa tudi kritike. Večinoma so v svojih nazorih skreni in so res mnenja, da bi njihovi nasveti privedli v izboljšanje; in imamo take, ki kritizirajo bodisi iz navade, ali pa zato, da se ognejo praktičnemu agitacijskemu delu. Umevno, da ga ni časopisa, ki se ga ne bi moglo še bolj zboljšati, kajti ničesar ni popolno. Kritike so čestokrat najboljša pomoč k takemu izpopolnjevanju. Proletarec je čitatelje že dostikrat vabil, da naj odkrito povedo svoje misli o listu in navedejo nasvete za njegovo izboljšanje. Imeli smo o njemu razne enkete in polemike — a koncem konca se je vedno izkazalo, da je mogoče storiti le toliko, kolikor je v mejah na>ih moči in sredstev mogoče. Dobro je, da navedemo tu nekaj mnenj o listu, ki jih kritiki niso objavili, ali pa le na kratko. Nekateri nasveti so bili navedeni v zapisnikih konferenc JSZ. Na konferenci JSZ v Sheboyganu je par članov izražalo mnenje, da bi morala biti (Nadaljevanje na 4. strani.) KOLIKO KLUBOV IN DRUŠTEV BO ZASTOPANIH NA X. ZBORU JSZ? Delegate ra X. redni sbor JSZ, ki se inirfr v soboto prvega septembra v Clevelandu v Slovenskem delavr.kem domu, je prijavilo do prošlega pondeljka 27 klulov JSZ, ki bodo imeli na shoru 30 direktnih delegatov. Dalje je prijavilo delegate 25 prdnornih Jrnilfv, ki »o včlanjena v Prosvetni matici, 1 federacija društev SNPJ (rapndna f*~nn-sjrlvan a), 3 kulturna društva ProsvMne ma'ice, in 4 konferenca JSZ. Vsega skupaj ja dosdaj prijavljenih 79 članov X. rednega rbor* JSZ, in sicer 35 delegatov kluhov in konferenc JSZ, 23 delegatov podpornih in kulturnih društev Prosvetne maticc t-r frdrracij, ostali člari sbora t>a so referenti in odborrfki JSZ. Mropi icdhcrniki in referenti so oh enem delegati bodisi društev Prosvetne matice, konferenc in klubov, mato «o vključeni v gornjih številkah kot delegati in ne kot ¿lani odborov. Med dosdaj pri javi jer ;mi člani je 6S moških in U iensk. IX. redni «bor I. 1932 v Milwaukeeju je imel 75 članov, in VIII. redni sbor dve leti prej v Detroitu 60 članov. Na X. rednem «boru bodo zastopana sladic« driavet Kansas, Illinois, Michigan, Ohio, Pennsylvania, New York in Wisconsin, v katerih iivi velika vačina našega ljudstva v Ameriki, ijomiiljrn ki našega gibanja pridejo na clevelandslu sbor tudi is nekaterih drugih driav. RAZKRITJA 0 OBOROŽEVANJU FAŠISTOV 'SREBRNE SRAJCE' V Zed. državah se je med bilo vladi skrito. Odsek po- ilrugimi raketirstvi razvilo tudi ustanavljanje fašističnih organizacij s sličnimi gesli in "pozdravi", kakor so v rabi v Hitlerjevemu in Mussolinije-vemu fašizmu, "Pfcomoterji" delajo dober k:eft s srajcami in slično fašistično robo, in ob # t # enem pridigajo patriotizem, hujskajo proti radikalcem, "napadajo" velehankirje in obljubljajo iztrebitev vpliva Židov. Ena najbolj rastočih izrazi- sebne kongresne komiiije je vodil o tem oboroževanju "^re-brnosrajčnikov" posebno preiskavo, ki se je vršila v Californiji. Zaslišani so bili tajni a-genti ameriške armade in m >r<« narice, ki so izpovedali, k^ko so se kot člani armade vpisali v omenjeno fašistično organizacijo in ji obljubili, da ji bodo iz vladnega arzenala dobili orožja in municije kolikor največ mogoče. Obetanja raketirjev, ki va- to fašističnih skupin v tej dobijo naivneže proti "primerni želi je organizacija "Silver Shirts". Svoje poslanstvo, "rešiti*' Zed. države, si jemlje tako resno, da se tajno ofcorožu-je, toda ne tako tajno, da bi pristopnini v "Silver Shirts'*, so še celo bolj fantastična kakor so bila Hitlerjeva, kar je bržkone vzrok, da dobe dosti kalinov, ki jim gred? na vado. • v) • w «v v« MÉaABME&fliK PROLETAREC UM s» laioroM Mikaj« v Mik o »r«4o. ladaja Jugotlovantfca Delfvtk* Tiskovna Dr«JJ»a. Clatilo JugotlovantU« SociaU*ti&ae Zveae. NAROČNINA v 4my*J» «•»<> l«to $3.00; M pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. laasematvo: aa celo Lato u pol ku $2.00. FARMARJI POBIJAJO ZIVIHO Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiern uradu naj-poineje do pondeljka popoldne aa priobčite» rti,! ▼ številki tekočega ttdna.__ PROLETAREC Pobttohod every Wednesday by ths Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor.__________ Busines* Manager. ________.Frank Zaits .Chartas Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States, Ono tear $3.00; Six Months $1.75; Tfcroo Months $1.00.—Foreign Countries, Ono Year $3.50; Six Months $1.00._ PROLETA*EC U39 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwell 2144. I Hvaležnost čikaški)» učiteljic čikaški okraj dolguje svojim učiteljicam in učiteljem dvaindvajset in pol milijona dolarjev na zaostalih plačah. To je kajneda visoka vsota. Plačo so začeli dobivati neredno kmalu ko-je nastala sedanja kriza. Medtem ko so si okrajni komisarji in drugi mestni ter okrajni uradniki plačo redno nakazovali, so učiteljice ter drugi mestni in okrajni delavci prejemali od tedna do tedna obljube, da plačo enkrat gotovo dobe, poleg ^ tega pa so jim plačali teden ali dva na vsa-, kih par mesecev. Ko je bilo učiteljicam obljub zadosti, *o začele rebelirati. Večkrat so navalile v županov urad in zahtevale, da naj jim izpo-sluje zaostali zaslužek. V glavnem delu či-kaskega mesta so vprizarjale impresivne demonstracije in velike protestne shode. S kritiko proti okrajnim in mestnim oblastim ter velikim bankirjem niso štedilr. CikaSki dnevniki so tu in tam skušali v uredniških člankih učiteljice svariti, da Je to, Jcar počno, že zelo blizu rdečkarstva; izražali so bojazen, da ako bodo s takimi protestiranji nadaljevale, je nevarnost, da bo njihov "duh uporništva" imel zle posledice tudi na otrobe v šolah. . Ker niso hotele prenehati demonstrirati po ulicah, v javnih uradih in prirejati shode, so se oblastniki koncem konca le začeli resno brigati, kje dobiti dovolj denarja na posodo, da plačajo učiteljice. Končno je vsoto $22,500.000 posodila RFC (Reconstruction Finance Corporation). Naravno, da ao se učiteljice ob tej vesti zelo razveselile. Pa tudi tisti, katerim so dolžne, kajti 22 in pol milijona dolarjev niso mačkine solze! Po krivdi zavoženega kapitalističnega gospodarstva so^ imele učiteljice vsled zaostajanja plače velike težkoče. Lastniki hiš so od njih zahtevali stanarino. Trgovci so jim na apele odgovarjali, da jim ne morejo prodajati na upanje. Zdravniki niso hoteli čakati s svojimi računi. Neprilike na vseh koncih in krajih, zato je bilo povsem naravno, da je med čikaškimi učiteljicami in učitelji, katerih je približno 14.0Q0, vzplamtel srd m se izražal v močnih protestih. Zdaj, ko jim bo zaslužek po dolgih mesecih izplačan, se zahvaljujejo tistim, ki 30 glavni krivci njihovih težav jn b^krotnega stanja okraja in občine. Ako bi udano trpele v pomanjkanju, se b: svet ne bi zmenil zanje. S pomočjo simpatičnega občinstva so si svoje pravice izvoj,eva|e proti volji oblastnikov. Zahvaljevati se z da J tistim, ki so storili samo to, kar je bila že davno njihova dolžnost, je od strani učiteljic in učiteljev napačno naslovljena hvaležnost. Opevani Hindenburg Uradno žalovanje in 3večano opevanje veličine maršala Hindenburga v Nemčiji je ponehalo. Njegovega pogreba v vzhodni Pru-siji se je dne 7. avgusta udeležilo nad 200,-000 ljudi. V vseh cerkvah so pridigarji slavili tega moža, čigar odlična svojstva segajo do neba. Listi so ga predstavljali 'Nemcem zt vzor in inspiracijo. Hitler ga je imenova* za največjo vzpodbudo in za graditelj^ P?ti nazijem v vlado. In vendar, kdo je bil Hindenburg? Visok častnik iz šole militarizma predvojne Nemčije. Med vojno je bil vrhovni poveljnik nemške armade. Ko se je reakcija v Nemčiji oja-čala, je postal predsednik republike. Veliki junak Paul Hindenburg je umrl na postelji v visoki starosti. V času vojne je bilo pod njegovim poveljstvom poslanih v smrt par milijonov Nemcev, ne da bi s tem pridobili kaj za svojo očetnjavo, ali za ostali svet. Kajti danes vsi priznavajo, da je bila svetovna vojna blaznost, toda junaški generali in pogumni državniki, ki bodo prav tako umrli na posteljah, se pripravljajo, da za-nete novo blazno klanje. Maršal Hindenburg je bil predstavnik starega sveta v Nemčiji in v Evropi, ki zdaj tone vsled svoje blaznosti v lastni greznici. Vsled «nie je ao sapsajiaa. Zi Tiled pomanjkrnj« nridelok krme aa fcvino kata»trefal-vina fii»} aa oatnikih in v Um%h i hrare in *or!e. Farmarji »ami ¿i zavezalo storiti vse v svoji moči zgraditi stranko, ki postane v Zed. dravah odločajoča «H«. * Če bomo svoje energije '¿rwll v medsebojnem prerekanju, bo glavni smoter naših nalog zgrešen in načelna izjava pa naj bo na papirju taka ali taka, ne bo koristila svojemu namenu. — F. Z. Važnost Motnoiti. Najvažnejše za socia iste je, Ida '¿o v boju protiao vraž njk o m svojega gibanja etiotni. Ako nastopajo razkosani, ali celo drug zoper dfrugega, so le v posmeh nasprotnikom in sred- kakor i. 4*a i. 01U- vr*tah, ker dokazujejo svojo hcr Okrcg UJM ferfcse Ie bilo v ..padel nesposobnost za edinstvo, spo-CJt>li,rjpi »p itrik 1 a t. rri> razumno, disciplinirano delo. TIČE in jr'liVa'ki yrad so romala pisma : Jerič se m 'zkri-éal in liât je brez življen ja i Trehë je oek/>ga drugega!) Treba ji sotfudnikov. Pater Sijajno uspela konferenca JSZ na Strab^ne Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne m it'?e dno Ako bi bilo med slovenskimi delavci več mi*leč:h čitateljev, bi imel Proletarec več naročnikov. "Kulturni vr;" in Cankarjeva soba. Čudno, kako je spet zabr-nelo — iz Ljubljane pa gor do Clevelanda. Ali smo — ali nismo za Cankarja? In kdo je . več storil, kdo je večji mož na-šetga naroda: Cankar ali Škof Baraga? Zares, velika reč. Krivi pa so temu prerekanju eni kot drugi. Tisti, ki so za Cankarja, so krivi zato, ker niso šli med ljudstvo z živim Cankarjem, to je, z njegovimi knjigami in jih poljudno predstavili ljudem Koromandije in sploh vsem, ki razumejo milo našo govorico. To bi bila soha, ki bi kaj zalegla, in tudi "kulturni" vrt bi imel potem res nekaj kulturnega pomena. Zdaj je le beseda. Kar se tiče škofa Barage: Nedavno smo v Čikaških listih brali, da bo on na "jugoslovanskem dnevu" svetovne razstave v nedeljo 29. julija "glavni govornik". Cankarja niti omenili niso. namreč pisatelja Ivana Cankarja. Andrej Kobal je prireditvenemu odboru "jugoslovanskega dneva" poslal pamflet o škofu Baragu — Kobal je namreč zdaj, kot ugotavlja ljubljanski "Slovenec", praktičen katoličan — pripravljalni odborniki so pamflet pokazali reporterjem angleških listov in jim tolmačili, kako velik človek je bil ta škof, in reporterji, ki imajo ponavadi opravka le z živimi ljudmi, so smatrali, da bo ta sloviti škof prišel na svetovno razstavo in govoril