Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenlurt mmmm rt m&mm mmmm K Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt ■ Posamezni izvod 1.50 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov P. b. b. lil! MSP« mm Letnik XXIV. Celovec, petek, 28. november 1969 S Štev. 47 (1431J SPO sprejela obsežne programe Socialistična stranka Avstrije je na svojem zboru, ki je ob koncu minulega tedna zasedal na Dunaju, po temeljitih razpravah tekom tednov in mesecev izglasovala celo vrsto programov, v katerih je podrobno izdelala in obrazložila svoje poglede na posamezna področja družbenega življenja. S temi programi se bo stranka tudi predstavila volivcem in jim dala priložnost, da se pri državnozborskih volitvah 1. marca 1970 odločijo na podlagi obsežnih alternativ in načrtov. Kajti v svojih programih je SPO izčrpno in do zadnjih podrobnosti nakazala, kako si zamišlja bodočo politiko v državi v smislu gesla, pod katerim je potekal strankin zbor: „Delo, napredek, varnost za moderno Avstrijo". Programi SPO ise nanašajo predvsem na probleme vzgoje, gospodarstva, socialne varnosti in prav- Predsednik SPO dr. Bruno Kreisky je na zaključnem plenarnem zasedanju strankinega zbora poudaril, ne ureditve, pri tem pa v podrob- da hočejo socialisti zgraditi gospo- nostih obravnavajo seveda tudi razna detajlna vprašanja, kot so na primer stanovanjska gradnja, visokošolska reforma, sodobna u-prava, vloga športa v družbenem darsko, kulturno, moderno Avstrijo s sodobno upravo in s pravno ureditvijo, ki bo znala spoštovati človeka in njegovo pravico. »Hočemo Avstrijo, v kateri bodo načela hu- razumljivo prizadevala za življenju in mnogi drugi vidiki vse- manosti postala kategorični impe- dobi od državljanov jasno naročilo stranskega razvoja, napredka in je razprava o demokraciji zdaj povsod v teku, saj je končno njen cilj, da načela demokracije prodrejo v vsa področja družbe. Pri tem je dejal, da tudi socialna demokracija ni nič drugega kot napredujoča in permanentna demokratizacija družbenega življenja. V času, ko postaja država premočna, njena uprava pa čedalje bolj zapletena in nepregledna, je potrebna dodatna kontrola in poudarjanje načela, da sta država in uprava za ljudi tukaj in ne obratno. Ko je govoril o prihodnjih volitvah, je predsednik dr. Kreisky dejal, da si bo socialistična stranka to, da demokratizacije v državi. Da socia- Avstrijo, ki bo moderna in po na-listom pri tem ne gre le za poceni predku stremeča država, ki bo do- volilno propagando, marveč za na- bra in varna domovina vsega pre- rativ našega državnega življenja, Pri čemer bi bila najboljša seveda absolutna večina. Seveda pa o tem nihče drug ne bo odločat kot avstrijski volivci fn socialisti se bodo Veleposlanik Mitja Vošnjak na uradnem obisku na Koroškem Novi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Mitja Vošnjak je v začetku tega tedna bival na uradnem obisku na Koroškem. V spremstvu generalnega konzula dipl. inž. Budihne je veleposlanik Vošnjak v ponedeljek opoldne obiskal deželnega glavarja Simo, s katerim je imel daljši razgovor. Ob tej priložnosti je naglasil svojo povezanost s Koroško, ki izvira še iz časov, ko je bil generalni konzul v Celovcu; zato je tudi njegov prvi uradni obisk izven Dunaja veljal Koroški. Posebej je izrazil zadovoljstvo, da so se od časov, ko je v medsebojnih stikih še vladala določena skepsa, razvili iskreni odnosi dobrega sosedstva. Med obiskom je bilo govora o raznih oblikah sodelovanja med Koroško in Slovenijo oziroma Avstrijo in Jugoslavijo, ni pa iz uradnega poročila razvidno, ali je bito ob tej priložnosti omenjeno tudi vprašanje slovenske narodnostne skupine na Koroškem. Poleg tega je veleposlanik Vošnjak obiskal tudi predsednika deželnega zbora Tilliana ter celovškega župana Ausserwinklerja. Za zaključek svojega obiska je bil veleposlanik Vošnjak v torek zvečer gost na večerji, ki jo je priredil generalni konzul inž. Budihna in na katero so bili povabljeni tudi predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. črte, ki jih hočejo tudi dosledno u- bivalstva." resničevati, priča zlasti dejstvo, da V svojem govoru je predsednik je stranka izdelala predvsem tudi dr. Kreisky v kratkih besedah ob-podroben načrt o financiranju izva- razložil posamezne programe in janja teh programov. trudili, da po najboljših močeh izpolnijo vsako naročilo, ki jim ga bodo dali volivci. Opozoril je tudi na uspehe socialistov pri zadnjih naglasil, da so socialisti veseli, ker deželnozborskih in občinskih volitvah, vendar je hkrati poudarit, da s tem še ni zagotovljena tudi zmaga pri državnozborskih volitvah leta 1970. Srečanje starih soborcev ob 25-letnici Avstrijskega bataljona Pred petindvajsetimi leti, 24. no- Zveze združenj borcev NOV Slove- Amerika in Sovjetska zveza za prepoved kemično-bakteriološkega orožja Med vprašanji, katerih reševanje že tev mednarodne konvencije za prepo-vsa leta po vojni zaposluje velike in ved proizvodnje in uporabe kemične-male države, zavzema posebno me- ga in bakteriološkega orožja ter uni-sto nedvomno vprašanje razorožitve, čenje vseh zalog tega orožja. Kljub neštetim odborom, razpravam, Da je prišlo do teh istočasnih ko- področij. To pa je tudi zgovoren dokaz, da pri teh programih ne gre te za morebitna propagandna utemeljene Končno se je dr. K-eisky zahvalil vsem tistim, ki so pomagali pri izdelavi socialističnih programov ter naglasil, da je pri tem obsežnem in temeljitem delu sodelovalo kar 1400 strokovnjakov z najrazličnejših vembra 1944, je bil v mali vasici Tribuče v Beli krajini ustanovljen I. Avstrijski bataljon, ki se je v okviru jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske bojeval proti skupnemu sovražni- nije Janko Rudolf, prvi komandant glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Franc Leskošek - Luka, general Jaka Avšič ter predstavniki ob- ku — fašizmu. Ob obletnici tega do- čine Črnomelj. Med udeleženci spo- godka so bivši udeleženci protifašističnega boja napravili izlet v Slovenijo, da v Tribučah skupaj z domačim prebivalstv. počastijo 25-letnico. Polaganja venca ob spominski plo- Prušnik - Gašper. minske svečanosti je bilo tudi nekaj bivših pripadnikov bataljona iz Koroške, medtem ko je Zvezo koroških partizanov zastopal predsednik Karel konferencam in pogajanjem je na rakov obeh velikih sil v tako važ-tem področju doslej uspelo doseči le nih vprašanjih, gotovo ni naključje, nekaj delnih uspehov, medtem ko je Mimo tega tudi sedanji pripravljalni qes|a marveč pot do splošne in popolne razorožit- razgovori ameriških in sovjetskih . ve verjetno še vedno neskonč. dolga, predstavnikov v Helsinkih pričajo o ternah ve m stvarne načrte, s kate-Vendar pa je za človeštvo razve- tem, da se je oboroževalna tekma rirnl ise bPO pri volitvah potego- šči, ki je vzidana v šolsko poslopje, v katerem je bil pred 25 leti ustanovljen I. Avstrijski bataljon, so se poleg 60 nekdanjih borcev tega bata- Prvo srečanje nekdanjih članov I. Avstrijskega bataljona in njihovih slovenskih soborcev je bilo že na predvečer obletnice na Otočcu, kjer ljona udeležili tudi astrijski generalni jim je izrekel dobrodošlico predsed- z za- seljiv tudi vsak delni uspeh. In tak znašla na odločilni točki, ko je treba vc^a za glasove volivcev majhen 'korak“ oziroma kar dva napraviti resne poskuse za dosego vestjo, da bo te programe potem konzul v Ljubljani dr. Heinrich Rie senfeld ter nekdanji komandanti ba- nik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf. Ob tem sre- taka koraka sta bila napravljena tudi v začetku tega tedna. V ponedeljek sta Amerika in Sovjetska zveza ratificirali mednarodni sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, v torek pa sta se obe velesili zavzeli tudi za prepoved kemičnega in bakteriološkega orožja. Ameriški predsednik Nixon je le dan zatem, ko je podpisal sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, v posebni izjavi svečano zagotovil, da se Amerika odreka uporabi kemičnega in bakteriološkega orožja. Ob rej priložnosti je tudi obljubil, da bodo uničili vse zaloge tega orožja, od senata pa je zahteval, naj ratificira ženevsko konvencijo iz leta 1925 o prepovedi uporabe strupenih ter drugih plinov ter bakterioloških načinov vojevanja. Sovjetska zveza pa je skupaj z drugimi socialističnimi deželami predložila politič. odboru gl. skupšč. OZN osnutek resolucije, ki zahteva skleni- sporazuma o razorožitvi. morala tudi uresničevati. in dr. David Franz, s slovenske strani pa predsednik republiškega odbora Tragedija vasi Song Mi opozarja na grozote vietnamske vojne Obvestilo GENERALNEGA KONZULATA SFRJ Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Celovcu nas je prosil za objavo naslednjega obvestila: Tradicionalni sprejem ob jugoslovanskem državnem prazniku 29. novembra letos odpade zaradi potresne katastrofe v Banjaluki. Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Celovcu prosi za razumevanje. Celo uspešni potek 2. poleta amer. vesoljcev na Luno je moral ostati nekako v ozadju, kajti ameriški tisk je v minulih dneh posvečal svojo pažnjo povsem drugemu dogodku: tragediji, ki se je pred 18 meseci odigrala v juznovietnamski vasi Song Mi, kjer so ameriški vojaki zverinsko pobili vse prebivalce od moških in žensk do starcev in otrok. Song Mi je kakor fanal šel skozi ves svetovni tisk. Song Mi je čez noč postal simbol nepopisnih grozot, ki se dogajajo v umazani vietnamski vojni. Song Mi se danes glasi obtožba, ki je naperjena proti neposrednim krivcem omenjene tragedije. Song Mi pa je hkrati tudi obsodba merodajnih krogov v Washingtonu. Kajti ameriška in z njo vsa svetovna demokratična javnost se ob imenu Song Mi zaskrbljeno sprašuje, ali je bila tragedija v vasi Song Mi le posamezno zverinsko dejanje, ali pa so taki zločini na dnevnem redu vietnamske vojne? Pri omenjenih dogodkih gotovo ni šlo le za enkraten „spodrsljaj“ izmučenih vojakov, ki so se hoteli „mašče-vati“ za lastne težke izgube v predhodnih spopadih z enotami osvobodilne vojske. Take in podobne domneve, ki jih je zaslediti v nekaterih časopisih, so izrodek skrajnega cinizma, kajti noben omikan človek, pa naj je v pogledu na vietnamsko vojno še tako enostransko u-snierjen, ne more verjeti, da bi imel vojak kljub največji izmučenosti ali ogorčenosti pravico, „maščevati“ se nad nedolžnim civilnim prebivalstvom. Toda pokol v vietnamski vasi Song Mi ostane žalostno dejstvo, in to dejstvo so medtem potrdile tako priče, ki so preživele to tragedijo, kakor tudi ameriški vojaki, ki so sami sodelovali pri pokolu! Prav tako pa je danes tudi že znano, da Song Mi nikakor ni edini primer nepopisnega zverinstva, ki se ga poslužuje ameriška vojska v Vietnamu. Takih in podobnih »dogodkov" pozna žalostna zgodovina vietnamske vojne že kar celo vrsto. Da jih omenimo le nekaj iz najnovejše preteklosti: tukaj je zadeva, ki je postala taljona Max Bayer, Leopold Stanzel Čanju so obujali spomine na skupni 1 ^ ' 1 ^ 1 boj za svobodo ter izrazili željo po nadalj. poglabljanju prijateljskih vezi. Podrobno zgodovino nastanka in poznejših junaških bojev I. Avstrijskega bataljona je na jubilejni svečanosti v Črnomlju nakazal general Jaka Avšič, medtem ko je v imenu bivših članov bataljona spregovoril prvi komandant Max Bayer. Med svojim obiskom v Sloveniji so bili nekdanji člani I. Avstrijskega bataljona povsod deležni prisrčne gostoljubnosti. Svojo zahvalo so avstrijski gostje med drugim izpričali tudi s tem, da so zbrali 3000 šilingov za žrtve potresa v Banjaluki ter hkrati sklenili, da bodo večje število otrok iz Bosanske krajine povabili na počitnice v Avstrijo. znana pod imenom „Bulagar“, ko so pobili 300 ljudi, 1200 pa jih utopili v morju; potem je pokol v Tangbin-Kuangnamu, kjer so pomorili 1130 ljudi; ali tragedija v Kantu v delti Mekonga, kjer je bilo 600 žrtev pokola. Spomniti je treba na številne žrtve zračnih napadov in topniškega obstreljevanja na Kong Horing, kjer je bilo 330 mrtvih in okoli 1000 ranjenih; na Bin Tuah, kjer je bilo 200 pobitih. Tudi o tem je treba govoriti, da so Američani v Vietnamu s kemičnimi sredstvi zastrupili 283.000 ljudi, od katerih jih je 300 umrlo ... Če bi segli še nazaj v prejšnja leta, bi se poleg imena Song Mi pojavila še mnoga premnoga druga imena, prav tako krvava, prav tako žalostna, prav tako kričeča obsodba vseh tistih, ki nočejo napraviti konca krivični vojni