Jugoslovanom. Tak je naš kulturni vrt dol iz New Yorka preko "metropole" pa skozi do Cicera. Marion Pfeifer. "Am. Domovina" očita pristašem "Enakopravnosti", da se je v imenu Jugoslovanskega kluba v Clevelandu obrnil na mestno občino ljubljansko za Cankarjevo soho Marian Pfeifer. Takrat so ga v narodnja-ških krogih obeh taborov v Clevelandu in New Yorku smatrali za kulturnega odposlanca Jugoslavije, in za poročevalca ljubljanskega "Jutra", katero ga je baje poslalo sem na svoje stroške. Ta gospod Pfeifer se je takoj usedel na klop slovenskih prvakov in u-čil dragi svoj narod kako je treba začeti s slovensko kulturo v Ameriki, da bo kulturna. Povedali so mu že v New Yorku, da je tu organizacija JRZ, ki ima nekaj, tisočakov in gospod Pfeifer jih je nemudoma zahteval, češ, to spada narodni naši kulturi! Ko se je vsega tega naveličal, sta odprla z Andrejem Kobalom v New Yorku oglaševalno in reportersko agenturo, ki je tudi propadla. Pfeifer jc končal s svojimi pustolovščinami z zaporno kaznijo v Jugoslaviji. In na ta "tragični" nje?ov konec se zdaj opira "Am. Domovina", kar pa je napačno, kajti ne Pirčevci, o-ziroma Debevčevi pristali, ne Pfeiferji, nimajo pravice trditi, da so zastopniki misli, kakršne je izražal v svojih delih Ivan Cankar. Je pa v Clevelandu precej rojakov, ki imajo to pravico. Od njih je odvisno, ali naj ima Cankar v ti • -i xu ' /■ 5. avgusta v dvorani druUva - Hu-ro je priskočil na por*oč in • • . „ • / s'o venski metropoli živ ali sa- P^'«1 nek,aj st,o avstrijski^ mo bronast spomenik. Ker je socialistov več kakor pa po-soha že tam, se bodo klerikal-kancler Dollfuss. Ali še ci prejkone res pobrigali, da ^ pomagalo. In .tako je bil pride v "kulturni" vrt za Hn-i^ed sotrudnike sprejet spet ragom polagoma tuii Cankar Hev. Trunk, ki eo '*a pred par v podobi sohe iz brona. Mar H*» tako rob^o vr gli z njego. naj bo to cilj slovenske "metropole"? Cankar oznanjeva-lec, Cankar upora in protesta vega pisanega polja. Bržkone pa je prišel tudi Trunkov žepen prepozno, kajti pravi, vo- je veliko potrebnejši, najsibo jdilni slovenski katoliški clnev-slovenskem Clevelandu in po- je Am. Domovina. Am. vsod kjer žive naši in drugi I Slovenec je le še senca časopisa, ki se mu starost le preo-čividno pozna. Kar pa se tiče prihodnje konvencije KSKJ, se oglasim prihodnjič. ljudje. Nepolitične podporne organizacije. Frank Somrak v Clevelandu smatra, da napredku SNPJ zelo škoduje politika — to se pravi, socialistična politika. Proti drugim politikam dozdaj javno še ni ugovarjal, četudi so vse jugoslovanske podporne organizacije prepojene z vse sorte politiko. Ako društvo SNPJ dopusti na svojih prireditvah govoriti demokratom in republikancem, to ni politika. Politika pa je, če govori na društveni prireditvi socialist Frank Zaitz. Ako bi kdo v JSKJ začel širiti socialistične nauke, bi bila to politika, ki je v pravilih prepovedana:* če pa vodilni glavni odbornik stopi na čelo kakega demokratskega ali republikanskega političnega kluba, to kajpada ni "politika". Glasilo ne srpe 0-glaiati delavskih kandidatov, čisto nekaj drugega pa je, če rojaki člani priporočajo v izvolitev rojake in druge, ki kandidirajo le kot demokrati, re Judje na pisanem polju. Rev. Trunk se spodtika v svojima kolonama v "A. S." nad Judi. "Ta je jud, oni tudi, na stotine jih je, večinoma Judi se bavijo s svinjarijami; tu se ne sme čuditi, da se javlja odpor, morda pride tudi do pogromov. . Tako zaključuje o Judih Rev. Trunk. Posebne zgodovinske okol-ščine so Žide potisnile v trgovske plasti, toda večinoma so revni, zaničevani ih žive v slumsih. V Nemčiji jih je Hitler zbil na tla popolnoma. Ali se raditega ljudstvu kaj boljše godi? Ne, ampak slabše, zato, ker je Hitler za gospodarske polome iskal vzrokov tam, kjer jih ni. Pogromi proti Židom niso še nikdar dvignili ljudskega blagostanja in ga ne bodo. Izkoriščanje jc tisti "Žid", ki je kriv vsega socialnega zla, toda v iskoriščanju Postojnska Jam« flNPJ ie jajjvo uspela. oiako tudi piknik, ki ?e je vršil po konferenci. Konferenci je predsedoval George Smrekar, zapisnik pa je vodil s- Samsa. Za delegata na X. redni zbor je pennsylvanska konferenca izvolila Jacoba Ambro-zicha iz Moon Runa in Geo. Smrekarja iz West Aliquippe. Odbor konference je bil ponovno izvoljen. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Moon Runu. Datum določi odbor. Sodruga John Terčelj in (Louis Glažer sta bila izvoljena za zastopnika konference na sejah društev in slovenskih domov, katere bosta skušala pridobiti za pristop v Prosvetno matico. Razprava o sporedu X. zbora JSZ v klubu it. 1 dne 24. avgusta Chicago, III. — članstvu kluba št. 1 sporočamo, da bo na prihodnji seji v petek 24. avgusta zvečer v dvorani SNPJ važna razprava o sporedu prihodnjega zbora JSZ. Udeležite se seje vsi. Pridite zgodaj. Seja se prične točno ob 8. — P. O. , J • • 11 rn O na, ivua » ioi\v» idvhiiju publikanci, ali neodvisni. med židovskimi, turškimi, Družba svete Družine v Jo- katoliškimi, protestantovskimi lietu, ki ima društva v raznih krajih, je zelo pobožnjaska in skrajno "nepolitična" organizacija. Dne 19. avgusta bo njeno društvo št. 1 v Jolietu slavilo svojo 20-letnico. Na sporedu 47 točk in brezbožnimi izkoriščevalci nikake razlike. Zato smo mi za odpravo izkoriščanja, ne pa za pobijanje Judov. Rev. Trunk sploh nima vzroka, da Jih bi blatil. Saj je njegova proslave je celih ¡verska obrt zgrajena na teme-med njimi dvanajst I lju židovstva. govorov raznih meščanskih politikov, poleg cele vrste slovenskih političnih govornikov! Niti eden izmed njih ni socialist, zato je vsa ta slav-nost 20-letnice prvega društva sv. Družine "nepolitična". Vidite, kako reakcija in nazad-njaštvo tolmači "politiko"? če podpiraš politiko, korupcije, je O. K. Ako deluješ za delavsko politiko, si "tabu". Rev. J. M. Trunk. Iz zaprašenega predala tiskarne "Am. Slovenca" so potegnili stari, obrabljeni naslov "Pisano polje", ker se je dogodilo, da je začel leadvillski fajmošter J. M. Trunk spet pisariti v njemu. Stvar — če me niso nalagali — je ta. A. Slovenec izgublja ne samo v cirkulaciji, ampak tudi na vplivu. Ker so pred par leti razni katoliški krogi ure/lnika Janeza Jeriča jako kritizirali, si je mislil, t. . h. .. In tako je šla stvar še bolj navzdol. Znani reverend gesla "kravja potica" se je med tem v boju za sveto cerkev tudi obrabil. Louis Pire in James Debevec v Clevelandu, ki se po naravnem zakonu starata, sta vsled tega postala ta- 1o pobožna, da jc njun list ,m. Domovina veliko bolj bojevito katoliško glasilo kakor pa Jeričevo-frančiškansko-čer-netovo v Chieagu na Čerma-kovi cesti. Nastali so križi in Leo Fiaer in buržvazni aud. Leo Fišer, urednik Radnika, toži Hrvatsko Bratsko Zajed-nico za 50 tisoč dolarjev odškodnine, ker je bil napadan v Zajedničaru in ker so bile v Zajedničaru trditve, ki jih Fišer zavrača za laž. Leo Fišer je včasi trdil, da ne veruje v borbo na "bur-žvaznem sudu". Vsakega socialista, ki je skušal iskati na sodišču zadoščenja proti la-žem in napadom v komunističnih listih, je nazival za izdajalca — kajti iti na "buržvazni sud" je bilo kakor da se delavec sam sebe izobči iz poštene načelne razredne stranke. Pisec te kolone ne šteje Leo-tu v greh, ker se je poslužil te poti. Priklicuje mu v spomin le, kaj je pisal o drugih, ki so šli na sodišče z enakim namenom — braniti svojo čast in poštenje kakor je Šel on, kajti v Radniku svečano izjavlja, da je obramba njegovega poštenja edino, kar ga vodi v tej tožbi. Obljubuje, da ako jo dobi, da bo pridržal iz vsote $50,000 samo toliko, kolikor bodo njegovi pravni stroški — nič več — vse ostalo pa bo prispeval radničkim ustanovam. Načelna izjava. Najpotrebnejša načelna izjava za socialistično gibanje je tista, v kateri se bi članstvo Skupni piknik . Imperial, Kans. — Ne dogaja se pogosto, da bi imel socialistični klub piknik skupno s podpornimi društvi. Toda kar se tiče Imperiala, ga bomo imeli v nedeljo 26. avgusta na Raspetovi farmi, ki bo tudi v naJi naselbini prvi te vrste. Prirede ga klub št. 31 JSZ, društvo št. 106 SNPJ in št. 29 JSKJ. Prebitek je namenjen v pokritje stroškov delegatu, ki ga pošljemo na X. redni zbor JSZ in Prosvetne matice. Rojake tu in v okoliških naselbinah vabimo, da nas pose-tijo na tem pikniku. Fr. Augustin. Profit Montgomery Co. Montgomery Mard's Co. je napravila junija t. 1. nad pol milijona dolarjev dobička. Organizacija Milijon posameznih delavcev je milijon posameznikov. Toda če se organizirajo, ao sila, s katero nasprotniki morajo računati in jo upoštevati. ZBORA X •P . V prihodnji itevilki bodo točna navodila ¿lanom X. rednega .bora JSZ, kako priti v Sloventki del* vtki dom, ko douno na po-•taje ali . avti v Cleveland. Delegati is Wiacontina, Kanne». itd., ki potujejo »ko.i Chicago, naj kopijo "return trip" fikete samo do Chicaga. I. Chi-cefa pa bomo imeli voinjo po .nifant ceni na Niokrl Plate ie-letnici. Navodila bedo objavljena v Prolet.rc« prihodnji teden. Klubi, ki imen tvojih delegatov pUo «poročili, nal to ttore takoj, da te uredi točen te.nam in tr jim ooilje poverilnico. Vt.kd", ki pride na X. redni r? rr JSZ, bodiai kot delegat ali gttt, naj prečila tporočila v prihodnji ttevilki. Končna naenanila o .boru pa bodo priobčena v is-d.j? . dne 29. avgutta. Pitm. in Irzojave .boru naj te ra:le«lja: J. S. F. Convention, 15333 Waterloo Rd., Cleveland. Ohio. ) Kritika JFrances Zakovškove. Frances Kakovšek, tajnica Kone:»Mtc klubov JSZ iii drušU; Pro^vvtAe muti > v Wisconsinu in Ulinojsu, ¿e pritožuje n.ivi jji!