v Vietnamu. »Vihar, ki ga je dvignila tragedija Song Mija, se ne bo tako kmalu polegel,“ je zapisal ameriški list New York Post. Drugi ameriški list — New Y ork Times — pa je ugotovil: „Poročila o premišljenem, metodičnem pobijanju sto in sto civilnih oseb — moških, žensk in otrok — so tako grozljiva, tako v nasprotju z načeli, za katera se zavzema Amerika, da jim skoraj ni mogoče verjeti. In vendar se od dne do dne kopiči vse več dokazov, da se je zares zgodilo nekaj strašnega. Čedalje jasneje se pred nami riše podoba okrutne vojne, ki -se za Američane spreminja v pošastno moro." Takšno je danes spoznanje Američanov, tistih Američanov, ki so bili prej trdno prepričani, da njihovi vojaki niso zmožni grozot, kot so jih doslej očitali le njihovim nasprotnikom. Zdaj se tudi ameriška javnost prebuja iz tega sna, prebuja v strašno resničnost, kajti „nova“ podoba ameriškega vojaka, kakor jo rišejo Song Mi in drugi podobni zločini, prerašča v sramoto vsega prebivalstva. Morda pa je to prebujanje hkrati tudi upanje, da bodo na merodajnih mestih končno le prisiljeni napraviti konec umazani vojni. Song Mi bi bil sicer velika žrtev, toda ne zaman doprinešena. Juž.Tirolci so se odločili Na deželnem zboru južnotirolske ljudske stranke, ki je ob koncu minulega tedna zasedal v Meranu, so po dolgotrajnih in deloma zelo ostrih razpravah glasovali o tako imenovanem »paketu". Pri glasovanju se je 583 delegatov 'izreklo za sprejem paketa, 492 jih je glasovalo proti, 29 delegatov pa se je glasovanja vzdržalo oziroma so oddali neveljavne glasovnice. Odločitev glede tega za bodočo usodo južnih Tirolcev izredno pomembnega vprašanja je torej padla, čeprav je težko trditi, da bi bil izid glasovanja zelo prepričljiv. Razprava okoli »paketa” je vnesla neenotnost celo v južnotirolsko ljudsko stranko samo, drugih organizacij oziroma političnih struj manjšine pa pri odločitvi sploh niso upoštevali. 2 _ Štev. 47 (1431) Gospodarska predvidevanja ■ ■ ne opravičujejo optimizma OVP »Ni vse zlato, kar se sveti" bi lahko rekli, ko slišimo hvalisanje vladne stranke, na drugi strani pa primerjamo letošnja predvidevanja na glavnih področjih gospodarske dejavnosti v naši državi. Ti pregledi namreč kažejo, da gospodarske težave koncem leta ne bodo manjše, kot so bile ob njegovem začetku. Avstrijska plačilna bilanca bo izkazovala kvečjemu tretjino aktive lanske bilance, državni dolgovi pa bodo za 3,6 milijarde šilingov višji, kot so bili začetkom leta; s 43,3 milijarde šilingov bodo predstavljali 13,7 odstotka vrednosti bruto-narodnega produkta. Res je, da se je zaradi mednarodne gospodarske konjunkture v prvih treh četrtletjih primanjkljaj trgovinske bilance zmanjšal za 2,25 milijarde na 8,25 milijarde šilingov. Res je tudi, da smo v turističnem letu 1968-69 lahko zabeležili porast dotoka neto-tu-rističnih deviz za 11 odstotkov, s čemer je njihov obseg narasel na okroglo 11 milijard šilingov. Toda res je tudi, da je naša država v svoji kapitalni bilanca lani izkazovala še aktivo 5,5 milijarde šilingov, letos pa je že koncem septembra izkazovala pasivo 1,15 milijarde šilingov. Spričo vseh teh komponent je aktiva celokupne plačilne biikmce od 6,6 milijarde šilingov lani septembra padla na 1,9 milijarde šilingov koncem letošnjega septembra. Ta pasiva bi bila še znatno večja, če se ne bi dotok turističnih deviz tako močno povečal. Čeprav so avstrijski turisti v inozemstvu s 3,5 milijarde šilingov povečali svojo potrošnjo za 16 odstotkov, je bil neto-dohodek turističnih deviz za 11 odstotkov večji kot v turističnem letu 1967-68. Povečal se je v prvi vrsti zaradi porasta turističnih nočitev zahadnonemških turistov v poletni sezoni za 5 odstotkov na 28 milijonov nočitev, prav tako je število nočitev ameriških turistov naraslo za okroglo 20 odstotkov na 750.000 nočitev. Medtem ko je število nočitev inozemskih turistov naraslo za 4,7 odst. na okroglo 37,8 milijona nočitev, pa je število nočitev domačih turistov nazadovalo za 0,6 odstotka. Veselje nad porastom števila nočitev inozemskih turistov dobiva vendar nek grenak priokus, če upoštevamo, da smo v poletni turistični sezoni slabše odrezali kot v zimski. To sledi jasno iz tega, da smo v turističnem letu 1968-69 dosegli porast nočitev inozemskih turistov za 6,8 odstotka, v poletni sezoni vendar le za 4,7 odstotka. Sicer je težko reči, ali je ta upad ponovno znamenje za nazadovanje interesa inozemcev, da preživijo svoj dopust v Avstriji, toda razveseljiv ta razvoj nikakor ni. Razumljivo tudi ni, da se je finančni minister glede državnih dohodkov v svojem proračunu za tekoče leto spet enkrat močno »zaračunal". Predvideval je, da bodo ti dohodki za 11,5 odstotka višji, kot so bili lani, toda povečali so se te za 9 odstotkov. Pri tem so se dohodki davka na blagovni promet povečali le za 3,6 odstotka, dohodki iz carin pa za 4,9 odstotka. Z ozirom na to, da so se dohodki 'iz mezdnega davka pove- čali za 20,7 odstotka, je očitno, da tukaj nekaj ni bilo v redu. Mezdni davek je namreč treba plačati redno vsak mesec, zato o točnosti plačila davka na blagovni promet in plačila carin vsak preudaren človek lahko upravičeno dvomi. Posebej še zaradi tega, ker sta se letos povečala izvoz za 18 odstotkov, uvoz pa za 10 odstotkov. Že koncem prvih treh četrtletij so bili državni izdatki za okroglo 6 milijard šilingov višji od njenih dohodkov. To bo imelo za posledico povečanje državnih dolgov. Strokovnjaki cenijo, da bodo le-ti koncem prihodnjega leta narasli za 8,2 milijarde na 51,6 milijarde šilingov. Tako bi se tekom desetih let povečali za 130 odstotkov, kajti leta 1960 so znašali le 22,3 milijarde šilingov. Ob takih primerjavah za optimizem, ki ga OVP razširja za uvod v volilno kampanjo za prihodnje državnozborske volitve, v resnici ni vzroka. Med Vrhniko in Postojno že pripravljajo traso bodoče avto ceste Lani je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o izgradnji oziroma modernizaciji ceste med Šentiljem na štajer-sko-slovenski meji ter Novo Gorico na slovensko-ifalijan-ski meji. Zakon določa, da se bo cesta modernizirala postopoma, torej v etapah; za prvo etapo sta bila predvidena odseka Vrhnika—Postojna— Razdrto ter Hoče—Levec. Gradbeni stroški za ta del ceste so bili predvideni v višini 1.477 milijonov dinarjev, od tega bo Slovenija prispevala 999 milijonov dinarjev, preostalih 478 milijonov dinarjev pa bo dala na razpolago Mednarodna banka za obnovo in razvoj v okviru posojila, ki ga bo od te banke prejela Jugoslavija za razvoj svojega cestnega omrežja. Ker je vprašanje potrebnih finančnih sredstev rešeno, bodo z gradnjo prvega odseka bodoče ceste, in sicer med Vrhniko in Postojno, pričeli že spomladi prihodnjega leta. Zato so že zdaj začeli pripravljati traso ter so v postojnski občini podrli nekaj hiš, katerih lastniki si z odškodnino zidajo nove domove; prav tako podirajo tudi drevesa in sekajo gozdove, da napravijo prostora za bodočo cesto. Odsek avto ceste med Vrhniko in Postojno bo dolg 31,5 kilometra in širok 26,4 m. Cesta bo štiristezna ter bo omogočala povprečno hitrost 120 kilometrov na uro. Za gradnjo, ki bo po načrtih dokončana v letu 1972, predvidevajo stroške v znesku 613 milijonov dinarjev. Poleg tega ima Slovenija na razpolago denarna sredstva tudi že za odseka Postojna—Razdrto in Hoče—Levec, prav tako pa je pripravljena tudi ustrezna tehnična dokumentacija, na podlagi katere bo Mednarodna banka za obnovo in razvoj lahko upoštevala tudi ta del ceste. To naj bi se zgodilo v okviru tako imenovane pete tranše mednarodnih finančnih posegov v prid jugoslovanskemu avtocestnemu omrežju, po vsej verjetnosti že v začetku prihodnjega leta. Abwehrkampf u. Volksabstimmung - Legenden u. Tatsachen JJnter diesem Titel bat der Landesarchivdirektor Dr. Wil-belrn Neumann in einem Vortrag vor der Kdrntner Landsmann-schaft vor allem drei angebliche Legenden iiber den Abivehrkampf u. die Volksabstimmung zu ivider-legen versucht. Wir nehmen heute nur zu den Ausfiihrungen zur sogenannten 3. Legende, da ji nam-lich Dr. Renner die Draugrenze verteidigt und Karnten „verraten“ hdtte, Stellung. Nun, wir stimmen mit Dr. Neumann iiberein, dajl der Griin-der der 1. und 2. Republik Dr. Karl Renner, der als hochster Re-prdsentant des Staates sicherlich immer verantivortungsbeivuflt ge-handelt bat, keine Rehabilitation bendtigt. Umso unverstdndlicher ist es, dali man mit einer neuen Legende diese Legende zu ivider-legen versucht. Wohl um den ein-zigen „nichtreinrassigen, sloiveni-schen Landivirtschaftslehrer" Vin-zenz Scbumy eines auszuivischen — der Moor bat seine Schuldig-keit getan, der Moor kann gehen — soli Vinzenz Schumy diese Legende in seinem im Jahre 1950 erschienen Buch „Kampf um Kdrntens Einheit und Freibeit“ er-funden hab en. Wir sind die letzten, die Schu-my verteidigen ivollen, aber ivie stehen die Dinge ivirklich? Schumy scbreibt in seinem Buch auf Seite 251 „Es war dies im Februar 1920, als Staatskanzler Dr. Renner in Begleitung des Vi-zekanzlers Breisky bei der Lan-desregierung in St. Veit erschien, um einen Vermittlungsvorschlag beziiglich des Abstimmungsgebie-tes zu unterbreiten. Er stellte zur Diskussion, auf die Abstimmung in den beiden Zonen des Klagen-furter Beckens zu verzichten und als endgiiltige Grenze die Draugrenze bis zum politischen Bezirk Volkermarkt und von dort die Bezirksgrenze bis zur Linie Hiih-nerkogel anzunehmen ... Dr. Renner gab zu bedenken, dajl die Drau eine viel natiirlicbere Grenze darstelle als die jetzige Demar-kationslinie . . . Ginge die Volksabstimmung jur Karnten schlecht aus, so sei auf eine Riickgliederung von Teilen der ndcbsten Umge-bung von Klagenfurt an Oster-reich bestimmt nicht zu denken. L)ie Vfiener Regierung stiinde einer einvernehmlichen Losung die-ser Frage nicht ablehnend gegen-iiber, die Entscheidung in einer so wicbtigen Frage aber miisse Kdrn-ten selbst treffen ... Das Ergeb-nis der Besprechung war, dajl ein Kompromiss einhellig abgelebnt ivurde." Und was sagt zur gleichen- Besprechung in St. Veit der „einzig anerkannte Interpret“ Dr. Martin V/utte? In seinem Buch „K'drntens Freiheitskampf", erschienen 1943, auf Seite 360 scbreibt dieser: „Die Entscheidung iiber diese mogli-chenveise zu erviartenden Vor-schldge konnte nur im Einverneh-men mit den Kdrntnern getroffen iver den. Daber fuhren Staatssekre-tdr fiir Aujleres Dr. Renner — er war kurz vorher als Staatskanzler zuriickgetreten — und die Staats-sekretdre Dr. Deutsch (fiir Heer-wesen) und Breisky (fiir Inneres) nach St.Veit, wo am 28. Juli eine eingehende Beratung mit der Kdrntner Landesregierung, dem Kdrntner Landesrat und Vertre-tern der Parteien iiber alle mit der Abstimmung zusammenhdngenden Fragen stattfand. Renner und Deutsch ivaren iiber den Ausgang der Abstimmung in der Zone I im Ziveifel und schienen nicht abge-neigt, auf die jugoslaivischen Vor-schldge einzugehen, ivurden aber in St. Veit eines besseren belekrt." Wo ist hier ein Unterschied zivischen den Ausfiihrungen Schu-mys und den Ausfiihrungen Wuttes? Nach Beendigung des Vortrages des Dr. Neumann hat sich aller-dings noch Dr. Hans Steinacher zu Wort gemeldet und die diesbe-ziiglichen Ausfiihrungen Dr. Neu-manns bekrdftigt, dajl auch er in seinem neuen, „im Umbruch“ be-findlichen Erinnerungsbuch iiber den Kdrntner Freiheitskampf zum Ergebnis gekommen wdre: „die Draugrenze konne nicht ,Renner-grenze' heifien, sondern miisse einen ,anderen Namen‘ tragen." Aber was sagte Dr. Steinacher bisher? Zivar nicht im Zusammen-hang mit der Besprechung in St. Veit, wohl aber im Zusammenhang mit einem nach Klagenfurt ge-sandten Telegramm im Mai 1919, in dem Dr. Karl Renner und Dr. Julius Deutsch, vom Chef der En-tentemission Gen. Segre auf die Uberschreitung der Draulinie auf-merksam gemacht, im Namen der Staatsregierung forderten, dajl das iveitere Vorriicken der Kdrntner Formationen unbedingt hintanzu-halten sei und die Staatsregierung in dem Vorgehen Kdrntens eine Gefdhrdung des gesamten Staates und vor allem Kdrntens selbst sebe, scbreibt Dr. Steinacher in seinem Buch „Sieg in deutscher Nacht“, ebenfalls im Jahre 1943 erschienen, auf Seite 180: „Der Staatskanzler Und der Staatssekre- tdr fiir Heerivesen standen nun gegen Karnten in einer Front mit der Interalliierten Waffenstill-standskommission und den Slo-wenen.