-mi SQdrugi in funkcionarji društev, ku erfm *e ne zdi vredno niti odgovoriti na vabila za sodelovanj«. Njena graja je upravičena. Kato) naj Imajo naši odborniki viselj« do dela če pa je ¿d-ziv nič drugega kakor mlačnoit ? Značilno je, da je med socialisti fb vedno mnogo takih v vseh "krilih", ki mislijo, da včlanjen je v stranki in pa programi papirju zadostujejo — vse drugo bo prišlo nekako samo od sebe. Mnogi so pçezaposelni, pa vsled tega odlagajo z nalogami, ki jih bi mor;ili jzirtfti. V obeh «lučajih ima škodo delavsko gi&iflje. Manjvrednost zene v IV'grefinib svečano-ti ,za f xkoj$'m ILn-denbur^om '.ne 7. avgu ta / Tan.ivnberoi fvztyçdnii Prysija) .se je udeît ž. !o Did 2i)0,-0M iiu'ii, med njimi ramo par ž -nsV, da j» več i/r^'tora za o^ški. £di«o ujn tudi ta "roba" zelo podražila. Še par besed o podedicah našega "marčanja". Ti pohodi so bili že lepo število let med kansaškimi premogarji priljubljena metoda kazati svojo nezadovoljnost. Pred leti, ko smo bili še mladi, smo vse to opravili peš. Seveda je bilo to počasno in je vzelo po več dni predno smo obiskali vse skebske luknje, ki so se tako rade porajale za časa stavke. Sedaj pa, ko smo se postarali, je nam prišla na pomoč moderno razvita trans-portacija s svojimi avti in tru-ki, da smo lahko v enem dnevu obiskali cel premogovni okraj. Ampak so bile druge težave. Za vozila nismo bili v zadregi, toda kje dobiti "cash" za gasolin? Pa smo rešili tudi to vprašanje na tale "praktičen" način: Ko je Western Coal Co. začetkom aprila zaprla rove in tako tudi rov št. 22, smo imeli v blagajni lokalne unije nad 200 dol., kateri so bili namenjeni kot asesment glavnemu stanu U. M. W., oziroma kot smo rekli John Le-wisu. Ker smo pa bili mnenja, da so "ti višjiT^precej krivi potrebe ; tega '^narčanja", da branimo'svoje interese, smo ta denar enostavno potrošili za gasolin, nekaj za veliko zastavo, montirano na prvem tru-ku in pa seveda harmonikar tudi ni vlekel zastonj. Sedaj pa preti suspenzija celemu lokalu, ko smo vendar po našem mnenju potrošili denar v veliko boljše namene, kot da bi poslali svoto John Lewisu, da bi nam za to poslal zopet par "organizatorjev". "Tako ima vsak stan svoje križe in težave." Kronikar. Andyju Zlatoperju v slovo zelo vesel. Isti dan, ko ga je bolezen do kraja strla, mi je pisal in enako par drugim. Znamenje, da je bil pri popolni zavesti do konca. Njegovo pismo sem prejel dan predno je bil njegov pogreb. Popisal je dve strani s svojo lepo pisavo. Izrazil je nado, da se morda še vidiva, ampak up se mu ni izpolnil. Pri njegovi igomili bi bil rad spregovoril nekaj besed — pa jih ni biloi iz mene. Zmožen sem prestati še tako hude bolezenske bolečine brez solz, a njegova smrt mi jih je privabila in «še marsikomu drugemu. Pokojnega Andyja so vsi visoko čislali. Sovražnikov ni imel. 2e od prvega nrijinega svidenja pred leti sva si postala iskrena prijatelja. Zapušča 10 otrok in soprogo, štirje otroci so njegove žene iz prvega zakona, toda jih je ljubil prav tako kakor svoje Ljubezen so mu vračali. Starejši sin je vzor delovnega, razumnega fanta. Andy Zlatoper je bil aktiven v društvu in na razrednem delavskem polju. Rojen je bil pri Tolminu na Notranjskem, star 51 let. Pogreb se je vršil civilno, ob veliki udeležbi ljudi iz vseh krajev. val je mnogo let na Maynar-du, O. Poročen je bil z rojakinjo K. Mihevc. Njenega prvega soproga ji je ubilo v rovu. Zlatoper zapušča njo in deset večinoma nepreskrbljenih o-trok. Oni iz prvega zakona so mu bili prav tako ljubi, kakor njegovi. Na starejšega sina je bil še posebno ponosen, študiral je v kolegiju v Columbusu, O. Ne samo da se vzdržuje za svoje šolanje z zaslužki pri postranskih delih, pač pa tudi V JSZ je bil član, toda vsled bolezni ni več plačeval in ni mogel biti aktiven v nji. Zastopnik Proletarca je bil mnogo let. Bil je član SNPJ in tajnik njenega društva; pri ura-dovanju mu je pomagal sin. Poleg tega je bil član ameriške organizacije Eagles. V družini je bil skrben oče. Dasi velika po številu, je živela z njim v vzorni slogi, šla je skozi preiskušnje pomanjkanja kakor malokatera, toda se je borila s težkočami življenja pogumno in vzorno, razumevajoča vzroke današnjega socialnega zla. Bolezen si je nakopal v pre- domov pošlje kak cent. Starši, mogovniku. — Zelo žal mi je, ki imajo otroke v višjih šolah, da se njegovega pogreba ni-vedo, kaj pomenijo tako delavni učenci: ne povzročajo jim stroškov, pač pa so jim celo v pomoč, in vrhu vsega premagujejo šolo z dobrimi skušnjami — vse s svojimi močmi. Pa je malo takih! Pokojni Andy je bil slabega zdravja že dolgo let in se je podvrgel večkrat operacijam. sem mogel udeležiti. Soproga pokojnega me je takoj obvestila o smrti dragega Andyja v Clevelandu in tudi, da bo pogreb v soboto 4. avgusta, nisem pa bil obveščen, če dopoldne ali popoldne. Kraj je od mene 30 milj daleč. Iskal sem voznika, da bi me peljal na Maynard in računal, da bo po- Ko sem ga pred nekaj tedni t greb nedvomno popoldne. obiskal, mi je potožil svoje gorje. "Ni mogoče, da se bi to nevzdržno stanje nadaljevalo", mi je dejal. "Ali moram ozdraviti, ali pa se podvreči končni zdravstveni prelsku-šnji, ki naj napravi moji bolezni tak ali tak konec. . ." Odšel je v Cleveland na kliniko. Tam so ga operirali znova. Po dveh tednih je podlegel. Medtem so mi povedali, da so čitali v časopisu v Martins Ferry, da bo pogreb pokojnega Zlatoperja dopoldne. Torej je bilo zame prepozno. Upam, da mi njegova družina to oprosti. Obiskal jo bom enkrat te dni in skupno z njo žaloval za človekom, ki mi jo bil iskien sodrug in prijatelj. Nace Žlemberger. 44 MOONLIGHT" PIKNIK "SAVE" pri Keglu v Willow Springsu \ «oholo Hh avgiiftlu Vstopnin« v predprodaji 25 centov, pri vhodu 35 c.entov. Igral bo Kochevarjev orkester. i ll i ■ ■ : mm m ■ t- i b j ■ PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NsAi vozniki pohirsjo p<-rilo po vs«'m m«'*tu, Ciri-ru in Rorwynu in dovaiajo čiatefta na dom TWNA POSTREŽBA DELO JAMfENCT * 1727 1731 W. 21 st STREET CsilCAGO, ILL. i Telefonit CANAL 7172-7173 ■ ■ ■ m mi Sv o rudarski situaciji SKRB ITALIJE ZA "SVOBODO" AVSTRIJE Piie ANTON CARDEN (Konec). Od ustanovitve Progresivne rudarske unije se je situaclia docela spremenila. Peabody Coal kompaniia in drugi večji operatorji v lllinoisu so bili od pričetka boja na strani Lewi-sove organizacije, ker se pač zavedajo svojih interesov. Imajo tudi kontrolo nad občinskimi zastopstvi in državno vlado. To ni nič izrednega. Enako kontrolo imajo operatorji »n dri*«>d kapitalisti tudi v ostalih državah. Z ozirom na to razpravo, je prišla sprememba z dveh strani — od znotraj in od zunaj. Progresivna rudarska unija, ki je od pričetka toliko obetala in so bili takrat res izgledi vsaj pa upi, da bo med.večinoma popolnoma neorganizirane rudarje zopet zanesla zastavo- unionizma, militant-nega, razredno zavednega in čistega unionizma — ta nova unija je po mesecih boja z Le-wisom. operatorji in vlado zašla v čuden razvoj. Notranji razvoj je iz PMU napravil navadno konservativno dualno unijo, za obstoj katere ni danes nobenega upravičenja več. V organizaciji sami je namreč pred letom prišlo do notranjega boja. Kontrolo nad njo so dobili konservativni elementi. Allard, ki ji je dajal od vsega pričetka radikalno in čisto proletarsko dušo, je bil odstavljen iz uredniške službe po glavnem odboru radi taktičnih in še bolj pa radi ideo-lo?ičnih diferenc (Allard je trockist). Pozneje je bil celo suspendiran iz unije za šest mesecev. "Očiščena" je bila tudi ženska organizacija, kateri je dala življenje in jo vodila v najhujših dneh mili-tantna Agnes Wieck. Progressive Miners unija je dane» v čudnih vodah. Njeno glasilo urejuje človek z "radikalno" fašistično mentaliteto. Oi ta ti je m — rudarjem — ser-vira mešanico "radikalizma", kon^ervatizma, antisemitizma in antisovjetizma; zdaj je za "new deal", drugič proti na svoj lasten način. Bolj kon-fuzne publikacije ne dobite po vsej Ameriki, človek ne ve ali naj jo klasificira za strup ali le za demagogično mešanico. Vsekakor je pa "Progressive Miner" odsev organizacij- darjev v stari uniji, kar je situacijo z ozirom na dualao gibanje med rudarji popolnoma spremenilo. Ko so lansko poletje prihajala poročila o masnem organiziranju rudarjev v UMW, človek kar ni mogel verjeti. Vendar pa so bila poročila resnična. V par mesecih je Lewis pridobil naaai v*a izgubljena tla in razširil organizacijo tudi v kraje, k ier je t>i-la prej tabu — zabranjena. Organizacija je vstala ma velikem koksovem polju v zapa-dni Pennsylvaniji, v West Vir-giniji, Kentuckyju in v drugih premogovnih državah. Brez NRA in obljubljenega "novega deala" bi tega ne bilo mogoče doseči. Brez N1RA bFLewis danes najbrž ne imel nič drugega ko še nekaj organizacije na antracitnem polju. Z obnovljenjem unije je bil več ali manj izboljšan tudi položaj rudarjev, reakcionarno vodstvo kakor že imajo. Vzelo rudarji in operatorji. Dokler bodo illinoiski rudarji (kar velja tudi za drtrge delavce na Mploftno) imeli dve organizaciji, toliko Časa jih bodo operatorji lahko izigravali drug proti drugemu in unijo proti uniji. In da razdvojeni delavci ne morejo biti toliko uspešni v boju za boljši košček kruha in druge ugodnosti kakor združeni, je tudi znano. fce iz tf^ra staliftča je med rudairji potrebna ena organizacija. In čim močneja, čim militantnejša in resnično progresivna je organizacija, kar velja za vodstvo in članitvo, toliko lažji bo njih položaj. Vem, da je Članstvo PMU danes še v veliki meri proti združenju obeh organizacij, ampak čas in pa POTREBA bosta ozdravila tudi to. Največja bojazen je v tem, da bo najboljši unijski element izrinjen iz industrije in da bodo pri izpodrivanju ene unije z dru-bo pa več let boja, predno si go izgubili delo tisti, ki se v bodo položaj vidno izboljšali, tem boju najbolj bore za va-dasi pod kapitalizmom najbrž žna delavska načela. Tega se ne bodo nikdar več prišli do več ali manj zaveda radikalni tistih relativnih ugodnosti kan element med progresivnimi kor so jih imeli pred desetimi, rudarji, nima pa Korajže, da petnajstimi leti. bi odprto pričel agitirati za Ta preokret v rudarski si- združenje obeh organizacij, tuaciji je posebno važen tudi Ko je Allard zadnjo jesen za vse radikalne elemente, organiziral svojo "levičarsko" Dualen unionizem, ki je bil opozicijo, je obstajalo upanje, med rudarji do lanske spo-jda se bo skristalizirala okrog naših sodrugov v drugih organizacijah menim, da je to v veliko slučajih koristno za naš pokret. Ako imamo svoje ljudi v odborih društev, bodo naklonjeni apelom delavskega značaja; podpirali bodo predloge «a naročitev "Majskega Glasa", za pristop v Prosvetno | malico, za razpeČavanje Družinskega koledarja Itd. Oe je y društvu ob takih razpravah j vsaj nekaj ljuvli, ki znajo stvar pravilno pojasniti? in dokazati njeno koristnost, pa ima vse možnosti, da bo spie-|jeta. če jih ni, se enostavno zavrže. —- Anton Jankovic. Zadnji manevri italijanske armade »o »e vrili ob avstrijski meji in armada se je marala veibati aa eventualr.o Invaaijo Avstrije in za morebitni istočasni konflikt a Ju«oslavijo. Na sliki so italijanski vojaki na vojnih vajah bllau koroške meje. — Koncem lega leta bo imela italijanska armada nove velike manevre, ki te jih udeleže vsi ministri. mladi upravičen in celo potreben, je postal po ponovnem re-organiziranju rudarjev v U. M. W. ne le anahronizem, nego tudi škodljiv rudarskim interesom. Dokler ni bilo izgledov, da se bo unija pod Lewi-sovim vodstvom še kdaj obnovila, pač pa izgubila še tiste ostanke, ki jih je imela, je vsaj pisec teh vrstic (in mnogi drugi) gledal na illinoisko re-belno gibanje kot na pokret za obnovo