“ Und auf Seite 223 nicht viel schmeichelhafter: „Als Gift-reptil sondergleichen ivirkte damah in Karnten die in Graz er-scheinende Zeitung ,Arbeiterwil-le’, das ,Zentralorgan der Sozial-demokratischen Partei fiir Steier-mark u. Karnten'. Der geistige Va-ter dieses edlen Blattes war der Jude Eisler. Er fiihlte sich besonders bemiifligt, nicht blofl die Politik der Juden Deutsch (Staatsamt fiir Heerivesen) und Bauer (Staatsamt fiir Aujleres) und des Staatskanz-lers Renner soivie die feige Politik der steirischen Landesregierung zu verteidigen, sondern zog auch immer schdrfer gegen den Wider-standsgeist der Kdrntner zu Fel-de.“ Und schliefllich auf Seite 182: Inzivischen ivar auch der deutsch-osterreichischen Delegation die Beivilligung erteilt ivorden, nach Pariš zu kommen, um das Frie-densdiktat der Interalliierten Frie-denskonferenz entgegen zu nehmen. Sie trat in Pariš nicht mit jener V/iirde auf, wie Graf Brock-dorff, der deutsche Reichsauflen-minister und Fiihrer der deutschen Friedensdelegation." Fiihrer der deutsch-dsterreichischen Delegation ivar bekanntlich Dr. Karl Renner. Wer ist nun der Begriinder der Legende vom „Verrat“ Dr. Ren-ners? Schumy im Jahre 1950 oder V/utte und Steinacher im Jahre 1943? Schumy durfte sein Buch in der damaligen Zeit allerdings nicht veroffentlichen, iveil er, ivie sich Dr. Neumann ausdriickte, in „erzwungener Mufle“ lebte. os limeti) svecu NEW YORK. — Glavna skupščina OZN je zahtevala od varnostnega sveta, naj sprejme učinkovite ukrepe proti politiki apartheida in omogoči izvajanje deklaracije o dekolonizaciji na afriškem jugu. Hkrati je skupščina pozvala vse države, naj okrepijo politično podporo in gmotno pomoč osvobodilnemu gibanju v tem delu sveta, varnostni svet pa naj takoj začne obravnavati ukrepe, ki jih predvideva ustanovna listina Združenih narodov proti rasizmu, kateri predstavlja nevarnost za svetovni mir. DUNAJ. Na Nižjem Avstrijskem so mi-. nulo nedeljo v 152 občinah, ki so se združile v 58 večjih komunalnih enot, volili nove občinske odbore. Tudi pri teh volitvah se je pokazalo, da OVP ne uživa več tistega zaupanja, kot ga je imela pri'zadnjih državnozborskih volitvah, ko je dobila absolutno večino v parlamentu; minula leta OVP-jevske samovlade rodijo zdaj svoje sadove. V primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami je OVP tokrat zgubila več kot 3 odstotke svojih glasov, medtem ko je SPO število svojih glasov povečala za 1,7 odstotka. MOSKVA. — Sovjetska zveza in Amerika sta ratificirali mednarodni sporazum, ki prepoveduje širjenje jedrskega orožja. Ta sporazum je bil sklenjen lani julija, veljati pa bo začel, ko ga bo poleg Amerike, Anglije in Sovjetske zveze ratificiralo še nadaljnjih 40 držav, kar pričakujejo najkasneje v nekaj mesecih. Splošno poudarjajo, da pomeni ta sporazum važen korak na poti k splošni in popolni razorožitvi. BONN. — Zahodnonemški kancler Brant je v izjavi za vodilni poljski časopis naglasil pripravljenost na politične razgovore med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Pri tem je dejal, da je treba ustvariti možnosti, da bi proučili vsa vprašanja, ki zanimajo obe strani. »Nemško ljudstvo si želi miru z vsemi vzhodnoevropsk. narodi in je pripravljeno skleniti časten sporazum predvsem s poljskim ljudstvom," je poudaril Brandt ter dodal, da v Nemčiji spoštujejo težnje Poljske po tem, da bi živela v garantiranih mejah. NEW YORK. — Objave podrobnosti o zločinskem pokolu, ki so ga zagrešili ameriški vojaki nad civilnim prebivalstvom v Vietnamu, so tudi v ameriški javnosti izzvale silno ogorčenje. V tej zvezi je tudi ugledni ameriški časopis „New York Times" objavil članek, v katerem med drugim pravi: »Poročila o premišljenem, metodičnem pobijanju sto in sto civilnih oseb — moških, žensk in otrok — so tako grozljiva, tako v nasprotju z načeli, za katere se zavzema . ta dežela (mišljena je Amerika — op. ur.), da jim skoraj ni mogoče verjeti. In vendar se od dne do dne kopiči vse več dokazov, da se je zares zgodilo nekaj strašnega ... Čedalje jasneje se pred nami riše podoba okrutne vojne, ki se za Američane spreminja v pošastno moro." BERLIN. — Bivšega Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa so iz zdravstvenih vzrokov prepeljali iz kaznilnice Spandau v neko angleško vojaško bolnišnico, kjer ga prav tako stražijo vojaki vseh štirih velesil. Hess je v berlinski kaznilnici Spandau že od leta 1947, ko je bil kot eden glavnih nacističnih zločincev na niirnberškem procesu obsojen na dosmrtno ječo. HELSINKI. — Ameriško-sovjetski »pripravljalni" razgovori o omejevanju tekme v strateškem oboroževanju potekajo slej ko prej za zaprtimi vrati. Vendar kljub temu marsikatera zanimiva podrobnost prodre v javnost, ki je tako poučena vsaj o splošnem poteku teh pogovorov. Poučeni krogi menijo, da bodo sedanje pogovore morda zaključili že okoli prvega decembra, ker so se baje že sporazumeli o okviru »vsebinskih" pogajanj, o katerih pa doslej še ni znano, kje naj bi se nadaljevali. Američani imajo za to konferenco na vidiku tudi Dunaj, ki pa ni posebno pri srcu Rusom, menda zaradi avstrijskega ravnanja ob češkoslovaški krizi. PARIZ. — Prejšnji teden je obhajal bivši \ francoski predsednik Charles de Gaulle svoj 79. rojstni dan. Letos je svoj praznik obhajal odmaknjen od ljudi in brez kakršnih koli slovesnosti, na svojem posestvu v Co-lombey des Eglises, kjer živi, odkar se je umaknil s krmila francoske republike. WASHINGTON. — Ameriška vlada je pbdolžila Evropsko gospodarsko skupnost, da izvaja »diskriminatorsko" kmetijsko politiko in da je njen kmetijski protekcionizem nesprejemljiv. Pomočnik zunanjega ministra Samuels je izjavil, da bo Amerika sprejela izziv s »trgovinsko vojno", če bo EGS skušala onemogočiti plasma ameriških kmetijskih pridelkov na svojem trgu. PARIZ. — Na pariški četverni konferenci o miru v Vietnamu je prišlo do novega zastoja, ko sta šef ameriške delegacije Cabot Lodge in-njegov namestnik Lawrence Walsh nepričakovano podala ostavko. 1-1 'JI Lij S 5 Q i M_ v-exyc/nA^R Naš rojak Jaka Špicar 85-letnik Prejšnji mesec je v Ljubljani obhajal svojo 85-letnico Jaka Špicar naš rojak, rojen v Udmatu pri Podravljah. Z njegovim imenom je morda najtesneje povezana širom naše zemlje znana povest o Miklovi Zali, ki jo je Jaka Špicar pred 60 leti dramatiziral in ji utrl pot po odrih ne le na Koroškem, marveč povsod, kjer živi in se prosvetno izživlja slovenski človek. Vendar pa je njegova ljudska igra „Miklova Zala" le del obsežnega pisateljskega, dramaturškega in vsestranskega kulturno-prosvetnega udejstvovanja, kajti Jaka Špicar sodi med avtorje, ki so skozi dolga desetletja neumorno živeli in delali za svoj slovehski narod in za razvoj njegove kulture. Lahko bi brez pretiravanja rekli, da je Jaka Špicar najbolj dosledno hodil za svojim ožjim rojakom Andrejem Schusterjem-Draibosnjakom: vabil je na igro, na najrazličnejše kulturno-prosvetne prireditve, 'ki so Avsenikov kvintet spet gostuje na Koroškem Danes že daleč po svetu znani Avsenikov kvintet s pevcema Emo Prodnikovo in Francem Korenom bo spet gostoval na Koroškem ter priredil koncerte v ponedeljek 1. decembra ob 20. uri v beljaški Delavski zbornici in v torek 2. decembra ob 20. uri v celovškem Domu glasbe. Letos obhaja ta ansambel 15-letnico svojega obstoja ter je za to priložnost pripravil veliko jubilejno turnejo po številnih deželah. Avseniki veljajo za najbolj priljubljene izvajalce ljudske glasbe, o čemer govori tudi dejstvo, da so že leta 1964 prejeli prvo „zlato ploščo" za milijon prodanih gramofonskih plošč, medtem ko jim je bilo lani podeljeno to »odlikovanje" že drugič — za 3,000.000 prodanih iplošč. bile v vseh teh desetletjih našemu ljudstvu neprecenljive vrednosti, saj si je ob njih in z njimi utrjevalo svojo narodno zavest, svojo odpornost, da tudi v časih hudih preizkušenj ni klonilo. V priznanje za ta ogromni prispevek, ki ga je doprinesel v zakladnico slovenske kulture in še posebej slovenske ljudske prosvete na Koroškem, je Jaka Špicar bil ob 50-letnici Slovenske prosvetne zveze med prvimi, ki so prejeli »Drabosnjakovo priznanje". Za dramatiko se je začel Jaka Špicar že zelo zgodaj zanimati. Leta 1905 je ustanovil igralsko družino v okviru društva »Sloga" v PodraVljah, kjer je učil in vadil igralce ter, kadar je bilo potrebno, tudi sam napisal kakšno igro. Začel je z enodejanko „Eno uro sodnik", kateri so sledile še druge. S 23 leti se je na pobudo pisatelja Jakoba Šketa lotil dramatizacije njegove povesti o Miklovi Zali in s svojo v pravem pomenu besede ljudsko igro doživel prodoren u-speh. Ta uspeh ga je vzpodbudil, da je v poznejših letih neumorno iskal motive za odrska dela ter u-stvarjail odrske prizore, enodejanke, pravljične in mladinske igre, ljudske igre in drame pa tja do spevoiger. Nedavni potres v Banjaluki je močno poškodoval tudi številne kulturne spomenike. Med nje spada muzej Bosanske krajine, kjer so bile razstave, depoji in delovni prostori; poslopje je tako poškodovano, da je onemogočena vsaka dejavnost te ustanove. Banjaluški dom kulture, kjer je bilo žarišče kulturnega življenja, bodo morali sploh porušiti; v njem sta bili galerija in knjižnica, prirejali pa so tudi koncerte. Prav tako je težko poškodovana knjižnica „Petar Kočič”, katere knjižni fond šteje 100.000 knjig. Del- no poškodovana je tudi stavba Narodnega gledališča Bosanske krajine. V skrajno kritičnem stanju je tudi več odličnih arhitektonskih sporne nikoV, med katerimi nedvomno za vzema prvo mesto džamija Ferha dija. Težko poškodovan je franči škanski samostan Petričevac, kje so hranili dragocene inkunabule cerkev trapistov, ki je grajena v ci stercijanskem slogu, pa bodo mo rali zaradi težkih poškodb povsem porušiti. Predaleč bi vodilo, če bi holeli naštevati naslove vseh teh odrskih del; mnoga med njimi obravnavajo koroško problematiko, zlasti dramatizacija llavnikove povesti »Slednji vitez Reberčan", potem ljudska igra »Drabosenjak", ali »Zlato iz Jepe" ter spevoigra »Nmav čez iza-ro". Poleg teh se je zvrstilo nebroj mladinskih in otroških prizorov, potem so nastajale najrazličnejše radijske oddaje, v katerih je Jaka Špicar prav tako spregovoril predvsem o svojem koroškem slovenskem človeku, o njegovem življenju in boju, o njegovih veselih in žalostnih dogodkih. Sploh je obsežno kulturno delo, ki ga je opravil Jaka Špicar, najboljši dokaz njegove tesne povezanosti s svojim ljudstvom in njegovo usodo. Za svoja umetniška snovanja je motive najpogosteje črpal iz zgodovine koroških Sloj vencev, kajti potem, ko se je po službenih dolžnostih preselil najprej na Jesenice, potem v Radovljico in slednjič v Ljubljano, je ostal povezan s svojo rojstno zemljo ter je ustvarjal kot plodna mladika iz Slovenska filharmonija znova navdušita v Celovcu Glasbeni užitek posebne vrste je obetal ponedeljski koncert, ki ga je v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo priredila Slovenska filharmonija v celovškem Domu glasbe. In lahko rečemo, da številni obiskovalci, ki so napolnili veliko dvorano, niso bili razočarani, saj so spet doživeli večer visoke umetniške ravni. Že pogled na posebej za to gostovanje razširjeni oder je bil impozanten, kajti pod spretnim vodstvom dirigenta prof. Cirila Cvetka je sodelovalo okoli 100 godbenikov in prav toliko pevcev, namreč simfonični in komorni orkester Slovenske filharmonije, mešani zbor Slovenske filharmonije (ki ga je pripravil Jože Hanc) in otroški zbor RTV Ljubljana (vodja Janez Kuhar), medtem ko so kot vokalni solisti nastopili Lucilla , Udovich (sopran), Mitja Gregorač (tenor) in Samo Smerkolj (bariton). Gostje iz Slovenije so izvajali „Vojni rekviem“ (V/ar Requiem) Benjamina Brittna, torej skladbo, ki sodi med znamenita dela sodobne vokalno-instrumentalne literature, medtem ko njen avtor velja za najbolj znanega živečega angleškega skladatelja. Za poslušalce, ki niso obremenjeni s kompleksom modernističnosti, je nudil „Britt-nov“ večer v izvedbi Slovenske filharmonije zares polno mero pravega umetniškega užitka ter je bil za Celovec in sploh za Koroško pomemben kulturni dogodek. Bil pa je hkrati tudi nov dokaz zavidljive kvalitete, s katero so vokalni in instrumentalni umetniki iz Slovenije spet enkrat obogatili kulturno izmenjavo med sosednima deželama. korenin Drabosnjakove domovine. Jaka Špicar pa je skoraj na dan hkrati s svojim 85-letnim življenjskim jubilejem obhajal tudi poročni jubilej — 60. obletnico poroke z ženo Marico, ki mu je bila zvesta Tudi kulturni spomeniki poškodovani pri potresu v Banjaluki NA PREDVEČER DNEVA REPUBLIKE: Svečan začetek sezone v obnovljenem gledališču v Zagrebu V Zagrebu se bo danes — na predvečer dneva republike — spet dvignil zastor v Hrvatskem narodnem kazalištu, kjer zdaj skozi tri sezone ni bilo odrskih predstav, ker so gledališče temeljito obnovili. Zdaj pa se bo začelo spet novo življenje v tej gledališki hiši, ki ima za seboj slavno preteklost, po obsežnih restavratorskih delih pa bo upravičeno veljala za eno najmodernejših opernih gledališč na svetu. Pri obnovi Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu so opravili temeljito delo in tudi niso skoparili s finančnimi sredstvi. Računajo, da so stroški obnove znašali okoli 50 milijonov din. (kakih 100 milijonov šil.), zato pa ima Zagreb zdaj gledališče, ki se ponaša z najsodobnejšo tehnično opremo. Največ »novega" je namreč na odru in za njim, skratka v napravah, ki jih Občinstvo ne vidi, zato pa so toliko bolj potrebne za brezhibno funkcioniranje moderno urejenega gledališča. Med drugim gre pri tem tudi za elektronsko napravo, ki bo nadzorovala delovanje in izmenjavo svetlobnih učinkov ter skrbela za zvočne in glasbene efekte, torej ustvarjala tako imenovano »tretjo dimenzijo" zvoka. Zanimivo pri obnovi gledališča pa je nedvomno tudi dejstvo, da je bil ob tej priložnosti vzpostavljen in utrjen svojstven odnos med gledališčem in njegovim občinstvom. 2e ko se je odločalo o obnovitvi gledališča, se je namreč vrsta industrijskih in drugih gospodarskih podjetij obvezalo, da bodo krila del stroškov; obenem pa so ta podjetja tudi prevzela obvezo, da bodo odkupila določeno število stalnih vstopnic in s tem zagotovila reden obisk gledaliških predstav zlasti iz vrst delavcev in nameščencev. In res je pri obnovi gledališča finančno sodelovalo kakih 170 delovnih kolektivov, od katerih so si zdaj nekateri odkupili gledališke sedeže v skupnem znesku 10 milijonov dinarjev. Zagreb se v praznovanje letošnjega dneva republike vključuje torej z lepim uspehom: z otvoritvijo temeljito obnovljenega Hrvatskega narodnega kazališta. družica na skupni življenjski poti in hkrati tudi razumna in aktivna pomočnica pri njegovem umetniškem delu. Dolga leta je bila izvrstna igralka, najprej v domačem društvu v Podravljah, katerega predsednik je bil njen oče Urban Heber, potem pa tudi povsod tam, kjer je živela s svojim možem Jako Špi carjem. Ob tem dvojnem jubileju se naknadno tudi tem potom pridružujemo številnim čestitkam z najboljšimi željami! KULTURNE DROBTINE • Za jutrišnji dan republike bodo v Sarajevu odprti novo kulturno-športno sredi-iie, kjer bo jutri tudi svetovna premiera velikega jugoslovanskega filma ..Bitka na Neretvi", ki obravnava enega največjih podvigov med osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov. Film je režiral Veljko Bulajič, v glavnih vlogah pa sodelujejo poleg domačih tudi številni tuji filmski igralci svetovnega slovesa. Udeleženci premiere bodo z nakupom simbolične opeke v znesku 50 din (100 šilingov) prispevali v sklad za obnovo po potresu prizadetih krajev v Bosenski krajini. V isti namen bo filmska družba „Columbia-Film" prispevala tudi dohodke od vseh premier filma ..Bitka na Neretvi", kar jih bo v Zahodni Nemčiji. • Koroško glasbeno društvo priredi v ponedeljek v celovškem Domu glasbe orkestrski koncert, ki ga bo pod vodstvom Karla Schmidta izvajal pomnoženi orkester Mestnega gledališča. Kot solista bosta sodelovala svetovno znani romunski čelist Radu Alduloscu ter baritonist Gottfried Hornik iz Gradca. Da se bomo izluščili iz začaranega kroga posameznih stališč in pogledov, ki jih nameravamo ob soočenju in z zbranimi strokovnimi mnenji sproti obravnavati, začnimo z razširjenim mednarodnim okvirom. Temu bomo dodali strnjeno obnovo pobud in stališč in nekaj podatkov o izvoru naše odločitve za dvojezično šolo; označili bomo domače in mednarodne skušnje (teoretične in praktične). Njihovo srečanje naj nam pomaga, ko bomo presojali pravilnosti in pomanjkljivosti domače ureditve. Kot vemo, ni mogoče vprašanje obravnavati samo z ene strokovne plati, npr. pedagoške, pravne, politološke, lingvistične, psihološke, sociološke itn., temveč gre za izrazito nujnost interdisciplinarne narave. Samo tako lahko da-.' nes oblikujemo dolgoročnejšo jezikovno, narodnostno in pedagoško politiko katerekoli dežele. Zato smo tudi odbrali, žal le nekaj mednarodnega in medstrokovnega gradiva; pregled ljubljanskih strokovnih knjižnic je pokazal bolj skromno bero. Če sežemo pri pregledu v obdobje med obema vojnama k mednarodnemu posvetu o dvojezičnem pouku (Luxemburg 1928)3 — pri nas v takem okviru vprašanja nismo obravnavali — ugotovimo ne glede na takratne odklonitve dvojezičnega pouka vendarle že zavidanja vredno stopnjo proučevanja. Saj so že tedaj razpravljali o psiholoških problemih bilingvizma, pedagoških asp>ektih( 3 Le billngulsme et l'Education, Travaux de la konference inlernationale, luxemburg, 2.-5. april Drago Druškovič Dvojezična vzgoja in izobraževanje (Ponatis iz revije »Teorija in praksa") o težavah v večjezičnih stupnostih, o načrtih za raziskovanje omenjenih vprašanj, o bi-lingvizmu v družini, o mednarodni šoli, o narečju in dvojezičnosti, o tehniki preučevanja itn. Rezultati mednarodnega posveta (Unescov posvet v Hamburgu 1962. leta)4 nad trideset let kasneje in rezultati kasnejših raziskav vse do danes so stališča strokovnjakov spremenili v prid zgornjega dvojezičnega pouka. Po drugi svetovni vojni so strokovnjaki opravili nekaj koristnega dela, ki je bilo, primernejše kot zgodnje študije. Po njih je tako z vidika psihološke kot pedagoške vede odveč vsakršen strah pred bilingvizmom pri pouku. Pri proučevanju novejšega gradiva nas preseneča napredek raziskovanja in vse bolj vsestrano zaznavanje zapletene vsebine. Predvsem so se pridružili strokovnjaki iz do- 4 Foreign languages in prlmary education, Re-porf on an International Meeting of Experts, 9,—14. april 1962, H. H. Štern, Unesco Institute tor education, Hamburg 1963; to gradivo pomeni po svojem obsegu in spoznavni vrednosti napredek glede na obvestilo o dosežkih seminarja v Aberystwythu 1960. leta, ki nam ga je posredoval takratni jugoslovanski udeleženec Z. Muhvič; rkp. gradivo, Zagreb, 7. X. 1960. tlej še neupoštevanih ved. Ti naj bi najprej pomagali izobraziti dvojezičnost tam, kjer je dana že podlaga zaradi naseljenosti in soseščine različnih jezikovnih skupin. Raziskovali pa naj bi tudi posebne vzgojne poti in predvideli naravne in položajem analogne okoliščine za kar najugodnejše sprejemanje drugega jezika sploh. Seznam strok, s pomočjo katerih hoče znanost čedalje bolj vsestransko preiskati dvojezičnost, se je po drugi svetovni vojni pomnožil. Pedagogom tujih jezikov, jezikoslovcem in psihologom so se pridružili sociologi in celo strokovnjaki iz eksperimentalne neuroanatomije,5 fiziologije itn. (pariški posvet 1951, hamburški posvet 1962). Že prej so opravili znanstveniki posameznih ved vrsto pregledov6 in dosegli tudi koristne razmejitve. Ko so proučevali rabo domačih jezikov pri pouku,7 so spoznali, da je materinščina najprimernejša pri osnovnem pouku — •J lil., Sli. A/. 6 Albert Dauzat, L'Europe linguistique, Pariš 1940 I. iz., II. iz. 1953; N. Braunshausen, Le bilinguisme et les methodes denseignement des langes etranger. Liege 1933. to spoznanje ima dotlej skoraj aksiomatično vrednost.8 Hkrati so razvili interdisciplinarno obliko proučevanja. Ob medsfrokovnem postopku so napredovale tudi posamezne posebne smeri in so se odprla nova vprašanja. Vsebino problematike so razširili v dve glavni smeri: pritegnili so analize iz novih geografskih, tudi etnološko etnično različnih območij, obenem pa uporabili še nezaobseže-ne znanstvene panoge ter pjomnožili tako število svojih kriterijev. Vsa ta prizadevanja koristijo posredno ali neposredno proučevanju dvojezičnosti in so tudi v prid odločitvam določene jezikovne politike. Napredovala so tudi raziskovanja o položaju posebnih skupnosti in mestu njihovega pouka.9 Bibliografija znanstvenih del, ki sodijo v območje problematike, obsega danes že posebno biblioteko, ki je pri nas, z izjemo nekaj temeljnih del, skoraj ne poznamo ali pa vemo zanjo le iz druge roke.10 (Se nadaljuje) 7-8 L'emploi des langues vernaculaires dans l'en-seignement. Monographies sur 1'education de base. Vlil; Unesco Lucerne — Pariš 1953, reunion d'experts tenue a Pariš en novembre 1951. 9 Charles D. Ammoun, Study of discrimination in education, UN; ECN. 4 Sub (2) 181, Rev. 1, New York avgust 1957. R. Zeiler, Aspects politiques el psiolo-giques de la siluation Minoritaire, Strasbourg, 1964; Commission royale d'enquete sur le bilingvlsme et biculturalisme; Ottavva, 1. II. 1965; G. Heraud, L'Euro-pe des Ethnies, Pariš, 1963; A. Verdoot, Zvvelsprachi-ge Nachbarn, Wien-Stuttgart 1968. 10 E. Ludovicy, Notes sur le Bilinguisme, Revue de psychologie des peuples 1954, št. 2. A. Tabouret-Keller, Problemes psychologlques du bilinguisme, Revue internationale de pedagogie, New York, aris, Hamburg, MOnchen 1966, št. 1, F. Kainz, Psychologie der Sprache, Stuttgart 1965. Naši lutkarji so sodelovali na srečanju lutkovnih odrov v Mariboru Na povabilo občinskega sveta Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Maribor je naš Lutkovni oder minulo nedeljo sodeloval na srečanju lutkovnih odrov v Mariboru. Naši lutkarji so v okviru tega srečanja nastopili v Lutkovnem gledališču KUD Jože Hermanko z igro „Težave Peteršiljčkove mame". Čeprav so naši lutkarji na tem srečanju bili najmlajša skupina, saj delujejo šele nekaj mesecev, so za svoje predstave bili zelo pohvaljeni in celo prejeli diplomo odnosno priznanje, katero jim je po predstavi izročil predsednik občinskega sveta Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Maribor prof. France Karlin. Člani ansambla pa so na tem srečanju dobili tudi spominska darila. Srečanje z drugimi lutkovnimi odri v Mariboru je za naše lutkarje bilo zelo prijetno in prisrčno, ker niso bili deležni le toplega sprejema, temveč so imeli tudi možnost spoznati delo drugih lutkovnih odrov, kar je bilo brez dvoma zelo poučno. Razen tega so se naši lutkarji srečali tudi z Danilom Vrncem in Olgo Štefančičevo, ki sta s svojim strokovnim znanjem pomagala spraviti oder na noge. Kljub strogi kritiki, ki je vladala na tem srečanju, zlasti iz ust poklicnih lutkovnih igralcev, je naša skupina, kot že zapisano, bila pohvaljena, kar je igralcem spodbuda za nadaljnje delo na tem področju prosvetne dejavnosti. Št. Vid v V Mohorjevi gostilni smo v nedeljo praznovali poročno slavje. V zakonski stan sta stopila člana našega prosvetnega društva »Danica" Micka Polzer in Johej Škot. Oba aktivno sodelujeta pri našem prosvetnem delu. Micka je predvsem znana kot solistka v našem pevskem zboru, v zadnjem času pa nastopa in sodeluje tudi v naši igralski skupini. Tudi Johej je bil član našega pevskega zbora, trenutno pa sodeluje v igralski skupini. Zato so na poročno slovesnost bili povabljeni tudi naši pevci, ki s svojo pesmijo niso štedili in je zaradi tega poročno slavje bilo tembolj prisrčno in domače. Hkrati pa Podjuni je njihova pesem navoporačence-ma bila iskreno darilo v hvaležnost za njuno delo v prosvetnem društvu. Tudi glasbena skrinja z melodijo »iFojdam v Rute", katero so pevci izročili nevesti, je bila dokaz, kako pevci Micko cenijo v svojem zboru. Zato je razumljivo, da vsi želijo, da bo tudi kot žena še sodelovala v zboru, čeprav jo kot bodočo gospodinjo na ženinovem' doma čaka veliko dela in skrbi. Prepričani pa smo, da bosta Micka in Johej kljub temu našla časa tudi še za kulturno udejstvovanje. Na skupni življenjski poti: novo-poročencema želimo mnogo družinske sreče. Bilčovs V nedeljo smo v Bilčovsu praznovali poročno slavje. Poročila sta se Štefka Schaunig, učiteljica na naši šoli v Bilčovsu, in Franci Quantschnig, občinski pripravnik na tukajšnjem občinskem uradu. Cerkvene obrede je v obeh deželnih jezikih opravil župnik Kassl, dočim je cerkveni zbor poročno slovesnost olepšal z ubrano zapetimi pesmimi v slovenskem jeziku. Pred cerkvijo so svojo učiteljico-nevesto in ženina pozdravili šolarji njenega razreda. Dva izmed njih sta deklamirala verze v slovenskem in nemškem jeziku. Po poročnem obredu sta novoporočenca s svati šla na nevestin dom v gostilno Savnik na Potok, kjer so obhajali poročno slavje, ki je potekalo v prisrčnem razpoloženju. Zapisati še moramo, da je nevesta bila dijakinja slovenske gimnazije v Celovcu, kjer je tudi maturirala in zato tudi lepo poučuje naše otroke, ki so prijavljeni k slovenskemu pouku. Novoporočencema želimo mnogo družinske sreče, predvsem pa, da bi se na skupni življenjski poti dobro razumela. S to željo jima kličemo: Na mnoga leta! — Naše prosvetno društvo »Bilka* pripravlja tudi letos Miklavževanje, ki bo pri Miklavžu v Bilčovsu v ne- Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na slavnostno prireditev v čast slovanskima blagovestnikoma SV. CIRILU IN METODU ki bo v nedeljo 30. novembra ob 14. uri v Domu glasbe v Celovcu. V navzočnosti celovškega škofa dr. Kostnerja in mariborskega omožnega škofa dr. Grmiča o slavnostni govor imel škof dr. Graber iz Regensburga v Nemčiji. Sodelovali bodo cerkveni zbori iz Roža, z Gur in iz Podjune, združeni zbor graških študentov in celovških bogoslovcev ter recitatorji Koroške dijaške zveze. deljo 7. decembra s pričetkom ob dveh popoldne. Starši, ki želijo) s svojimi otroci priti na prireditev, naj otroke prijavijo do sobote 6. 