unionizma med rudarji. Zdaj je situacija drugačna. Med politiko PMU in politiko UMW ni kaj izbirati. Prva ima res demokratično ustavo, druga avtokratično. članstvo prve ima najbrž nekoliko več besede kot članstvo druge. Vodstvo prve je konservativno, vodstvo druge reakcionarno. To je vsa razlika. Radika-lizem v PMU je na begu in tu- 0 naši agitaciji za Proletarca in JSZ v aktivni tudi v drugih organizacijah? svojega objavljenega programa in pričela z agitacijo za združenje obeh unij. Ostalo je pa le pri objavi programa. Al-iardova skupina se je koncentrirala le na "razkrinkavanju" konservativnega in nesposobnega vodstva PMU. Z "razkrinkavanji" pa se navadno nič ne doseže in tudi tukaj se ni. Izven Illinoisa, kjer je P. M. U. dosegla velike organi-zatorične uspehe, drugod ni prodrla. Za napredek rudarjev je ustvaritev organizirane in inteligentne opozicije absolutna potreba. Dokler ne pride do tega, tudi ni nobene možnosti za očiščenje UMW. Lewis jo bo lahko do svoje smrti dirigiral po svoji stari poti in organizacijo lahko ponovno zapa-sel. Enkrat jo je že, zakaj je ne bi drugič? Opozicija samo radi opozicije je seveda brez pomena. vlogo. Potrebno je, da se zopet oprime svoje misije. To je w Clevelandu. - Ali je koristno, da smo darji, nego tudi državnih organizacij, predvsem pa delavskega odbora stranke. V svr-ho opozicije proti reakcionarnemu vodstvu in za smotreno širjenje socialistične propagande med rudarji bi bila potrebna konferenca socialističnih agitatorjev, ki bi izdelala program, in prav tako tudi o-krožni sestanki. Uspeh je namreč mogoče doseči le s smo-trenim, dobro organiziranim delom. di pragresivizem v delavskem _ s,ve ™,„,r „U«v »",Mu «««»i». »*ante«cija ni nit na boljem. ske mentalitete in notranjih. Idealizma je v članstvu sc pre- ie pride v rokenov. konaerva- boleiin. Tudi diktaturo izvaja. !«j. toda tudi ta unura. tivn, skupini, kakor «e je to Od zunaj pa je prišla spre- To je ena stvar. Druga, na primer zgud.lo v Ill.nomu, memba z reorganiziranem ru-'prav tako važna, je boj med ali pa sluzbo.skalcem, pa bil. ----— ti se bolj radikalni, dokler ne kot 14 na dan Za manj lahko lastujete ta 1934 KELVINATOR pridejo do shižbe. Tudi takih slučajev je veliko, posebno še med rudarji. Nesloga med delavci Virden, III. — Ni dovolj, da so delavci že sami od . sebe skrajno brezbrižni. Zato se seje mednje tudi neslogo. Nedavno je tu govoril komunistični vodja Robert Minor, ki pa je čutil za svojo največjo potrebo udrihati po soeialistih. Izgleda, da se ameriški komunisti niso iz dogodkov v Nemčiji ničesar naučili, zato nadaljujejo z bratomornim delom in kapitalistična propaganda jim pomaga. — F. I. Pospešena agitacija Agitacija za Proletarca je bila meseca junija in julija zelo pospešena in dobil je pri-lično novih naročnikov. Dopisi v Proletarcu Poročila v Proletarcu h naselbin so zanimiva, brez nepo- Socialistični element je igral trebnega besedičenja in vre-v rudarski uniji nekoč važno dna, da jih Čitate. Ta model V Kelvinator je posebno namenjen za druiine s skromnimi dohodki. Ampak ne mislite, da je to majhen refrigerator. Je popolne velikosti in popolne jakonti. Temeljni načrt, izdelava in kakovost je ista kot v modelih z mnogo viijo ceno. Cena tega Kelvinatorja je izredno nizka. I*Kko ga lastujete za manj kakor 14 centov na dan po našem ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali obiičite kak Electric Shop za popolne poilrob-noeti. %'nraftajte «Ie4e liifcke«a nla*llne«a nm+rtm. Mat« *apla*llo. nre»«ti»»iefc me««*»« « V»*lm rafanom a« elektrik». V «Trk» kritin «»kreMI In drugih Mtro*k»v |e aa nakupe na »krake ra'uaa nekolik » vtèja eena. VPRAŠANJE "PROLETARCA" NA BODOČEM ZBORU J. S. Z. Pogled n« novi KELVINATOR vzorca V ShramUnl prostor 4.22 kubičnih čevljev... Povr-ftina polic 8.5R kvadratnih čevljev... Zmrzne v njem 3.4 funtov ledu naenkrat...Ima dosti priprav nov<*a Kelvinatorja, ki se najdejo samo v dražjih modelih drugih izdelkov. COMMONWEALTH EDISON^ ELECTRIC SHOP3 Ihm niou n — 72 W. Adam» Si.-132 So. Dearborn «L Telephone RANdolph 1200, Locaf 155 4M! Mia Mll»NkM Aw. «CM Irrte« Put SK4. 4MI w. Mrfsk. •M V. MrA Si. Hii K. Ät, II1U A. Mx hkgaa A**- FEDERALNI KUPONI . Z • .NAROČILI. (Nadaljevanje s 1. strani.) pr\a stran drugače urejevana. Članki so predolgi in za povprečnega čitatelja "previsoko pisani". Istočasno je neki kritik v drugem mestu v ožji družbi sodrugov izvajal, da so članki v Proletarcu prekratki, da so pisani preplitko, da manjka v listu teoretičnih ter globoko zamišljenih socialnih spisov itd. Drugi je izražal, da bi morala biti vsa prva stran polna varnih kratkih novic. Tretji je zatrjeval, da novic ni treba, \er jih dobi v Prosveti in drugih dnevnikih. Četrti je priporo* čal priobčevanje vesti iz starega kraja. Peti je hotel boljše povesti. Med kritiki in kritiki so razlike. Nekaterim ne ustreže noben urednik. Ko so bili v Proletarcu večinoma teoretičn /lanki in drugi znanstveni opisi, so se jezili na vso moč in sc pritoževali nad pojemanjem dopisov, katerih je bilo čezdalje manj. Enim pa je list takrat izredno ugajal in jim je bil resničen duševni užitek. Toda v številu naročnikov je šel stalno navzdol. Agitacija zanj je pojemala. Dolg je rastel. Izkazalo se je, da je obstoj Proletarca mogoč le, ako posveti velik del svojega prostora dopisom in vzgojno propagandističnem «ocia lističnem čtivu. Nas je premalo, da bi mogli vzdržati znanstven list, posvečen teoretičnim in drugim znanstvenim razpravam. Mogoče pa je vzdržati tak socialističen list, ki skuša biti čimbližje mentaliteti svojih čitateljev, ne da bi pri tem postal demagogičen in plitek, ampak vendarle urejevan tako, da ga razumejo tudi taki ljudje, ki so malo načitani. Ako bomo na zboru v Clevelandu postavili v ospredje naše razprave problem agitacije za naš tisk, namesto samih nasvetov za izboljšanja po okusu posameznikov, bo šel Proletarec v svoje trideseto leto z večjim številom agitatorjev in krog njegovih čitateljev se bo širil. Kar se tiče vrednosti lista, je najboljši jugoslovanski delavski tednik, vreden, da delujemo ne samo za njegovo ohranitev, ampak da ga tudi razširimo in ga s smotreno agitacijo priljubimo med maso, ki je danes vsled svoje nepoučenosti sovražna socialističnim naukom. Cleveland, O. — O agitaciji za 1 Proletarca in o delu naših sodrugov in somišljenikov se je na Konferencah JSZ in na naših zborih že veliko razpravljalo. Iz provizoričnega sporeda je razvidno, da bomo imeli o vpra-anju, če je delo naših članov v drugih društvih za naše gibanje koristno, na prihodnjem zboru poseben referat in razpravo. Nuj prvo o prvem vprašanju: Kako pomnožiti članstvo JSZ in število naročnikov Proletarca? Eno kot drugo je težaven problem in uspeh na tem polju je počasna stvar. Ni pa nemogoč. Vse je odvisno od agitatorjev. Ce jih bi bilo pri vsakem povprečnem klubu vsaj 30 odstotkov, pa bi bili ugodni rezultati zasigurani. Ni pa mogoče doseči dobrega uspeha, če agitira za list, klub in stranko le 4 do 6 odstotkov članov. Ali da govorim še bolj jasno. Ako ima klub na pr. 25 članov in članic, med njimi pa so le trije ali štirje, ki se zanimajo za agitacijo, prodajajo literaturo, razpečavajo naše liste in letake ter nabirajo podpise v volilnih kampanjah itd., pretežna večina pa je brezbrižna za taka dela in k večjemu pomaga na prireditvah, tedaj rezultati na polju nase agitacije niso ugodni, tri vda pa ni tistih, ki so de-ovni, ampak onih, ki so brez-jrižni. Priznam, da so v vsakem klubu med drugimi tudi taki člani in članice, ki jim čas in okolščine ne dopuščajo iti v agitacijo. Toda večinoma to priznajo in zato pomagajo to-iko bolj v gmotnem oziru. N. pr. .v klubu št. 27 soJrug in so-družica Jurman, J. Metelko itd. Kdor zaradi svojih poslov ne more biti aktiven, mu nihče ne zameri. A kdor bi lahko bi ter veliko storil skupni stvari pa noče — to pa ni odpust Ijivo. Zadnjič sem cltal v Prole tarcu od strani upravništva, da je Cleveland edina izmec večjih naselbin, kjer naš lis še nazaduje v številu naročni kov. Je prav, da se je to zapisalo. V metropoli sem zastopnik Proletarca že mnogo let, vseskozi večinoma sam. Le tu in tam se je tega dela lotil tud kdo drugi in le včasi mi je ta ali oni naklonil sodelovanje Včasi je prišel sem kdo izmec potovalnih zastopnikov, katerim smo pomagali, ker se sami nismo hoteli zadostno organi zirati za tako delo. Zelo rad bi vsaj nekaterim nevrjetnežem dopovedal, da je agitacija posebno v velikih naselbinah, ki imajo svoje tr govske centre, zelo težavna. Kar se tiče Clevelanda, ne smemo prezreti, da imamo dva lokalna lista, katera imata pred drugimi prednost. Dalje, treba je upoštevati, da ima agitator ne samo delo pri iskanju ali iztirjavanju naročnikov, ampak tudi stroške. Ce poteče naročnina brivcu, ne moreš iti enostavno k njemu in ga tirjati, ne da bi se pri njemu kdaj strigel ali bril. Businessmani porajtajo na vse to in pravijo: Kakor vi meni, Društvo "Delavec" vabi So. Chicago, III. — Društvo Delavec" je pionirsko in eno ustanovnih društev SNPJ. Iiilo je ustanovljeno na južni strani in delovalo v najtežavnejših okolščinah, kakršnih ni imelo nobeno drugo pionirsko društvo SNPJ v Chicagu. Vsled teh posebnih okolščin je bilo v našem društvu morda razmeroma več bojev kakor v drugih v Chicagu, kljub temu pa smatram, da je nekaj za napredek in za jednoto le storilo kljub "večnim bojem". V nedeljo 19. avgusta priredi piknik v East Side Foreat Preserve, 114 A ve. I). Članstvo društev, ki na to nedeljo nimajo svojih prireditev, so vabljeni na naš piknik. Zagotavljam vas, da bo društvo "Delavec" naklonjenost vračalo. Člani društva pa so proše-ni, da se udeleže tega izleta v večjem številu kot pa so se udeležili slavnosti 30-letnice društva in tako preprečijo neumestne kritike. Kot je namreč običaj, so kritik deležni le taki člani, ki so aktivni. Na sporedu so razne tekme in dirke. V dirki za mlade člane bo oddanih pet nagrad. Cl*ni mlad. oddelka dobe sladoled brezplačno. Fantje druš. Pioneer pa so tako jaz vam. Agitatorjev! viri so majhni vabljeni sem, da se bomo spo- in ne bi mogel ustrezati vsem takim geslom, toda naročniki v splošnem pa lahko. To bi pripomoglo, da bi tudi oglase laglje dobivali. K populariziranju lista bi pomagali tudi privlačni romani, namreč take povesti, ki jih naši ljudje — posebno ženske, radi čitajo in razumejo ob enem. (N. pr. povesti Mile Klopt iča, Toneta Seliškarja in slične.) Te bi bile privlačne, nikakor pa ne roman "Rim", čeprav ga nekateri hvalijo, da ;ie podučljiv. Jaz *e takim smejem. Prepričan sem, da ga ne čita osem odstotkov naročnikov, podučljiv gor al dol. )ajte ljudem, kar v večini že-ijo, kajti mi moramo računa-i s takimi kot so. Ne rečem, da ne smemo navajati čitate-jev bolj na resne romane ali štivo, ampak da bi mi mislili, da bomo ljudi v nekaj letih spreobrnili, je brezmiselno. • Zadnja leta uvidevam pri agitaciji za Proletarca, da imam pri iztirjevanju naročni ne največ opravka pri nekate rih sodrugih in v splošnem pri istih, ki so prejemali izjemne znamke. Ko pa so dobili delo in nekaj zaslužili, niso hoteli nič slišati o poravnanju naročnine ali vplačilu ases menta. Priznanje pa zaslužijo tisti sodrugi in naročniki, ki zaslužijo prav malo ali že dolgo časa ničesar, a kljub temu skr-be, da ne zaostanejo na naročnini na Proletarca. Zal, da je takih malo! Večinoma imajo vse sorte izgovore. Sni gredo celo tako daleč, da zmerjajo in obrekujejo klub, stranko in posameznike. So ljudje, mec katerimi bi človek upal dobiti največ kooperacije, pa jih do biš še pod nos. Ali se naj prepiram z njimi? Zaradi vprašanja delovanja prijeli pri vlečenju vrvi. Razume se, . da je na naš piknik vabljeno vse naše občinstvo, ne samo člani SNPJ. Na razpolago oo pivo, jag-njetina ter druge jedače in pi-ače. Max Marolt. I PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK tu 99 PROSYETA Stane aa celo leto $6.00, pol leta 13.00 Ustanavljajte nova druživa. Deset članov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov za list i" za tajništvo je: 2657 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL. Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Canal 9(194 1858 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: •-12 A. M.; 1-5 and 6 8 P. M. Friday and Saturday all day and evening». Waukegan office at 424-1 Oth St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pristna In okusna domača jedila Cena . ■nerna. Postreiba točna. ..........................I.........UM*.......... *UNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Dally Diet With Wencel's Dairy Products GOOD PUIIE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH j 2380 82 BLUE ISLAND AVE. _ Phone Monro. 3673 O BAUER t Auguat IS, 1934. (Prevaja Talpa.) VSTAJA A VSTRIJSKIH DELA VCEV f NJENI VZROKI IN POSLEDICE (Nadaljevanje). Toda vkljub temu da si pr.iv nič ne pritk*-v»wno napak, ki «mo jih zagreli — ali bi se dala avstrijska revolucija poj zm:tgi fašizma v Nemčiji sploh preprečiti? Ali bi jo preprečila drugačna politika, drugačna taktika? Ali h* ne zaHi docela na pot nemsKe socialne demokracije, če bi se po volitvah v aprilu 19&2 odločili za "tolerančno politiko" napram Burerchovi vladi? Ali bi ne našla vlada, prestrašena radi nemškega prevrata, kake druge pretveze, da bi odpravila parlament, če bi Henner 4. marca ne odložil predsedniškega mesta? In če bi 15. marca udarili, ali bi državljanska vojna ne povzročila zveze Črnih z rjavimi, ki tedaj v Avstriji niso bili še tako obsov-raženi, kakor so danes, in tako bi Hitler postal gospodar Avstrije? 1 Ogrska socialna demokracija ¿e vodila 1. 1919 "levičarsko", komunistični sorodno politiko, prav tako pa tudi italijanska socialna demokracija do 1. 1922 — ta politika se je fv o^eh deželah končala s polomom. Nemška socialna demokracija pa si je nasprotno izbrala zelo državno, zelo nacionalno, zelo "desničarsko" poi — in je bila prav tako poražena. V Avstriji smo poizkušali hoditi med Italijan-ko-ogrsko in nemško skrajnostjo •po urednji poti — in . mo bili prav tako poraženi. Vzroki porazov delavskega razreda so nedvomno globlji kakor v taktiki njegovih strank, nedvomno globlji kakor v poedi-nih taktičnih napakah. Vzroki poloma. Na dan našega poraza je rekel neki demokratični meščan: "Nesreča avstrijske socialne demokracije, je Breitner." I)a so se iz davčnih dohodkov zidala lepa delavska stanovanja, ki so v njih delavci in brezposelni poceni stanovali; da se je obdavčilo bogastvo, razkošje, razveseljevanje, da so dobili revni cenena stanovanja, da je bilo urejeno socialno skrbstvo, da smo ustvarili moderno šolo za otroke — ne, vsega tega posedujoči razredi niso marali prenašati. Pravite, da je naša krivda v Breitner-jevi davčni politiki? S tem pa potrjujete samo: Naša krivda je bila pač v tem, da smo socialisti. Na dan našega poraza je neki kapitalistični časnik zapisal, da je socialna demokracija propadla zato, ker je preprečevala izpolnitev gospodarskih nujnosti. Izpolnitev teh ČLANI DESETEGA REDNEGA ZDORA J. S. Z. Do prošlega pondeljka so bili priglašeni od klubov JSZ, društev Prosvetne matice in konferenc JSZ sledeči delegati: Klubi JSZ. St. 1, Chicago, IU. — Laka Gro-ter in Mary Udovicb. — Namest-aika Justin Salta in Karolina Mami. St. 4, La Salle. III. — P««»r Ba-pick. St. 5, Johnstown, Pa. — Theresa Glavacb. St. 9, Power Point, O., Matt Tu- St. 10, Forest City, Pa., Frank Drasler. Namestnik Joseph Cebular. It. 11, Bridgeport, Ohio, Joseph Snoy. * St. 12, Gowanda, N. Y., John Ma-tekovich. St. 13, McDonald, Pa., Lorenc Kaučič. St. 16, Chicago, III., Ludvik Vi-potnik. St. 18, Bridgeville, Pa., Ivana Clsser. St. 20, Chicago, III. — Mike La-devich. St. 21, Arms, Kans., John Kun-. alj. St. 27, Cleveland, Ohio, Joseph Janch in Betty Bogatay. Leo Poljšak. namestnik. St. 28, Newburgh, Ohio, Frank Hribar. St. 31, Imperial, Pa., Frank As-«••tin. St. 37, Milwaukee, Wis. — Leonard Alpner. Namestnik Joseph Ra-del. St. 47, Springfield, III., John Gor-sek. it. 4», Collinwood, Ohio, Andy Boiič. St. 69, Herminie, Pa., Anton Zornih. St. 114, Detroit, Mich., Anton Jurca in Stojan Menton. St. 115. Detroit, Mich., .Math. Urbas. St. IIS, Canonsburg, Pa., Anton Mavrlč. St. 175, Moon Run, Pa., Michael Jarala. St. 160, West Allis, Wis.. Frank Ckandek. St. 222, Girard, O., Andrew Krvi aa. St. 224, Chicago, 111. — Anton Muts. John Jereb, namestnik. St. 232, Barberton, O., Ms« Kotnik. Prosvetna matica. Delegati društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici, so: St. 1, SNPJ, Chicago, III., Frank Zaita. St. 5, SNPJ, Cleveland, O., Joseph Skuk. St. 6, SNPJ, McDonald. Pa., Lo-INt Kaučič. St. 49, SNPJ, Girard, O., Frank Verbich. St. S3, SNPJ, Collinwood, Ohio, Prank Hayny. St. 87, SNPJ, Herminie, P«-, Anton Zorni k. St. 102, SNPJ, Chicago, III-, An-••la Zalta. St. 106, SNPJ, Imperial, Po-. Anton PoUak. St. 121, SNPJ, Detroit, Mich., John Jnnc. St. 122, SNPJ, W. Aliquippa, Pa., Bartol Yerant. St. 126, SNPJ, Cleveland, Ohio, Jos. P. Terbiaan. St. 136, SNPJ, Strabane, Pa., John Koklič. St. 142, SNPJ, Collinwood, O., Louis Kaferle. St. 147, SNPJ. CU 'and, Ohio, Andrew Bavčar St. 295, SNP». dridgeville. Pa., Anna Berdnik. St. 312, SNPJ, Collinwood, Ohio, Anton Mravlje. St. 358, SNPJ, Power Point, O., Matt Tuiek. St. 559, SNPJ, Chicago, 111., Jack Groser. St. 564, SNPJ, Detroit, Mich., Raymond Traunik. St. 600, SNPJ, Johnstown, Pa., Theresa Glavach. St. 712, SNPJ, Johnstown, Pa., France Laugerholc. Federacija SNPJ xapadne Penne, Bartol Yerant, Aliquippa, Pa. St. 29, JSKJ, Imperial, Pa., Anton Poliak. St. 106, JSKJ, Girard, O., Frank Verbich. St. 19, JPZS, Milwaukee, Wis., Frank Novak. St. 27, SDZ, Cleveland, O., Jokn Trlep. Konference JSZ. Konferenca JSZ aa Wisconsin in Illinois, Frank Novak, Milwuakee, Wis. Konferenca JSZ aa vzhodni Ohio, Joseph Skoff, Barton. O. Konferenca aapadne Pennsylvani-je, Jacob Ambroxich, Moon Run, Pa. in George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. Kulturna društva. Dramatično društvo ,4Soča", Strabane, Pa., John Zigman. Soc. pevski »bor "Sava", Chicago, III., Mary Jugg. Soc. pevski abor "Zarja", Cleveland, O., Louis Jarta. Poročevalci. Poleg delegatov bodo člani zbora sledeči referanti ali poročevalci, (mnogi izmed teh so ob enem delegati, klubov ali društev) : Frank Česen, Detroit, Mich ? Anton Sular, Arma, Kans.j John Treelj, Strabane, Pa.j Joseph Jauch, Cleveland, O.» Nace Zlemberger, Pine* Fork, O.» Frank Alesh. Chicago, III.; Frances Langerholc, Johnstown, Pa.» Josephine Turk, Cleveland, O.i Frank Podboy, Parkhill, Ps.| John Gorjanc, Cleveland, O. Člani odborov JSZ. Filip Godina, Joiko Oven, Fred A. Vider, D. J. Lotrich, Franh Zaita, Geo. Maslaeh, Pater Kekotovicb. Peter Bernik. Jokn Kopach, Sava Bojanovich. Alice Artach. Vinko Ločniikar. Angela Zaita, Anton Gar-den. Ivan Molek, John Rak in Chas. Pogorelec. 4r.. . nujnosti pa je preprečevala, ker se je tako žilavo uoira a odpravi stanovanjske zaščito. Da 60 to gospodarsk* nujnosti? Da, nujnosti kapitalistič-!nega profita in kapitalutične rente. Bila je na^a krivda, da smo smatrali Človeško nujnost, da si ohranijo slabo plačani delavci, brezposelni proletar-ci, obubožani mali obrtniki streho, za višjo kakor pa "gospodarske nujnosti" profita in rente. Že pred porazom so često slišali od meščanov: Diktatura je postala potrebna, ker preprečuje socialna demokracija v parlamentu odpravo socialne zakonodaje, ki je postala radi gospodarske krize neznosna. In res, treba je bilo uničiti demokracijo, treba je bilo socializem krvavo premagati, da bi podjetniški razred lahko odpravil socialnovarstvene zakone, da bi se osvobodil "socialnih bremen", da bi uničil strokovne organizacije, ki so omejevale izkoriščanje. Gospodarska kriza je razredna nasprotja poostrila. Res je, avstrijska buržuazija je radi krize obubožala. Toda obubožani podjetnik bolj sovraži proletariat kakor bogat podjetnik, Čigar podjetje cvete. Slednji rajši popusti, da pade z njegove bogato obležene mize tudi nekaj drobtinic za delavce; obubožani podjetnik pa ne vidi nobenega drugega sredstva, da bi se rešil pred bankrotom, kakor znižanje mezd in "odpravo socialnih bremen". (Dalje prihodnjič.) P^PPiV^nn 7 A PITAT! IF V PFMN1 M* vaien P0*0^ Debatlše večji katastrofi, kakor je ¡T^rJ&vlsllA/ L null AvlJL V I Eillllls 1 ni bilo preveč, ne nepotrebne- bfla prejšnja vojna, kajti v v _ r - 'ga prerekanja, Proleierrc b! prihodnji bodo padali na de- BrUfeepcrt, O. — Torej po Vrnil rem na Dunlo k M. bil na te* v-?