12. odnosno prinesejo zanje tudi darila. Podrobnosti o tej prireditvi bomo še objavili. Igralci našega društva pripravljajo za 28. december lepo igro »Vaški lopov" in naše bralce že sedaj opozarjamo na to uprizoritev. Tudi o tem: bomo še posebej pisali. Dolgotrajna suša je povzročila tudi na Dravi upadanje vode, tako da elektrarna Bilčovs-Bistrica ni mogla obratovati z vso zmogljivostjo. Ustaviti so morali eno turbino, nato pa so morali omejiti še delovanje druge. Po zadostnih padavinah pa so 24. novembra lahko spet vključili drugo turbino, tako da elektrarna lahko spet obratuje z vso zmogljivostjo. Minimundus uspešno zaključil sezono Minimundus — Malo mesta ob Vrbskem jezeru — je privlačna turistična zanimivost, ki iz leta v leto beleži večje število obiskovalcev. V tem malem mestu so razstavljeni modeli znamenitih zgradb in kulturnih spomenikov iz raznih predelov sveta. Letos je obiskalo Minimundus rekordno število 272.126 gostov, kar pomeni za 46.233 oseb oz. 21 % več kot v minulem letu. Po zaključeni sezoni so takoj pričeti z renoviranjem modelov in z zaščito le-teh pred zimo. To pa so hkrati tudi že priprave za prihodnjo sezono, ker bodo leta 1970 imeli razstavljenih spet nekaj novih modelov. Posebno zanimiv bo model neke romunske cerkve in po vsej verjetnosti tudi Bele hiše v Washingtonu. Tako bo Minimundus prihodnje leto poleg že bogate kolekcije pridobil še več zanimivih modelov, kar bo brez dvoma obogatitev te ustanove, ki služi podpiranju osirotelih otrok. Pričakovati je, da bo Minimundus v prihodnji sezoni spel zabeležil tak uspeh tudi glede števila obiskovalcev. Radiše Naš župan Ludvik Ogris je minulo nedeljo peljal svojo nevesto Marijo Močilnik pred poročni oltar na Žihpolje, kjer sta se s svojim „ja” odločila za skupno življenjsko pot. Poročni obred je opravil naš župnik Jonk. Ludvik Ogris je pri nas zelo priljubljen posebno odkar je postal župan, saj je pod njegovim vodstvom bilo pri nas že marsikaj narejenega, da omenimo samo asfaltiranje naše ceste. Tudi nevesta Marija je v našem kraju bila že prej poznana in zelo priljubljena kot praktikantka pri krojaču Lampich-lerju. Medtem je tudi sama postala krojaški mojster. Doma pa je v Št. Vidu v Podjuni in izhaja iz narodno zavedne družine. Čeprav je poroka bila na Žihpaljah, domačini v Tucah niso pustili, da bi Ludvik kar tako brez težav prišel do svoje neveste, ki ga je čakala pred poročno cerkvijo. Poskrbeli so za pošteno oviro in taka dolgo »zapenjali”, da je ženinova priča Šimej Wrulich segel globoko v žep in tako »izposloval" prosto pot, kar je za domače pomenilo pravi vaški praznik. Novoporočencema, ki stopata na skupno življenjsko pot, želimo vse najboljše. — Prejšnjo nedeljo je naše prosvetno društvo imelo v gosteh igralce SPD »Danica” iz Št. Vida v Podjuni. V dvorani pri cerkvi so nastopili z igro »Mefež". O kvalitetnem podajanju te igre smo že prej slišali. Kljub temu smo bili nad res visoko igralsko stopnjo prijetno presenečeni (in nikogar ni bilo v dvorani, •ki ne bi tega priznal. Šentvidski igralci so nam s tem gostovanjem posredovali lepo kulturno prireditev. Ob koncu naj še zapišem, do je •ravno ta prireditev spet enkrat opozorila, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti domačemu kulturnemu delu. Šentvidski igralci so nam pokazali,, da trud ni zaman. K njihovemu uspehu jim čestitamo in kličemo: še pridiiel Globasnica V sredo 19. novembra smo na globaškem pokopališču položili k zadnjemu počitku Jurija Konečnika, kovača v Globasnici. Jurij Koneč-nik je bolehal za težko boleznijo in zaradi tega svojega poklica že več let ni mogel opravljati. Jurij Ko-nečnik nam bo ostal v dobrem spominu, kot zaveden Slovenec, ki tudi v najhujšem času naše zgodovine ni zanikal svoje narodnosti in je zaradi tega v dobi nacizma moral tudi v izseljeništvo. Poleg domačega župnika, ki je opravil pogrebne obrede, se je od pokojnika v imenu Zveze slovenskih izseljencev poslovil predsednik Lovro Kramer. Ženi, otrokom in ostalemu sorodstvu izrekamo naše sožalje. Obisk iz Mengša Krščanska kulturna zveza je v nedeljo 16. t. m. imela v gosteh igralsko skupino Delavsko prosvetnega društvo »Svoboda” iz Mengša pri Ljubljani. V farni dvorani v Št. Jakobu in Skocijanu je ansambel tega društva gostoval z Gogoljevo komedijo »Ženitev”. Igro je režiral Maks Furijan ter je bila igralsko dobro podana. To je bilo že drugo gostovanje DPD »Svoboda” v Mengšu oziroma njegove igralske skupine na Koroškem. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado JanežiJ; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: $021 Klagenturt - Celovec, Gasometorga&se 10. tel. »5-4-24. — Tiska: Založniška Ih tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. „S ponosom reči smem, Slovenec sem!” Pismo dr. Edija Gobca, slovenskega profesorja sociologije in antropologije na univerzi Kent State University v ameriški državi Ohio Pravijo, da imamo Slovenci manjvrednostni kompleks. Nekateri starši ne učijo svojih otrok materinščine. Nekateri otroci se sramujejo povedati, da so slovenskega rodu. Nekateri zavedni Slovenci se opravičujejo, da smo majhen in skromen narod, ki je sicer delaven in pošten, ni pa nikoli kaj pomembnega dosegel.. . Ali se res moramo sramovati svoje narodnosti? Ali res nismo dosegli uspehov, na katere bi ne smeli biti ponosni? Marsikaj velikega so dosegli Slovenci v Sloveniji. In mnogo uspehov lahko s ponosom zabeležijo v tujini. Omenimo danes le nekaj Slovencev, ki so se uveljavili izven slovenskih , meja! Poznate Slovenca, ki je dobil Nobelovo nagrado v kemiji in je znan kot pionir v mikroanalizi? Ali morda enega največjih jezikoslovcev in etnologov v Argentini, ki je član Argentinske akademije znanosti in umetnosti? Ste že slišali o mladem slovenskem arhitektu iz New Ybrka — njegova tvrdka je dobila najvišjo ameriško nagrado za arhitekturo — ki je zgradil Christian Science Center v Bostonu, VEnfant Plaza v Washing-tonu, Denver Hilton hotel v Denveru, razen tega pa še več nebotičnikov v Ameriki in celo v Izraelu? Njegova dela ocenjujejo kot „ triumf arhitekture", čeprav je komaj 44 let star. Veste, da v New Yorku živi tudi drugi Slovenec, čigar industrijska zgradba je bila uvrščena med prvih deset najboljših, čeprav je tekmovalo 1500 objektov? Ali ste morda slišali o slovenskem arhitektu v Chicagu, ki gradi nebotičnike po vsej Ameriki, ali o Slovencu v Buenos Airesu, ki je prejel dve prvi nagradi za arhitekturo in je poleg tega tudi izvrsten slikar, pesnik in pisatelj? Veste, da je dobil slovenski gradbeni inženir zlato medaljo za svojo metodo najmodernejše konstrukcije na mednarodnem velesejmu v Bruslju? Ali da je dobil Slovenec prvo nagrado na mednarodni slikarski razstavi v Tokiu? Ste morda slišali, da je bil vodilni gradbeni inženir Poljske in graditelj hotela Varšava Slovenec in da je njegova žena, Poljakinja, pomagala vzgojiti tudi sina arhitekta tako, da pravi, da se počuti Slovenec, čeprav je zrasel na Poljskem in trenutno poučuje v Ameriki? Vam je znano, da je eden glavnih strokovnjakov za diesel motorje v Evropi ameriški Slovenec? Ste kdaj pomislili, da je bil dvorni arhitekt v Abesiniji Slovenec, kjer so Slovenci zgradili tudi največjo abesinsko električno centralo in skrbeli za zdravje cesarja in njegove družine? Veste, da so bili Slovenci zdravniki številnih vladarjev sveta in predsednikov držav, med njimi tudi Petra Velikega, Maksimiljana Mehiškega, Masaryka s Češke in končno predsednika Kermedyja? Ali veste, da sta bila vodilna strokovnjaka za težko konstrukcijo v Švici Slovenca, da se v isti stroki odlikuje v Berlinu univerzitetni profesor Slovenec in da je Slovenec gradil mostove, jezove, železnice in predore ne samo v osrčju Evrope, ampak tudi v Mali Aziji? Ste kdaj Slišali, da je bil prvi poklicni kipar v Chicagu Slovenec? Da so Slovenci pomagali graditi atomske podmornice? Da je Slovenec potegnil'astronavte iz morja?- Ali, da je Slovenka dobila nagrado kot najboljša samouka šivilja v deželi? Ste že slišali o slovenskem dirigentu finske Opere ali argentinske Simfonije, ali o slovenskem organizatorju koncertov na Carnegie Hall? So vam znani slovenski rektorji univerz v Evropi in Ameriki? Ali slovenski ravnatelji znanstvenih in umetnostinih ustanov v Avstriji, Franciji, Švici ali Ameriki? Ali veste, da se velik letalski raziskovalni inštitut v Ameriki imenuje po svojem nekdanjem ravnatelju in svetovno znanem učenjaku Slovencu, ki je vedno s ponosom priznal svojo narodnost? In ste morda že slišali, da je tudi izumitelj „rotafix" letala Slovenec? Če kdaj obiščete sloviti Masshusetts Institute of Technology, si ne pozabite ogledati mogočne stolpnice Earth Science Center ki jo je zgradil slovenski arhitekt, in ko boste šli mimo inženirskih laboratorijev, ne pozabite, da enemu največjih načeljuje Slovenec in da tudi na vesoljskem oddelku najdete zavednega znanstvenika slovenske krvi! Kadar čitate LOOK magazine, ne pozabite, da je eden glavnih urednikov Slovenec in da Slovenci urejujejo še vrsto drugih publikacij po raznih državah sveta. Trije ameriški generali so Slovenci, pa tudi general klarentincev v Rimu je Slovenec. Od Švedske do afriških plantaž in od Kanade do Avstralije so se uveljavili na vodilnih mestih tudi Slovenci — in se še uveljavljajo! Najdete jih med vrhunskimi znanstveniki in učenjaki, med^ rektorji in tovarnarji, med župani in kongresniki, med umetniki in med športniki, med izumitelji in generali! Bili so med vzgojitelji in svetovalci cesarjev, kraljev in predsednikov mogočnih držav, pa tudi med^ zdravniki, raziskovalci in misijonarji neznanih plemen in najbolj zapuščenih siromakov. Komaj peščica nas je, pa smo s svojo življenjsko silo tudi mi prepojili ves svet. O vsem tem pripravljamo dve knjigi v angleščini in slovenščini. Prva bo zajela predvsem slovenske podvige v Ameriki druga pa bo prikazala naše znamenite može in žene po vsem svetu. Čeprav imamo izvrstnega gradiva že dovolj, da bi z lahkoto napolnili obe knjigi, želimo vendar še čimbolj zamašiti vrzeli. Prosimo za vsa koristna opozorila in naslove, pa tudi za življenjepise in slike znamenitih in posebno uspešnih Slovencev, ki so se uveljavili kjerkoli na tujem. Vse zamudnike, ki smo jim že pisali, prosimo, da nam čimprej pošljejo svoje gradivo. Vse, ki so se izredno uveljavili v tujini bodisi kot velepodjetniki, tovarnarji, umetniki, politiki, upravniki, finančniki, inženirji, arhitekti, zdravniki, športniki, pisatelji, novinarji, založniki, znanstveniki, profesorji na univerzah in visokih šolah, kot avtorji razprav ali lastniki patentov, prejemniki raznih nagrad ali odlikovanja, ali kar že, prosimo, da nam čimprej pošljejo svoje kratke življenjepise (od tri do deset strani), osebne slike, kopije publicitete (z navedbo vira in datuma), Morebitne kopije bibliografij ah patentov, slike umetnin, tovarn, arhitektskih stvaritev, hotelov ali drugih objektov, ki so njihova stvaritev ali last, slike raznih priznanj in dokumentov, fotografije posnete skupaj z mednarodno znanimi osebnostmi — in karkoli se jim še zdi pomembnega. Vse, ki bi želeli pri tem delu temeljiteje sodelovati kot zbiratelji ali „contributors“ in biti kot taki navedeni že na naslovni strani naših publikacij, vabimo, da se tudi čimprej oglasijo. Kdorkoli misli pomagati, pa naj, prosimo, pohiti, da ne bo njegova pomoč prišla prepozno, ko bodo rokopisi že v tiskarni. Prosimo, da pošljete svoja pisma, naslove, predloge in gradivo čimprej na naslov: Dr. Edi G ob e c , Associate Professor of Sociology and Anthropology — Kent State University. Kent. Ohio 44240 USA. pošteni novčič Norveška pravljica Živela je nekoč revna žena v beraški bajti daleč onkraj vasi. Ker je imela le malo hrane in nobenih drv, je poslala svojega sinka v gozd, da bi nabral suhljadi. Deček je poskakoval in tekel, da bi se ogrel. Kajti bil je mrzel, siv jesenski dan in vselej, kadar je pobral vejo ali korenino in jo vtaknil v butaro dračja, je moral potem tolči proti ramenom z rokami, da so bile od samega mraza rdeče kot grmički brusničevja, prek katerih je stopal. Ko je nabral in zvezal veliko butaro suhljadi, je krenil z njo proti domu. Šel je prek zmrzlega strnišča in zagledal sredi njive oglat bel ka-men. — Oh, ubogi stari kamen, kako si^ bel in bled, gotovo te zelo zebe, je dejal fantič, slekel svoj jopič in ga položil na kamen. Ko je rišel z butaro domov, ga je mati vprašala, kako da hodi v jesenskem mrazu golorok naokrog. Povedal ji je, da je videl star oglat kamen, ki je bil čisto bel in bled od mraza in temu je dal svoj suknjič. — Bedaček, je rekla mati, — mar mislis, da kamen prezeba. In tudi če je šklepetal od mraza, je vendarle vsak sam sebi najbližji. Tako težko te oblačim! Fantovski suknjiči so dragi, tudi če jih ne bi obešal na kamne po strniščih. In ukazala je sinu, naj teče po suknjič. Ko je fant prišel do kamna, se je ta medtem obrnil in z eno stranjo dvignil iz zemlje. — Seveda, ubožček, ker imaš suknjič, je dejal deček. Ko pa je stopil bliže, je zagledal zaboj, do vrha poln bleščečih srebrnikov. — To je prav gotovo ukraden denar, si je mislil, — nihče ne pušča pošteno pridobljenega denarja pod kamnom v gozdu. Vzel je zaboj, ga nesel k bližnjemu ribniku in ga vrgel vanj. Na vrh pa je vzplaval nov- V* v 0 C1C. — Ta je pošten novec, poštenjak se ne potopi, je dejal deček. Vzel je novčič in šel z njim in v suknjiču domov. Materi je povedal, kako je bilo, da se je kamen obrnil in da je našel zaboj, poln srebrnikov, ki jih je vrgel v ribnik. Kajti bil je ukraden denar. — Toda en novčič je vzplaval in tega sem vzel, ker to je pošteno pridobljen novčič, je dejal. — Ti si norček, je hudo jezna rekla mati, — če bi bilo le to pošteno, kar plava na vodi, potem bi bilo kaj malo poštenja na svetu. In če bi bil denar desetkrat ukraden, saj si ga ti vendar našel in vsak sam je sebi najbližji. Če bi obdržal denar, bi midva do konca dni živela v miru in zadovoljstvu. Toda norček si in norček boš ostal. Ne bom se več mučila in ubijala s teboj. Pojdi po svetu in si sam služi kruh. Fant je moral po širokem svetu in hodil je iz kraja v kraj ter iskal zaslužka. Toda kamor je prišel, se je zdel ljudem premajhen in preslaboten in so mu rekli, da zanj nimajo dela. Slednjič je prišel k nekemu trgovcu. Ta ga je najel, da je prinašal kuharici vodo in drva. Dlje časa je že služil, ko je nekoč hotel trgo- vec potovati v daljne dežele in povprašal vso služinčad, kaj naj ji prinese s poti. Ko so že vsi povedali, kaj si žele, je prišla vrsta tudi na fantička, ki je prinašal v kuhinjo vodo in drva. Ponudil je svoj novčič. — Toda kaj naj ti kupim zanj? je vprašal trgovec. —To ne bo prida nakup. — Kupite, kar zanj dobite, pošten novčič je, to vem, je dejal fant. Gospodar mu je obljubil in odjadral. Ko se je trgovec v tujih deželah izkrcal in spet naložil in nakupil, kar so si želeli njegovi kupci, je šel na ladjo in hotel odriniti od brega. Šele tedaj se je spomnil, da je mu je kuharček dal novčič, naj mu zanj kaj kupi. — Mar naj zaradi tega novčiča še enkrat grem v mesto? Zmeraj imaš sitnosti, če jemlješ s seboj takole prtljago, je mislil trgovec. Tedaj mu je prišla nasproti žena z vrečo ti a hrbtu. — Kaj imaš v vreči, mamka? je vprašal trgovec. — Ah, mačko, ki je ne morem več hraniti in jo bom vrgla v morje, da se je bom znebila, je odvrnila starka. — Fant mi je vendar rekel, naj kupim, kar morem dobiti za novčič, je sam zase dejal trgovec in vprašal ženo, če proda mačko za srebrn novčič. Ženska ni bila počasna, udarila je v roko in sklenila sta kupčijo. Ko so pluli naprej, je prišlo strašno neurje in divji vihar; ladjo so gnali valovi in niso vedeli kam. Slednjič je prišel trgovec v deželo, kjer ni bil še nikoli in je šel navzgor proti mestu. V krčmi, kamor, je zavil, so bile mize pokrite in na vsakem prostoru je za gosta ležala šiba zraven krožnikov. Trgovec se je začudil, ker si ni mogel misliti, kaj naj počno z vsemi temi šibami. Toda sedel je in mislil: — Natanko bom gledal, kaj drugi počno s šibami in bom jaz naredil prav tako. In ko so prinesli jedila na mizo, je takoj opazil, čemu so bile šibe; gomazelo je na tisoče miši in ljudje, kar jih je sedelo pri mizi, so se morali otepati s šibami in slišati je bilo le tleskanje palic, včasih glasneje, včasih tiše. Večkrat je kdo tlesnil soseda po licu in moral si je vzeti časa in reči: — Oprostite, prosim. — V tej deželi je jesti težaško delo, je dejal trgovec, — čemu nimajo ljudje tukaj nobenih mačk. — Mačk? so vprašali ljudje, saj niso vedeli, kaj je to. Tedaj je trgovec stekel po mačko,, ki jo je kupil za kuharčka, in ko je prišla mačka na mizo, so se morale miši poskriti v svoje luknje. Kar so ljudje pomnili, še niso tako v miru jedli. Prosili in rotili so trgovca, naj jim vendar proda svojo mačko. Slednjič je dejal, da jim jo prepusti, toda zanjo hoče imeti sto tolarjev. Odšteli so mu jih in se mu še lepo zahvalili. Potem je trgovec odjadral, toda komaj je prišel na odprto morje, je zagledal mačko. Sedela je na velikem jamboru. Koj nato je prišlo neurje in vihar še hujši kot prvič in gnalo je ladjo naprej in naprej, dokler se niso u-stavili na kraju, kjer ni bil še nikoli. Trgovec je šel spet v krčmo in tudi tu je bila miza po- phjvio- Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja, belo pismo, črn pečat. Kakšno je dano v tem pismu povelje) Kakšno povelje, kakšni ukazi) Kaj-li nam hoče, kaj-li veleva) Pojdimo, pojdimo pismo brat! „To je povelje zamorskega kralja: Vi neugnani vsi Cicibani morate biti hitro zaspani, kakor bi trenil, morate spot!" Oton Župančič krita s šibami, ki so bile še večje in daljše, kot tam, kjer je bil prvič. Pa so jih tudi potrebovali, kajti bilo je še mnogo več miši in še enkrat večje od tistih, ki jih je prvič videl. Spet je prodal svojo mačko in tokrat je dobil zanjo brez mešetarjenja dvesto tolarjev. Ko je odjadral in je prišel že precej od brega, je mačka sedela na jamboru. In spet je prišlo neurje in končno ga je vrglo na obalo, kjer ni bil še nikoli. Spet je krenil v krčmo in tudi tu je bila miza pokrita s palicami, toda vsaka palica je bila dolga enaist komolcev in debela kot majhna metla. Ljuaje so rekli, da ne poznajo nič hujšega kot sesti h kosilu, kajti v mestu je bilo na tisoče velikih, grdih podgan. Le s težavo in muko si nesel enkrat v usta, tako težko si se obranil podgan. Spet so prinesli mačko z ladje in ljudje so sedaj mogli v miru jesti. Prosjačili in prosili so trgovca, naj jim vendar proda mačko; dolgo jih je zavračal, slednjič jim je obljubil, da jo bodo dobili za tristo tolarjev. Plačali so mu in se mu še na moč zahvaljevali. Ko je priplul trgovec na morje, je preudarjal, koliko je fantič zaslužil z novčičem, ki mu ga je izročil. — Nekaj denarja naj le dobi, je sam pri sebi dejal trgovec, — toda vsega ne. Saj se mora meni zahvaliti za mačko, ki sem jo kupil zanj in vsak je sam sebi najbližji. Toda komaj je trgovec to mislil, že je nastal tak vihar in neurje, da so bili prepričani: potopili se bomo. Tedaj je trgovec uvidel, da mu ne preostane nič drugega, kot zaobljubiti se, da bo dečku izročil ves denar. Komaj je zaobljubljeno izrekel, že se je vihar polegel in v ugodnem vetru so jadrali proti domu. Prišel je domov in izročil fantu šeststo tolarjev in svojo bogato hčer. Saj je bil vendar sedaj kuharček tako bogat kot trgovec in je živel od takrat v veselju in udobju. Vzel je k sebi svojo mater in bil prijazen z njo. — Kajti jaz še zmeraj ne verjamem, da bi moral biti vsak sam sebi najbližji, je dejal. kako je mica tatove ugnala Živela je stara žena z imenom Mica. Poleg mucka in kužka je imela samo še kravo Seko, pa še to je morala jeseni prodati, ker ni imela dovolj krme, da bi jo preživela čez zimo. Tisto poletje je Šeko pridno pasla po travniku in ji venomer prigovarjala: „No, Šeka, tu jej, tu je boljša trava." Prišla je jesen. Mica je še zadnjič napasla kravo, nato pa jo je peljala na živinski sejem. Žalostno ji je govorila: „0, kaj bo sedaj, ko te moram prodati, kje bom dobila mleko)” Krava je s povešeno glavo stopala zraven nje, kot da bi jo razumela. Tako sta počasi prišli na sejmišče. Šeka je bila lepo rejena, zato jo je Mica hitro prodala in dobila za njo precej denarja. Spra- vila je denar in se napotila proti domu. Sledilo pa ji je več sejmskih tatov, ki jim ni ostalo skrito, da ima Mica denar, pa so si ga hoteli na lahek način prilastiti. Mica je prišla nič hudega sluteč domov in začela kuhati žgance. Po svoji stari navadi je kramljala in klepetala z mucko, ki ji je bilo ime Sablja, in s kužkom Kijem, ki sta se kar naprej smukala okrog štedilnika. Takole jima je govorila: „No, tu imata najprej malo mleka in kruha, za večerjo bosta dobila še žgance." Ko se je zvečerilo, reče Mica kužku in mucki: „Nocoj bomo jedli žgance, dobro jih bom zabelila." In res je začela drobiti žgance in se po svoji stari navadi spet pogovarjala s Ki- jem in Sabljo. Tatovi, ki so že nestrpno čakali pred vrati, kdaj bodo lahko vdrli, so pozorno poslušali njeno govorjenje. Mica je namreč takole dejala mucki in kužku: „Tako, sedaj bomo pa jedli. Na, najprej ti malo, pa ti malo, pa še tebi malo, pa spet tebi malo. Da ne boste lačni, bom pa dala še tebi malo in onemu malo. No, kar je ostalo, bo pa zame." Ko so povečerjali, je Mica spet rekla kužku in mucki: „No, sedaj ste se najedli, le pojdite ven. No, Sablja, no. Kij, le pojdite ven." Ko so tatovi to slišali, so dejali: Jej, koliko jih je," in se zapodili v dir, da so jih noge komaj dohajale. Tako se je Mica rešila tatov, ne da bi sama vedela. oooo<>oooo<>o<><><><><><>o<><>o<><><>o<><>o<>oooo<><><><>oooo<><><><><>oc>o<><><>o<><><>0<><><><>0<><><><><><><><><><><>0<><><>Ch>C><><>0<>000<><><>C><>C<><>ChC><>^ Toda mladenič pred vrati je bil spet neznanec. Vedela je, kaj bo rekel, še preden je odprl usta. Jaz sem Markheim," ji je rekel s previdnim glasom. »Kaj hočete?" »Marali bi vedeti." »Predam se. To hočete." • Bil je presenečen: »Šalite se,” je rekel. »Spustite me v hišo." Odprla je vrata. Vstopil je in pazljivo ogledoval sobo. »Ste sami?" »Da." »Zakaj, ste rekli, da se predaste? Ste plačali mojima kolegoma? Barabi! Dam jima dober podatek, pa me hočeta prehiteti! Koliko sta dobila?" Mrs. Colby se je usedla v naslanjač. »Sta bila vaša prijatelja? Torej ste ju vi poslali?" »Tako je. Ideja je moja, ti dve barabi pa sta..." »Ne razumem, je s težavo izgovorila. »Kako ste zvedeli za tistega človeka in za najin pogovor na klopi? Vam je sam povedal ali pa ...” »Ne, on že ne. Ne vemo, kje je. Mislim, da je še v San Franciscu. Ziggy, Pancho in jaz smo ustanovili klub. Pancho je mojster za magnetofonsko snemanje. Poslušali smo parčke na klopeh in včasih tudi posneli kaj zanimivega. No prišli ste vi in tisti Markheim in vključili smo magnetofon. Ko smo brali časopise, sem rekel: ,Tale gospa jih pa ima na vesti. V naših rokah je.' Povedal sem jima, kaj sem se domislil. Najprej je odšel na delo Ziggy. Toda pobrisal jo je s plenom. Potem Pancho. Tudi njega ni bilo nazaj. Pa sem si rekel, da moram pregledati, kako je z vami. In zdaj sem tukaj." Globoko je zajela sapo. Tako je torej: »klub" prisluškovalcev z magnetofonom. Niti ni tako hudo. »Zakaj ne bi popila kozarček pijače in se pogovorila?" je prijateljsko predlagala. »Prav rad," je odvrnil in stopil k baru. Toda hodil je ritenski in jo gledal. Tudi ko je pripravljal pijačo, je venomer strmel vanjo. Bil je zelo previden. Ne bo šlo zlahka si je mislila Mrs. CoIby. »Koliko hočete," ga je vprašala, ko je stkal pijačo. »Deset tisoč. Toliko kot