* nt- be o tudi /t*ri ljudje, ž-naVe dolgih mesecih zopet na dalj-! Volčnjaku. Z njim in njefo- ro*n k<>v. to(I* *riza > r.m^c in v rrci. Pravi, da l-^ijj t a So agitacijsko pot. Dne 24. ju- vim svakom Kunstkom smo se n*Ae Uudi do kraja obuboia a. ni ;tadtiR> pit tti.ija:d lija sem se napotil v John- precej pomenili. Slednji mi je Humorja ni manjkalo. Ve- lito. stovvn. Pa, Prva moja pojtaja izročil tudi 45c v tiskovni fond ;'el K» — »n vsakdo dru;ri je bila seveda pri Langerhol-¡Proletarca. ¡dokler se človek dobro počut:. covih. Ker jim nisem sporočil V nedeljo zjutraj 29. julija Ah P° dolgotrajni bolezn. tem naprej, da pridem, sem jih sva šla z Langerholcem na ** y*e,ei utrudili« ko- presenetil. Z Johnom sva si,drugo stran mesta. Kar se tiče muj ¿'akal, da wm ^el k pcuit Imela dosti povedati. Nato sem naroinikov» je bilo malo os- ku. flovek, ako ni zdrav, i i odšel k s. A. Vidrfchu, ki jd peha. Pač pa so želeli uUano- ZH nobeno rabo, posebno Se n- Pevski zbor "Sava" pride v VVaukegan V nedeljo 14. oktobra se bo vršila v Waukeganu konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Po končanem zborovanju bodo imeli veliko prireditev z varijetnim sporedom, na kateri bo sodeloval s pevskimi nastopi tudi mešan pevski zbor "Sava" iz Chica-ga. Spored bc ^»*edvajan popoldne, zvečer pa t>o plesna in prosta zabava. Na prošli konferenci v She-boyganu je bilo namreč zaključeno, da naj se na prihodnji konferenci, ki bo, kot že omenjeno, 14. oktobra, aranžira skupno manifestacijsko prireditev v korist agitacije in konferenčne blagajne. Sklep se dalje glasi, da naj se povabi vse pevske zbore tega okrožja, ki so v Prosvetni matici. Povabljeni so zbori "Sava" v Chicagu in "Naprej" ter "Planinska roža" v Milwaukeeju. Od zadnje imenovanih še nisem prejela odgovora, upam pa, da ne bosta odrekla sodelovanja. Sklep sheboyganske konference sem jima sporočila že pred 6. tedni. Kaj je vzrok, da ne odgovorita, mi ni znano. Na sheboyganski konferenci sem prevzela tajništvo Konferenčne organizacije v nadi, da mi bo mogoče res nekaj storiti in dvigniti to zvezo klubov in društev Prosvetne matice na ,višjo stopnjo skupnih aktivnosti, ob -enem pa pripomoči, da pride s prihodnjo prireditvijo tudi v konferenčno blagajno nekaj desetakov. Izgleda pa, da bo vse skupaj le nada, ako se sodrugi in sodružice v prizadetih naselbinah ne zganejo ter zavržejo mlačnost, ki v delavskem gibanju ne bi smela imeti nika-kega zavetja. Francea Zakovsek, tajnica Konference. Brezbrižni klubi Klubi JSZ, ki se ne potrudijo niti toliko, da bi izvolili delegata za »bor svoje organizacije, ne vrše in no morejo uspešno viilti svojih nalog, Prosvetna matica je ustano* va za v ta napredna društva Ali je vato včlanjeno v nji? I* KIIIKIIH E KLUBOV Js S. JLm prvi podpisal začetek moje/a posla. Potem še par drugih obiskov in spet k Langerholeu, «t katerim sva šla po večerji skupaj na pot. Naslednji dan sem še brodaril po Johnstow-nu in proti večeru pa se mi spet pridrtži Langerholc. Imela sva malo smole z "lizi", ki sva jo pustila pri Ljubelj-šku, da se je prespala, drugi dan smo jo malo podrezali, pa je spet tekla v družbi I^anger-holca, M. Bajca in podpisanega proti Vintondale in na farme, kjer »mo napravili prav dober agitacijski uspeh. Drujgi dan sva šla na pot z našim pleskarjem Andrew Vi-drichom. Podala sva se v Hy-soto in na Tire Hill. Dosegla sva dober uspeh za Proletar-ca in na Hysoto tudi pri čreš-njevcu. Vidrich je dejal, da njihov črešnjevec zelo prekaša Trinerjevo vino, kar se je pokazalo tudi v debatah, posebno še v dvorani na Tire Hill. Tam je šel nama na roko tudi Jacob Streli. Za plačilo sva pri njemu prenočila. Potem sva šla s Tony Vidri-chom na St. Michael. Tu je bilo bolj slabo. Vseeno sva napravila nekaj uspeha. Kjer pa uspeha ni, je treba naprej, in ako ni gasolina, se "lizi" napoji z "munšajnom". To sva storila tudi midva, samo da smo oddrdrali dalje. Odpeljali smo se v Krayn. To je naselbina visoko nad Johnstownom na vrhu hribov. V Kraynu skrbi Louis Sterle, da obiskuje Proletarec domove skoro vseh naših rojakov. Lep kraj, vljudni in napredni ljudje, ki so izolirani od sveta. Ko sem jih obiskal, so večinoma delali. Obiskal sem one, katerim je naročnina potekla in obnovili so jo. S Fr. Nagli-čem sva se seveda dosti pomenila, kolikor je nama dopuščal čas. Pa sem rekel, da še pridem. Oprosti, Frank, nisem več mogel, kajti zmanjkalo je "vremena" (časa) in pa moje slabo zdravje mi ni dopustilo, da se bi še zadržal. Šli smo na Dunlo. Ustavili smo se pri Fr. Kočevarju, ki je moj znanec. Storil sem se pri njih domačega, da sem bil deležen vseh dobrot, kakršnih poželi moj zbirčni želodec. Hvala, Frank! Odrinili smo proti Volčnjaku. Ga ni bilo doma. Torej naprej proti Lloydellu k Fr. Sulteršiču. Pri njegovem sorodniku so imeli ravno nesrečo, katerega je v rovu potolklo. S T. Trčkom sva se potem podala na Onalindo, o kateri pravijo, da je najvišja slovenska naselbina v U. S. A. (V Leadvillu, Colo., trdijo isto. Naselbina je skoro 11,000 čevljev nad morjem. — Ur.) Naj prvo sva posetila našega naprednega farmarja Matiči-ča. Tudi njegova soproga je naša somišljenica. V seznamu Proletaifčevih naročnikov sta zastopana s plačano naročnino. Na farmi se dobi mleko in meni so postregli s svežim in gorkim. Kdor lahko pije pivo, se ne briga dosti za te vrste postrežbo. Ampak v mojem zdravstvenem stanju veliko pomeni. Nazaj grede smo se ustavili pri Deželanu. Naročil se je brez ugovarjanja. Obiskala sva še par rojakov in nato sva spustila v dolino k Zalarju, ki pa ga ni bilo doma. Obiskal sem ga naslednje jutro, pre-dno je šel na šiht. Ker pa ga je nedavno nekaj podražilo, ali vjezilo, se bo pa kar sam še bolj "vjezil", kakor upam, in bo ponovil naročnino na Proletarca za dve leti naprej. V Lloydellu sem napravil 3e nekaj obiskov, nato sem oslabel, posebno na zadnji postaji, ker sem moral preveč jezik rabiti brez potrebe. riti socialistični klub. Jerry ** agitacijo, jorenc je sklical shod na 31? Ne govorim rad o bole¿ julija zvečer v Ciril in Metodovi dvorani. PosetUi so ga tudi Frank Podboy, Andrew VI- (Irich, Joha Langerholc in H*. — Jo*«ph Snoy. Frances Langerholc. Vsi ti, in j podpisani, so govorili na tem i shodu. Rezultat sestanka je - V slederetn sexnamu so pri r« JU . . klubov jsz, konferenčnih nrgaoi»«* 01 in cij in socialističnih p"V»kih «borov, ponavadi nisem jamral. Ali Ako priredba vašega kluba ni v ki ju. bilo je ja preveč, pa mi je pj-' «'•»•. «»»n sporočit«, stila te posledice. A bo že bo-; auoust. chicago, ill. — ' Mooni:nht" piki i;» soc. peisk ga *Y> u podpisani, so govorili na tem i .tava v soboto 18. avgusta pri Keglu « Willow Springsu. nov klub z dvanajstimi člani. Mike Tomec je bil izvoljen za tajnika, ostale odbornike pa izvolijo v nedeljo 26. avgusta na redni seji. Izgleda, da ima ta klub dobre pogoje za napredek, ker se mu je poleg drugih pridružilo tudi nekaj starih somišljenikov in agilnih novih moči. Naprej, sodrugi! Pristopili ste v stranko, o kateri veste, da je organizacija dela in boja. Postanite aktivni in razširite Proletarca, pa ne bo dolgo, ko bo vaš kraj naselbine vzor drugim. To je mogoče, ker je polja veliko in razmere nas SVETA IMPERIAL, PA. — Skapni piknik !.laba U. 31 JSZ in dru.tev st. 106 iNPJ In it. 29 JSKI v n d Ijo 26. (Nadaljevanje s 1. strani.) na v«1*"**« Ra.pctovi farmi. SPRINGFIELD, ILL. — PikaiU kluba it. 47 JSZ v nedeljo 26. avcu- glavne tovarne v New Ken-singtonu, Pa., je organiziranih. Stavka v piinnsylvanskih tovarnah te družbe je popolna. Pekin, III. — V žganjeku-hah American Distilling kom-panije je bila stavka poravnana 9. avgusta. Dne 7. avgusta so se vršili pred tovarno Še spopadi, v katerih je bilo dober ducat mo?. ranfenih, dva zelo nevarno. Vzrok spopadu so bili profesionalni skebl, ki .......... ..„., silijo v boj. NaAa '0 hotel' 8 "tretl P<* v agitacija mora uspevati. Samo . skozl f 2'ket°V- da agitatorji ljudem pravilno flti>v*° Je Proela*Ha «remen obrailože naie zahteve, nafte !n un,->a' Je .^«"Pani- cilje in naš program, pa je uspeh. Isto nedeljo sem obiskal tudi dom druAtva Adrija št. 8 SNPJ. Sešel sem se tudi s ta-kozvanimi komunisti s Tire Hilla. So "naučeni", kakor drugod, še celo svoje soproge so izučili za pritrjevanja in trditve: Proletarec piše proti delavstvu; administracija v Mil-waukeeju je delavskemu ljudstvu sovražna; socialisti so izdajalci itd. Ko so se izkričali in sem jim nato hotel dokazat*. ja kršila pogodbo, ki jo je sprejela v prejšnji stavki 31. maja t. I. V tej stavki je bilo prizadetih 1,000 delavcev. Boftton, Mas«. — Pred tovarno za obuvala v Maldenu je bilo 8. avgusta aretiranih 23 žensk in 46 moških — vsi člani United Shoe and Leather VVorkers Union. Obtoženi so kaljenja javnega miru in oviranja prometa. Policija, ki je nanje navalila, je mnoge do nezavesti pretepla. Cambridge, Mast. — Proti 3tavkarjem tovarne Parlor v odprtem nasilnem boju. Množice piketov razTanja s krepeljcl in solzavicami. Dne 8. avgusta je policija tolkla po neresničnost njinovih trditev, _ . ... .... ..«i: i» , ... . J rrame kompanije je po cijfi so ušli, kakor je običaj med „ njimi. Pravijo, da delajo ti ljudje v Tire Hillu v društvih in v javnem življenju sploh napredku s svojim demagogira-njem veliko zaprek. Od tu sem odšel v Homer City, kjer pa za mojo agitacijo ni bilo ničesar pripravljenega in tudi jaz nimam znanja s tamkajšnjimi ljudmi. Lahko bi jih bil iskal, pa sem se počutil preslabo. Torej naprej v Mclntyre. Dom Vinko Jakše-tiča je bil prva postaja. Ko smo se nekoliko pomenili in spoznali, smo šli takoj na delo. Dobili smo par naročnikov, medtem pa je moral on na nočno delo. Prišel pa je z dela Zupanov Tone (Anton Mo-dic). Veselo snidenje, nato sva se malo "pobečlala" s piščan-čevim ajmohtom .potem pa smo šli na agitacijsko romanje. Kolikor hiš, toliko novih naročnikov. Ker je bilo že pozno, smo se vrnili k Jaksetiču, ki je kmalu za tem prišel s šihta. Odpočili smo se, drugi dan pa sva šla z Vinkotom spet na agitacijo. Uspeh nad vse dober. Vsi sta mM Logarjevi farmi. CLEVELAND. — V petek 31. av gusta avečer v prostorih k!uba st. 27 sestanek mladinskih delegatov abo-ra JSZ. Predmeti Mladina in socia-lisam. SEPTEMBER. DESETI redni abor JSZ 1., 2. ia 3. septembra v Clevelandu, Ohio, v Slovenskem delavskem domu. JOHNSTOWN, PA. —- Piknik kluba it. 5 JSZ v n*?de{|o 9. septembra v City Parku, Highland. CHICAGO. — Piknik ČItateljev Proletarca v nedeljo 16. aeptembra pri Steainarju v Willow Springsu. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« 14. oktebra konfercnaa društev Pro svetne matice in klubov JSZ v Wis* consinu in lllinoisu. WAUKEGAN, ILL. —- V nedelje 14. oktobra velika prireditev pod pokroviteljstvom konference JSZ % tli»», nar. domu. CHICAGO, ILL.—Dramska pred ttava kluba st. 1 v nejeljo 21. ok-obra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CLEVELAND, O. — Zbor "Delavec", odsek kluba &t. 28, uprizori v nedeljo 4. nov. v Slov. del. domu (Collinwood) opereto "Na kmetiji in v kajaici". CHlCAGw, ILL. — Koncert soc. pevskega abora "Savn" v nedelj« 25. novembra v dvorani CSPS. DECEMBER. CHICAGO. — Silvestrova aabava kluba ¿t. 1 v pondeljek 31. decembra v dvorani SNPJ. piketih toliko, da so tri odpo- ^t^til Ll dramska predstava v dvorani ČSPS; Ijali nezavestne. Helena, Mont. — Stavka tiskarjev pri tukajšnjima dnevnikoma je bila poravnana. Trajala je nad dva meseca. Plača ostane ista kakor poprej, namreč od 90 do 97c na uro, dasi so tiskarji zahtevali povišanje do $1.29 na uro. Druge zahteve so bile predane razsojevalni komisiji. Chicago. — Unija delavcev v plinarnah je sklenila petletno pogodbo, ki določa malo zvišanje plač in nekaj drugih ugodnosti. Dozdaj je plinarna plačevala od 63 do 95c na uro. Mesečna plača je od $119 do $147. RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani.) anjenci, ki so osumljeni ''ruva- renja proti državi" (socialist; in komunisti) so pridržani v pečlarji prejemajo iProletar- zaporih. ca. Njih vodja je Oliha. Njih grad je obraščen s kansa^kim pelinom. Zelo smo se nasmejali. Kar se tiče uspeha, je Mc-Intyre "ves na mapi". Kolikor družin, toliko naročnikov Proletarca. Rojaki so vljudni. Zanašam se nanje, da bodo v ao-glednem času ustanovili tudi socialistični klub. Rar^n v tej naselbini so delavske razmere povsod slabe. -Na agitaciji sem bil devet dni in uspeh je zelo povoljen« Ne bil bi se še vrnil domov, pa mi je bolezen, katera me že dolgo nadleguje, spet zapre-tila. Rad se bi bil ustavil še v Homer Cityju, kjer pravijo, da živi nekaj naših zavednih rojakov delavcev, a to pot ni bilo mogoče. Nazaj grede sem se ustavil za kratek oddih pri Fradlovih v Latrobe. Vsem, ki so mi šli na roko ter mi pomagali, lepa hvala. Novim naročnikom pa priporočam: Citajte list, ki ste si ga naročili in ga priporočite tudi drugim. Nadejam se, da se zopet vidimo. S sodelovanjem sem bil prav zadovoljen, kar Murfolinijcvi ministri v vojnih manevrih. V letošnjih vojaških vajah v Italiji morajo na Mussolini-jev ukaz sodelovati vsi ministri, da bodo na ta način v vzpodbudo armadi. Sedanji manevri se razlikujejo od prejšnjih v tem, da se v "spopadih" uporablja prave plinske bombe in zato so vojaki prisiljeni vzeti te vaje veliko bolj resno kakor običajno. Lloyd Georg* kritizira. Lloyd George, ki je bil med vojno več let premier Velike Britanije, napada evropske vlade, ker s svojim blaznim o-boroževanjem drve nasproti v nedeljo 10. marca varijrtni spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. aprila koncert pevskega abora "Sava" v dvorani SNPJ. Ali ste naročnino na Proletarca žje poravnal? Socialist ima pravo vrednost za delavsko gibanje edine če ie aktiven. \ \ TISKA»NA 2142 2150 RI.UE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. ► Mi tiskam« v slovenskem, hrvaikem. «lovnikem. češkem, poljskem, 1 kakor t«di v angleškem in nemlkem jealku. ! NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE i IMeieMMMI>M##M>»»MM»>M»lteMMMMt»eiHMH "«A— a Jugoslav Wa^kly Devoted 1 lo ti» Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. * ; ' ■ , 7 ■W* PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1405. Piibli»ke«l Weekly al 3S3S W. 26tk St. CHICAGO, ILL., August 15, 1934. Telephon«i Rockwell 2S64 VOL. XXIX. TWENTY YEARS AFTER 1914 By William M. Feigenbaum Twenty year?» ago the world reeled drunkenly under the impact of the firsi blows of the World War—the "last" war, the "war to end all wars." For years the nations had been drawn irresistibly, although at first almost imperceptibly, to that point from which there was no turning back. For a month they had been racing with express train speed to, the brink of the abyss. At the very moment when the peoples of the world were closer to each other then ever before in history, when understanding - and tolerance, and the internationalism of the organized Socialist and labor movement, had created a warm friendliness among men and women, the diplomats and chancellors, working in darkness in the service of the masters of industry and finance, were creating the situation out of which there was no escape except war. And so twenty years ago the tocsin rang and the war began! Millions of men were mobilized, called to the colors, ex-orted in the name of the Most High to go forth and slay. In the first torrid days of August, 1914, the civilized portion of the human race stood aghast at the thought that despite the veneer of civilization and the attempts of noble souls to create an internationalism that would make wars impossible,^ wars were still with us. e e e Napoleon once said he aimed to make wars as terrible as possible, for in only that way could wars be made impossible. But Napoleon was wronig, for as in his time, so in ours, wars are declared by statesmen and are fought by common soldiers — while the masses suffer untold agonies. And despite the almost miraculous ingenuity of machinery of mass destruction, wars continued to be declared and fought. For there is a power greater than moral force that makes wars inevitable. And the only way to make wars impossible is to get rid of that power! When the war broke upon a stunned world, Americans were happy that they were out of it. President Wilson urged us to be "neutral in thought as well as in deed." America rejoiced—for a while —in its neutrality. But it was not long before the neutrality melted away and clamorous politicians were doing all in their power to get us in the war, while a wealthy manufacturer of dynamite and other explosives financed a great campaign to "sell" America the idea of becoming armed. Something had happened, something that involved the material welfare of America; no, not of all America, but of the dominant banking and industrial classes of America. American4 bankers became involved in the fortunes of war to the tune of hundreds of millions of dollars in loans, and American industrialists became involved to the tune of billions of dollars' worth of business. And then America, led by the kept press, ceased to rejoice in its neutrality. And then Americans were led by that kept press to believe that hatred of war as such was somehow shameful! We were dragged into the war; and the war dragged to a close. No more war! shouted the peoples of the world in voices of thunder. No more war! echoed the statesmen who had made the system out of which war came, as they vainly tried to patch up the damage they had wrought. And so they made a peace that was worse than *he war, and out of that "peace" have come angry and terrible problems that have again brought us to the verge of a war so terrible that it is possible that civilization will be unable to survive it. No more war! That is a good slogan, for the person who sneers at pacifism is a fool or a knave, while the person who even admits the possibility of war as a necessary policy of peoples is an enemy of the human race. But the person who closes his eyes to the awful danger of war is likewise to blind as to be classed as an infatuated fool. Let us fight against war; but in fighting against war let us realize that war grows out of certain conditions and that the only way to strike at war is to strike a blow at the cause out of which wars ari«e. There is danger of war everywhere; let us face that awful fact. There is one way to destroy that danger of war, and let us face that, too. Let us build a workers* world; let us create a ring of workers' republics in every part of the world; let us exalt the human interests and the happiness of the men and women and children who make the world and its greatness and beauty above the shabby material self-interest of bankers and industrialists, who have led the peoples to the shambles so often. Twenty years after the "last" war beigan the world is again racing toward the brink oLJhe abyss. For the moment the war-makers have the floor; their fascist tools and puppets in nation after nation have sought to make hatred of war a crime and an obscenity. We hear the throb of the drums and the clamor of the "patriotic" orators. We hear the blaring of the bugles and the tramp-tramp-tramp of the men getting ready for the next blood-bath. Let us raise our voices so that those dread sounds will be drowned out by the fraternal cries of workers' unity, so that there will rise full and clear above the clamor and clangor the rallying-cry of those ^who will make wars impossible for all time: Workers of the world, unite! SUCCESSFUL PICNIC I IN FOREfiT CITY | Fr»--»* f*ty, Th"*r I- Mm"»i"T b«* wi'i^i'-ers of h-nnih 10 h f i"'* r*iril of raiment" "»n ind romi'ipened the way for that. Kven in the United States, t is entirely possible that Socialism might have prevailed by this time if it had not been for thve blundering Communist tactics. In 1917, when this country entered the war, the Socialist party had over 80,000 members. In spite of the war persecution, and in spite of the breaking up of locals in some of the smaller places, the party had over 82,000 members JOHNSTOWN HÖINGS SINK CAPITALISM We all recall how Dewey, the naval admiral, at Manila bay, told his gunner, "You may fire when you are ready." And how the people cheered! He could give that com mand because the objects to be fired on were a collection of old Spanish hulks that were about ready for the marine bone-yard anyway. Today the Socialists say to the working class, "You may fire the capitalists out whenever you are ready." For the capitalist system has also outlived ita usefulness and ought to go to the boneyard. Industry has become social so far as the work itself is concerned, but the people are in torment just because the ownership remains individual. Several prospective applicants attended our last branch meeting on July 22, at the Moxhaim Slovene Hall. Although the decision is in the hands of the directors of the Slovene Hall as to the forthcoming meetings—the August meeting will be held at the same place, Sunday, August 19, at two P. M. standard time. Comrade Rose Glavach and Andrew Vidrich were elected delegate and alternate respectively to the cowing JSF Convention. Mrs. Glavach has been active in the clubs, dramatic circle *» well as otherwise, while Vidrich has been a candidate several times on the Socialist ballot, locally. e • e The old saying is, "You can't keep a good man down". Such wms to be the case with our good comrade Joseph Snoy of Bridgeport, O. He spent a good week in Johnstown and vicinity and secured quite a few new subscribers for Proletarec. He also helped to organize a Socialist branch. Perhaps Johnstown did not furnish such good results, but then the nearby vicinities were so much better. e e • At a meeting held July 31st at the Cyril and Method Hall, twelve workers signed the Socialist Party application cards. The meeting was called to order by William Plesko- vich. Comrade Podboy outlined the various duties and aims of the