prvi tip." »Ne v čeku, temveč v gotovini." »To mi ustreza." Oči so se mu bleščale. »Morava v klet." »V klet?" »V kleti imam blagajno." »V redu, samo vi boste šli pred menoj. Nobenih neumnosti!" Ko je pritisnila na gumb *in so se vrata odprla, je pokazala odprtino. Odkimal je in rekel: »Za vami." Vedela je, kaj jo čaka doli. Stopila je torej po stopnicah in upala, da bo toliko temno, da ne bo videla trupel. »Kako čuden duh," je rekel. »Imate kakšno luč?" »Trenutek," je dejala in pozabila, kaj je že bila razmišljala. Ko je obrnila stikalo, je pogledala stran. Neznanec je zakričal od groze. »Moj bog! Ziggy in Pancho!” Zastrmel se je vanjo. »Vi ste ju ubili! Tako je! Nikoli me ne bi pustila na cedilu. Vi ste ju ubili!" »Tako boste vsaj vi več dobili." »Jaz že ne; grem.” Bilo ga je tako strah, da je pozabil, zakaj je prišel. Morda si je mislil, da je kriv za smrti svojih tovarišev. »Spustite me ven!" Stopila je predenj. »Ne počenjajte neumnosti. Mrtva sta. Če me boste ovadili, jima ne boste prav nič pomagali." „Ne!" je zakričal. »Hočem od fod!" »Moj mož je bil previden in sebičen," mu je rekla. »Hotel je biti popolnoma prepričan, da ne bo nihče odkril tega zaklonišča. Toda pomislil je tudi na to, da bi kdo le našel vhod in skušal nasilno priti sem dol." »Pustite me ven!" je kriknil. »Nori ste! Kaj me briga vaš mož!" Odrinil jo je in planil na stopnice. Toda do vrha ni prišel. Pritisnila je na gumb. Stopnice so izginile, pod njim je bila nekakšna drča s pastjo na koncu. Izsiljevalec je kriknil in zdrsnil v past, ki se je zaprla za njim. Trenutek kasneje so se stopnice zopet pojavile in Mrs. Colby se je povzpela po njih. Potem je zadnjič pokrila vrata s slamnato preprogo. Dr. Calder bi moral priti čez dvajset minut. Morda se je prvič v zgodovini ženska okopala, preoblekla, počesala in naličila v tako kratkem času. Toda Mrs. Colby ni bila navadna ženska. A RT BUCHWALD Kako sem si pridobil besedo v hiši Ker sem kot Američan poročen z Američanko in imam tri ameriške otroke, se ljudje neznansko čudijo, da imam v družini prvo besedo. Vem, da je to zoper vsa pravila in več ljudi si je to tako razlagalo, da pač živim v Parizu in me nimajo tako na vrvici, kakor je večina ameriških mož doma v Ameriki. Vendarle kar ne morem verjeti, da je tako. Zakaj trdno sem prepričan, da bi imel tudi tam v Ameriki prvo besedo — ipa čeprav ne pretepam svoje žene. V družini je gospodar tisti, ki je posebej zato rojen. V tej zadevi vedno rad povem zgodbo o časnikarju, ki se je odpravil na pot, da bi nekega človeka, ki je pravkar obhajal zlato poroko, vprašal to in ono. In je vprašal slavljenca: »Kaj mislite, kaj vam je pripomoglo, da ste bili vsa ta dolga leta srečno poročeni?" Mož je odvrnil: „Zato sva z ženo tako dolgo srečno poročena, ker moja žena vedno odloča o postranskih, jaz pa o važnih zadevah." „Mi lahko poveste kak primer?" je vprašal poročevalec. »No, moja žena odloča, kaj naj oblečem, kaj naj jem, kaj naj delam, kdaj imam dopust, kdo naj bi bil moj prijatelj, kdaj moram iti spat in kdaj zjutraj vstati." Časnikar je osupnil: „Ali so to postranske zadeve? V katerih stvareh pa vi odločate?" „Jaz pa odločam, kdo naj bi bil predsednik ZDA in se brigam za zadeve v Kongu, Mali Aziji, v Que-moyu in Matsuju in se zanimam za vsa vprašanja o razorožitvi." Nekako pred dvema letoma sem napredoval za družinskega poglavarja. Zgodilo se je prav slučajno. Doslej sem bil kakor vsi zakonski ameriški možje in očetje samo za tarčo sramotnih dovtipov in nekakšen dobrodušni, potrpežljivi Pavliha, ki je z nesramnimi besedami opsovala. Kuharica je koj izjavila, da ne bo služila v hiši, kjer se taka babura napihuje. In je pripravila svoj kovček. Moja žena je bila obupana. „To pot," je rekla, „si je vratarica zares preveč privoščila. In tega ne bom prenašala." Vsi otroci so bili istih misli, čeprav še razumeli niso, o čem smo govorili. Pestrna je prav tako rekla, da je tudi ona zdaj sita te nesramne vratarice. Vsi so strmeli samo vame, češ kako se bom neki odrezal. Kakor je bilo videti na njih obrazih, niso kdo ve kaj pričakovali, da bi se moral zavzeti za vratarico, ker je bila stara in gluha. Mimo tega je bila že rojena v surovem okolišu in je bilo povsem neumno, da bi se čutil užaljenega. A preden sem kaj takega zinil, mi je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Čeprav bi se trudil in jih miril, bi slišal iz ust svojih dragih^ le običajne porogljive opazke in žaljivke. Zatorej so bili vsi precej presenečeni, ko sem se odrezal: Urno je potisnila denar v miznico in zamrmrala: »Seveda ne, gospod. Lahko se zanesete." Odkorakal sem navzgor, kjer je željno čakala vsa družina na uspeh mojega posredovanja. »Tako, to je končano," sem zmagoslavno izjavil. »Nikoli več ne bo žalila naše kuharice." »Kaj si ji pa rekel?", je vprašala moja žena s takim glasom, da je bilo prvikrat čutiti nekakšno občudovan-je. »Vpričo otrok ti tega ne morem ponoviti," sem odvrnil. »A pošteno sem ji zasolil svoje mnenje!" Spričo takega dosežka mojega nastopa je vsa družina kar zavzdrhtela. Začutil sem, kako je iz vsega stanovanja zaplul tak val spoštovanja do mene, kakršnega še nisem bil nikoli deležen. Čez teden dni sem imel spet priliko, da sem pokazal, kdo je gospodar v hiši. Šolski avtobus, ki je odvažal otroke k pouku, si je nenadoma izbral drugo progo za vožnjo. Zaradi tega so imeli moji potomci daljšo pot do najbližje postaje. Moja žena in pestrna sta bili razsrjeni. Dopovedovali sta mi, da bi bilo treba v šolo in se pritožiti pri ravnatelju. Miklavž izbiva davila DOBRA KNJIGA — NAJLEPŠE DARILO ■ B. Stowe: KOČA STRICA TOMA, barvna slikanica Šl1 velikega formata, br. 14.— | D. Defoe: ROBINZON CRUSOE, barvna slikanica velikega formata, br. 14.— ■ Jules Verne: V OSEMDESETIH DNEH OKROG SVETA, barvna slikanica velikega formata, br, 14.— ■ PETER PAN IN DRUGE ZGODBE, barvna slikanica, br. 22.— ■ NA KRILIH DOMIŠLJIJE (Grdii raček, Palček, Na počitnicah, Če bi bil velik), br. 22.— ■ VESELO RAČUNANJE, poučna knjiga za mole šolarje, ilustr., kart. 19.— ■ Perrault: OBUTI MAČEK — TRIJE PRAŠIČKI — C ar rali: ALIČA V DEVETI DEŽELI, barvna slikanica velikega formata, 'kart. 29.— ■ Grimm: SNEGULJČICA — Barrie: PETER PAN — Perrault: TRNJULČICA, barvna slikanica velikega formata, kart. 29.— ■ GOSAČEK BRAZDAČEK, zgodba za otroke, ilustr., br. 9.— H MAČJA LOTERIJA, zgodba za otroke, ilustr., br. 9.— ■ TATINSKI MUC, zgodba za otroke, ilustr., br. 9.— ■ Josip Vandot: KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM, mladinska povest, 182 sitr., kart. 24.— ■ France Bevk: TATIČ, mladinska povest, 68 str., ilustr., br. 18.— H Franc S. Finžgar: LETA MOJE MLADOSTI, pisateljevi mladostni spomini, 102 str., ilustr., kart. 24.— ■ Franc S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, povest davnih dedov, 2 knjigi skupaj 470 str., br. 43.— ■ Josip Jurčič: SOSEDOV SIN, povest iz kmečkega življenja, 72 Str., kart. 24.— ■ Daniel Defoe: ROBINSON CRUSOE, življenje in nenavadne prigode pomorščaka, 238 str., ilustr., kart. 25.— ■ Ivan Tavčar: MED GORAMI, slike iz loškega pogorja, 124 str., br. 18-— ■ Tone Pavček: VRTILJAK: zbirka pesmi za otroke, 78 str., ilustr., kart. 24.— ■ Ferdo Godina: PRAVLJICA O LOGARNICI, zbirka zgodb za otroke, 66 str., ilustr., kart. 15.— ■ Branko Jurca: ŽREBIČEK BREZ POTNEGA LISTA, zgodbe za otroke, 34 str., ilustr., kart. 34.— Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC V/ULFENGASSE JIRI MAREK Zdrava kritika — Jim bom že pokazal, — je razmišljal, — vsem bom pokazal! Pošteno se bomo oznojili! — Predvsem vem, da je Novak že dvakrat neupravičeno prejel mesečno nagrado. Nadalje bom rekel, da pri nas premalo skrbijo za tehnično varnost. Kriv je Materna. Kar pa se tiče Bogačka, je pravi lopov; sam sebe pošilja na službeno potovanje in se pelje v Karlštajn po jabolka. Premije se pri nas delijo nezakonito; vsem je znano, da je bil Kučera bolan, pa je vseeno dobil premijo! Pogumno si je zapisal vse to na listič. Potem se je zamislil. — Morda pa Novaka ne bi bilo treba omeniti. Pomagal mi je, ko sem se znašel v tisti godlji zaradi inventure. Ne bilo bi tovariško, če bi ga zdaj uničil. Novaka je prečrtal. — Tehnična varnost... Materna ... Spomni se, kolikokrat si bil v gosteh pri Maternu in kako čudovit orehov liker ima... Poleg tega je tudi nenadomestljiv partner pri preferansu. Kje pa se pravzaprav še sploh zmenijo za tehnično varnost, Nikjer. Materno bom prečrtal. Ni treba biti do vseh ljudi tako surov. Prečrtal je Materno. — Zdaj je na vrsti Bogaček. Tista reč s potovanji v Karlštajn je res nerodna... Da, res, tudi meni je prinesel jabolka! Še celo zastonj! Bogaček pravzaprav ni slab človek, okoliščine so ga malo pokvarile. Človek ne sme takoj tako strogo soditi. In prečrtal je Bogačka. _______ Zdaj pa KučeraI Po pravici povedano, pri nas so premije vedno tako delili. Seveda je to v nasprotju s predpisi, toda denar tudi bolniku prav pride. Ce boš kdaj zbolel, boš tudi ti dobil premijol In prečrtal je tudi Kučera. Potem je sedel in razmišljal. — Toliko vem o ljudeh, da bi jih lahko uničil, če bi bil zloben. Ampak ne, bolje je, da molčim. Čeprav se zavedam, da je zdrava kritika potrebna. Mar sploh kdo dvomi o tem! smel služiti za vsakdanje kruhke in se nato razpuhteti. Kakor vseh ameriških mol pa nekako tudi mene ni niti malo motilo, da sem imel tako vlogo, najbrž zato, ker še slutil nisem, kako bi moglo biti drugače. Nato se je zgodilo nekaj posebnega. Nekoč sem prišel iz pisarne domov in videl, da je — kakor pravijo Francozi — nekaj izbruhnilo. Moja druga žena, najini trije otročički, Pestrna in kuharica — vsi so bili kar iz sebe. Dozdevalo se je, da je vratarica (ki je v Franciji nekaj kakor hišni upravitelj, detektiv in tašča hkrati) užalila našo kuharico in jo »Zadosti mi je! Nihče naj ne misli, da sme brez kazni žaliti mojo kuharico! Enkrat za vselej bom naredil konec!" Ves razkačen sem zdivjal iz sobe in doli v pritličje k vratarici. Ko sem jezen in srdit zapičil oči vanjo, sem segel v žep in izbezal dvajset frankov. Medtem ko sem ji molel denar, sem ji dejal: »Zakaj 9te žalili mojo kuharico?" Vzela je bankovce in odvrnila: »Saj je nisem mislila žaliti." »Saj sem ji tudi jaz to rekel," sem pripomnil »Torej ne boste več žalili te gospodične, kajne?" Drugo jutro sem se odpravil na postajališče, ki je bilo pet hišnih blokov oddaljeno od nas, in sem ondi čakal s svojimi tremi otroki. Ko je prišel avtobus, sem vprašal, ali bi mogel za hip spregovoriti z voznikom. Izstopil je in ko sem mu stisnil roko, sem skrivši položil 50 frankov vanjo. On pa je sprejel to darilo tako vsakdanje in s takim obrazom, kakršnega ima navadno plačilni kake imenitne francoske restavracije. Razložil sem mu, da je na sedanji progi do postajališča skoraj predaleč za otroke. Nakar je bil tudi on prepričan o tem. Menil je, da bi avtobus prav gotovo spet lahko vozil po stari progi in bi postajališče prestavili in postavili kar pred našo hišo, da otrokom ne bi bilo treba niti tako daleč hoditi kot prej. Ko sem se bil tisti večer vrnil domov, so me sprejeli s slovesnim vzklikanjem. »Le kako si to dosegel?" me je moja žena vprašala in kar žarela v obraz. »Noben avtobusni voznik ne bo odtlej preganjal mojih otrok sem in tja," sem dejal. »Tistega fantalina sem tako nahrulil, da je kaj!" Moja pomembnost v hiši se je začela spreminjati. Odtlej so me klicali k posvetovanju, kadar so odločali o notranjih zadevah. Celo o tem so poizvedovali pri meni, kaj mislim o političnih vprašanjih. Čez nekaj tednov so me spet pozvali na posvet o neki važni zadevi. Ko sem bil prišel iz urada, mi je dejala žena: »Joel se tako vede, da ni za nikamor! Pestrno suva in poriva sem in tja, zmeraj pretepa obe deklici, noče pisati nalog in se upira, da bi hodil o pravem času spat. Nič več mu nisem kos. Skrajni čas je, da se nauči ubogati." »Presneta reč! Prav zares imaš prav!" sem pomislil. »Paglavca bom že naučil kozjih molitvic in ga vpregel v disciplino!" Fanta sem zgrabil za roko, ga potegnil v njegovo sobo in zaloputnil vrata. »Torej," sem ga nahrulil. »Koliko zahtevaš, da boš spet spodoben dečko, da boš dal mir pestmi, da ne boš več pretepal sestric in da boš točno hodil spat?" „Kaj???