Socialist Party. Comrade Snoy followed with a brief talk urging the mem-berâ to eo-operate and to increase their membership. Their district includes Morrellville, Cambria City, and Coopersdale. Mike Tomec was elected temporary secretary. Their meetings will be held the fourth Sunday afternoon of every month. Our branch has offered its co-operation, and they can depend on it! • e e As in other years, a picnic will be held by our branch. The date selected is Sunday^, September 9, at the City Park, Highland Park. So far as we know there will be plenty of eats, drinks, and music for dancing in the evening. Watch for further announcements. e e e According to Teannie Kumar, Universal, Pa., also has a Social Study class. It happens to be one of the few such classes held among Slovenes to learn Socialism. I wonder if something couldn't be done at the next JSF convention of spreading these clubs, and that the main office sup-ply the study material Also we should have a permanent educational director. France» Langerholc, Johnstown, Pa. in 1918. Far from being bVA. ken by the war persecution, the party had over 104,000 members in 1919, right after the war. It was* on the high road to success. Then came the Communist split, and the membership decreased. Had the Communists not destroyed the united front, the parly might by this time be in power; or. if not in power, it might at least have the balance of power in congress. Such are the baneful effects of witless doltishness. And they do not learn. They are using the same tactics today, in this country, although they seem to have gained a little common sense in France. The Milwaukee Leader. lllllHmu. Him»'*" Ifl.....Ty archlicht domalo Lotrícm It,M. SUM PICKINGS! CLEVELAND JSF CONVENTION WILL BE WELL ATTENDED Fifty-eight organizations have elected delegates so far to the JSF Tenth regular convention to be held in Cleveland. Reports from various parts of the country show a great deal interest for the convention. Approximately 80 delegates, including the executive committe, will take part in the proceedings. Th?re are «many branches and lodges which have not elected delegates as yet. They are urged to do so. "Pennsylvania", writes Bartol Yerant, "will be represented 100 per cent". They recently elected comrades George Smrefcar and Jacob Ambrozich at the JSF conference held in Strabane. A larger number of young folks will also be present at this convention than ever before. Various committees are preparing which our branches must contend. Comrade Anton Sular and John Ter-ielj will outline the work of branches and lodges, affiliated with the Educational Bureau, in their respective districts. Nace fclemberger will submit a report on agitation for Proletarec in the different vicinities. Comrade Frank Cesen of Detroit will give a review on whether or not our federation is still necessary. A crKical analysis on our work on the cultural and fraternal field will be given by Jo*ko Oven. Youth also has its topic« for dia-. cussion. It will b4 lead by comrades Frances Langerholc, Josephine Turk and Raymond Travnik. These and various other reports on the agenda predict a very impressive convention and we urge our comrades and sympathizers from nearby towns to visit Cleveland and take in the proceedings. Besides all the above business matters, comrade Barbie recently informed as that the Cleveland comrades are ousy arranging a program for the two day«; September 1st and 2nd. The young comrades of Cleveland have also lined up a symposium, dealing with Youth problems, which will be held Friday, August 31. It will be a busy week-end with plenty of activity. Those that ojn should plan to visit Cleveland convention. Comrade Lotrich has made arrangements for an nftypMon n, TpiWrau- trip with special rates to Delagates from Waufcegan kee, Sheboygan, La Salle and other nearby towns are urged to take advantage of this offer. Invite your friends to join us in this trip. We hope Detroit and other towns in Pennsylvania and Ohio will likewise organize groups of sympathizers and comrades to visit and attend the JSF convention in Cleveland. With everyone doing their bit, we can have a good representation and "thj biggest and best convention in the history of the federation", as comrade Lotrich mentioned in his article last week. John Rak, Chicago, 111. We have finally secured a special round trip fare of $9.40 for our Convention in Cleveland over the Labor Day weekend. Any of our people in and around Chicago who care to spend three days, Saturday. Sunday and Monday, in Cleveland are asked to let us know. We want to make up a party of at least 50 for the trip. Delegates from Wisconsin, and points west are asked to buy special round trip Worlds Fair tickets to Chicago and they should join us on the trip to Cleveland. In this way we can get good and efficient service at very reasonable rates. We can also travel together. In next weeks issue we will give the full information about the whole traffic problem. 0*0 Comrade Louis Jartz is working hard to make that youth symposium an impressive one. If we can draw a fairly good crowd to the symposium and if we can get the young to come we will perform a service of great value tor the labor movement. It will be the first time in the history of our organised movement that so many able bodied young men and women from such divergent places will be able to come together and outline the course before the young generation. Everyone should assist in advertising this event and agitating particularly among the young, to attend. We don't mean that the convention will not be an important one. Nor that the banquet and other social functions shall not be of merit. But we do contend that it is all important that we make this symposium of the young a real live and prominent affair. • « • This symposium and this convention may yet be what we have been trying to make it for several years. During the last ten years we have akways tried to interest the young. Somehow we didn't have the right program or magnetism. Nor did we devote any great amount of time to the problem of the young. At the last convention a youth program was proposed by the young delegates but in reality it didn't amount to much nor was it actually ever put into force. Now, we cannot afford to pass up the opportunity which seemingly will present itself in Cleveland on Aug. 31, Sept. 1, 2 and 3. We must realize that soon enough the young people will have to take over this job of running the Slovene institutions. We must begin training !hem now, therefore, or else suffer severe relapses. • • » 1 We talked about establishing a gost for the young folks the duty of which would be to take charge of the problems and organizational work of our youth at the Milwaukee convention. We could call him a General Organizor or General Sacte-tary or even General Correspondent. Something came up and prevented that from going thru. At the Cleveland convention it is necessary to name someone who will take the res-PQl^ibUity of keeping these young ) s alive and active and who aHll divote some time to the g<*. nefal organizational work. Su*h a post, well fulfilled, can do us much good. And you young people who will be there should begin thinking about it now. ♦ ♦ • New Yorks comrades are determined to defeat the Detroit Declaration. They use every means available to stir up distention among the ranks. In a special paper, which they can afford to publish, (but they -ould not raise their quota in the United Socialist Drive) they attack Norman Thomas» and Clarence Senior very angrilly, They are evn opposed to the rules laid down by the NEC with regards to the referendum, a set of rules which any orderly body must adopt If they want order and fair play in the election. It seems that each time this New York group opens up they show their antagonism to the new NEC more clearly. Too bad that such ii the case. I would rather expect them to conserve this energy and use it at the next convention and in the meantime keep on building the movement. It's not comradely at all. e e e And as a last parting shot for the week end don't you forget to go. to Sava's Moonlight picnic Saturday, Aug. 18 at Kegel's Grove. Sava's Moonlight Picnic Saturday Every year the singing society Sava of branch No. 1 JSF entertains its many patrons with a Moonlight Picnic. This year the songsters have planned for such an affair for Saturday. August 18, at Kegel's Grove. The arrangement committee has provided good traiviportation for those who do not have cars. Two trucks will leave from the SNPJ Hall; Frank Udovich at 5:80 P. M., and John 2eleznikar at 7:30 P. M. Zeleznikar's truck will start from John Rak's home at 1806 W. 23rd St., at 7 P. M. At the Grove Johnny Kochevar's orchestra will entertain the dance lovers with good music. Plenty of good refreshments will be available. The Sava songsters also promise to ring a few numbers. Our friends and sympathizers are urged to join us at this Moonlight picnic and spend thf evening with Sava's singers. Don't forget trucks leave at 5:30 fro» the SNPJ Hall, f P. M. frofm comrade Rak's home, 180rf W. 23rd St, and 7:30 from the SNPJ Hall. Admission is 25c in advance and 35c at the entrance. — Pub. Cow. Detroit Convention Rally A great deal of interest exists among the Detroit comrades for the coming convention which will bs held in Cleveland September 1. 2, and 3. It is unaminoualy agreed In this locality that this convention will be one of the most important over held by the JSF. Tn order to give members and sympathizers an idea of what will take place in Cleveland English Section of branch 114 will hold a convention rally on Saturday. August 18, at 17149 John Rd. All Detroit delegates, comrades and sjmi-nathizers are invited to attend. After the discussion, dancing will take place and a general good tin»« will prevail. Make it your duty to attend. Admission free. — Reymoa4 Travnik, Detroit, Mich. THEY WON'T DO IT It would bo-#n ♦he depression »uent to ev< tl»e administralioi the proper measures to do so. They just won't do It. It is hopeless to think of having a cor.grcsr which will look after th« interests of the masses of the people until tho ReptiMicans and Democrats are Wt at home and th« oeople send genuine representative^. of themselves to Washington in joritv or at least in strong mirorlty numbers. Therefore, all citisens except tho»« who are dishonest profiteers shouW help to send Socialists to confi*if at the nexytlection. -.-The Milwaukee i