“ »No, koliko bi rad? Mislim, kakš- na je prilična cena za spodobno vedenje?" »Pa res ne vem," je odkrito priznal. »Bi bilo zadosti petindvajset frankov?" »Na teden?" »Veš kaj, malo preveč zahtevaš kot pobič sedmih let!" »Ali dobim petindvajset frankov na teden," je odvrnil, »ali pa ne bo nič iz te kupčije." »Prav, prav, ampak prosim, jezik za zobe! Le eno zahtevam: da se pestmi opravičiš." »To mora biti posebej plačano." »Saj me izžemaš!" sem zavpil. »Pa se ne bom oprostil, če mi ne daš še deset frankov za to." »Dobro," sem dejal. »Pa glej, da nikomur ne zineš o tem denarju. To je skrivnost! Drži?" »Drži." »In zdaj začni kričati, da bo videti, kakor da bi te bil nabunkal." Joel je planil v stok in jok, in medtem ko sem šel iz sobe, sem si odvihral rokava na srajci. Moji ženi, deklicama in pestmi je šlo kar na jok. »Pa ga vendar nisi preveč," me je zaskrbljeno vprašala žena. Zasmejal sem se in preslišal vprašanje. Čez nekaj dni se je Joel hvalil deklicama s svojimi dohodki in tako sem moral še njima izplačati, da nista izklepetali. Kmalu zatem je pa pestrna le izvohala, kakšen topel dežek prši na otroke. Pri priči je zahtevala povišek plače, ki bi ji ga bil spričo splošnih razmer težko odrekel. Zdaj pa se je dozdevalo, da me vsi upoštevajo razen moje žene, ki je še zmeraj dvomila, ali sem res kapitan na ladji. To pa se je kar čez noč obrnilo. Nekoč zvečer sem se ves zmagoslaven vrnil domov od kvartanja in sem ženi oznanil, da ji- bom odslej prepustil petnajst odstotkov vsega dobička pri igri. Dotlej je namreč moja žena zmeraj godrnjala zaradi kvartanja. A zdaj, ko je bila soudeležena pli plenu, se je ves čas zanimala za igro. »Uradno" nisem odtlej nikdar več izgubil, a priznati moram, da so moje izgube in tedensko izplačilo petnajst odstotkov od navideznega do- bitka narasle na več sto frankov. Ves čas se me je držala taka smola, da bi bil najrajši povsem nehal igrati. Kočljivo pa je bilo to, da sem bil prej toliko »dobival" in se zatorej nisem mogel kar tako izmuzniti s kakim izgovorom, ki bi bil zalegel pri ženi, da se mahoma ne zanimam več za igranje. Torej sem zadnji dve leti dajal vratarici mesečno po dvajset frankov, da ni več žalila kuharice. Avtobusni voznik je prejemal od mene po petdeset frankov, da je ustavljal pred našo hišo; moj sin je dobival na teden po petindvajset frankov, da ni več pretepal otrok, ti pa so prejemali približno po deset frankov na teden, da niso nič izblebetali moji ženi o petindvajsetih frankih Joelu; pestrna je dobivala po sto frankov več na mesec in moja žena po petnajst odstotkov od dobitka, ki ga nisem nikdar priigral. Zdaj vidite, kateri ameriški družinski poglavar more po resnici reči, da bi bil zgolj on in samo on gospodar v hiši. iEa dobro voljo „Povej mi, Tone, ali spadajo mačke v družino roparskih živali?“ „Da, mucka moja!" • „Včeraj se je na naši spiritistični seji javil sam Beethoven.“ „Beži no! In kaj vam je povedali“ „ Prosil je mojo ženo, naj ne igra več njegovih sonat." • Jože je pripovedoval prijatelju, da se je odločil, da bo r^kel ženi, da bo treba malo bolj varčevati pri gospodinjstvu. „No, kako je bilo?" je naslednji dan vprašal prijatelj. Jože pa kislo: „Kaže, da bo sedaj konec z mojimi cigaretami in pivom." • Prodajalec stranki: „Ne, gospa, že dolgo ga ni." Lastnik trgovine se jezno vmeša: „Kako da ne. Polno jih imamo doli v skladišču, polno!" Nakupovalka pa je bruhnila v smeh in zapustila trgovino. Lastnik: „Kaj pa je hotela?" Prodajalec: „Da že dolgo ni bilo dežja, sem rekel." nogomet Senzacija v Rotterdamu S pravo senzacijo se je sredi tedna končala tekma za pokal evropskih prvakov. Rotterdamski Feijenoord je v povratni tekmi na svojih tleh premagal favoriziranega Milana s 2:0 (1:0) in se tako kvalificiral za nadaljnjo tekmovanje. Prednost Milančanov, ki so doma dobili tekmo 1:0 v svojo korist, ni zadostovala. S AC Milanom se poslovi eno najboljših klubskih moštev, ki si je še pred nedavnim priborilo svetovni pokal. Celovška Austria zaostaja Za celovško nogometno moštvo Austria je številka 13 očitno res nesrečna, kajti v 13. kolu državnega prvenstva so Celovčani v tekmi proti istoimenskemu moštvu v Salzburgu utrpeli občuten poraz 0:4. Dobri poznavalci razmer v tej celovški ekipi pa vidijo vzroke tudi še drugod ter navajajo ne-prijateljske odnose ter nedisciplinirano zadržanje nekaterih članov. Baje se je nekaj takega pripetilo tudi pri odhodu celovške enajstorice na potem tako „usodno“ zaključeno tekmo v Salzburgu. Če je vse to res, potem se res ni treba čuditi, da je celovška Austria na prvenstveni lestvici „padla“ že na 14. mesto, čeprav bo vzroke po vsej verjetnosti treba iskati tudi še drugod. V nedeljo pa bodo imeli Celovčani priložnost, d^i vsaj malo popravijo svoj ugled. Na domačih tleh bodo sprejeli predarlsko moštvo iz Dornbirna in morebitna zmaga bi nedvomno pomenila delno oddolžitev za slabe rezultate, ki so jih zabeležili pri igrah v zadnjih tednih. b°ks Benvenuti uspešno branil naslov Športna palača v Rimu je bila ob koncu minulega tedna prizorišče napetega boja, v katerem je Nino Benvenuti branil naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji. Pozval ga je 32-letni Luis Rodriguez iz Kube, ki živi zdaj v Ameriki. Že večkrat je hotel nastopiti proti svetovnemu prvaku, vendar se mu je Benvenuti vedno 9pet izmikal; očitno se je zavedal, kako dober borec je njegov nasprotnik. To je pokazal tudi sedanji boj, za katerega se je Rodriguez zelo temeljito pripravil. Vedel je, za kaj gre, ko je nastopil proti Benvenutiju, ki je imel na svoji strani verjetno skoraj vseh 18.000 gledalcev. Kljub temu je na tihem upal, da se mu bo morda le posrečilo zamajati stolček svetovnega prvaka; in dolgo časa je skoraj izgledalo, da se bo boj končal v njegov iprid. Že v prvih rundah je Italijan utrpel poškodbo nad levim očesom in v sedmi rundi je začela rana močno krvaveti, tako da je bil Benvenuti precej oviran v svoji vidljivosti in ni več mogel dovolj točno v naprej preračunati udarcev svojega nasprotnika. Toda potem je kot blisk z jasnega neba prišel vil. rundi preobrat: Rodriguez je samo za trenutek pozabil na kritje in to priložnost je stoodstotno izkoristil Benvenuti ter svojega nasprotnika s klasičnim k. o. podrl na tla. Gledalci so po tem nenadnem in nepričakovanem koncu boja navdušeni pozdravljali »svojega" 9tarega in hkrati novega svetovnega prvaka. KRATKE ŠPORTNE VESTI H Prvič v zgodovini se bo Moskva potegovala za olimpijske igre 1974, kakor je pred nedavnim izjavil predstavnik sovjetskega olimpijskega komiteja. Poleg sovjetske prestolnice nameravajo kandidirati tudi Los Angeles, Firence in Montreal. H V innsbruški hali Tivoli je celovški KAC v okviru državnega prvenstva v hokeju na ledu podlegel svojemu najmočnejšemu tekmecu IEV s pičlim rezultatom 3:4. B Drugi »polčas" avstrijskega nogometnega državnega prvenstva se do prihodnje leto začel že IS. februarja. B Češka druga hokejska garnitura je v Helsinkih premagala državno reprezentanco Finske z rezultatom 4:2. B Sovjetski dvigalec uteži v lahko-težki kategoriji Ivančenko je na tekmi v Vzhodnem Berlinu postavil nov svetovni rekord v peteroboju. S 492,5 kg je izboljšal prejšnji rekord svojega rojaka Goluboviča. 1 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih): 6.40 Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda. Sobota, 29. 11.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 15.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.30 Andre Gide — 22.10 Po sledeh Evripida — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 30. 11.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — T3.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.04 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 69 — 17.05 Obzornik znanosti — 18.45 šansoni — 20.00 Orkestrski koncert — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 1. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 »Dunajski kongres", zgodovinska maniatura — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 2. 12.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 »Pogovor v gozdovih" — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 21.30 Glasbeni feljton — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 3. 12.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Vesele melodije — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Odgovornost raziskovalca — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 »Puntilla" — 21.30 Pesnik Peter Hille — 22.10 Filozofija in jezik v sodobni miselnosti — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 4. 12.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Opis dežele — 17.10 Pesmi Herthe Kraftner — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Psihografija dednega sovraštva — 20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 21.15 V žarišču — 22.10 Srečanje v pogovoru — 22.30 Slavne note — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 Šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled, 13.30 Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otio-kom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in rifem, 22.10 Šport iz vsega sveta. Sobota, 29. 11.: 5.05 Začetek dneva z godbo na pihala — 7,55 Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 10.05 Avstrijska glasba 20. stoletja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Koncert po željah — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 20.10 Zabavni večer — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 30. 11.: 7.35 Ljudske viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Ljudska glasba — 10.00 Operetni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.10 O-gledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 »Carjevič", opereta. Ponedeljek, 1. 12.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba sosedov: Ukrajina — 10.15 Evropski pripovedniki 20. stoletja — 11.00 Ljudska glasba — 13.55 Davčno pravo — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mixed pickles — 19.15 Dom in šola — 20.10 »Vmesna bilanca , radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov: Jugoslavija — 22.10 Konjski šport. Torek, 2. 12.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 10.05 Senca slave — 10.35 Dela velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 17.00 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira berlinske simfonike. Sreda, 3. 12.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Venček melodij iz operet — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 15.00 Nastanek nervoz — 15.15 Koroški avtorji: Hanns Renger — 15.30 Glasbeni interpreti iz Koroške, Slovenije in Julijske krajine — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Ohranitev zgodovinskih mestnih četrti — 21.00 Za prijatelja planin. Četrtek, 4. 12.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Oblikovno bogastvo literature — 9.30 Lahka glasba — 10.05 Tudi mi se moramo prilagoditi — 10.35 V potovalnem uradu — 10.45 Zgodovinske zmote — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Lovska ura — 21.00 Dllette musicale. Petek, S. 12.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Na poti po Koroškem — 10.15 Gospodarstvo zadeva vsakogar — 10.45 človeški tipi v antičnem pesništvu — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.33 Ljudske viže — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Gerhard Glavvischnig — 21.00 Iz koroškega življenja — 27 ’5 Pogled k sosedu. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 29. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od sred do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj. Nedelja, 30. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 1. 12.: 14.15 Informacije — žena, družina, dom — 18.00 Pokoncilski pogovor. Torek, 2. 12.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Za krmilom — športni mozaik. Sreda, 3. 12.: 14.15 Informacije — O gospodarstvu — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev, četrtek, 4. 12.: 14.15 Informacije — Vesti za kmetijstvo — Vrhunska dela literature za violino in klavir. Petek, 5. 12.: 14.15 Informacije — Otroci igrajo za otroke. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 29. 11.: 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralne skladbe iz mladinskega albuma — 9.05 Naj se v prihodnje še pesem slovenska glasi — 9.35 Melodije za veselo dopoldne — 10.05 Otroci vojne so odrasli, reportaža — 10.25 Iz jugoslovanske simfonične literature — 11.15 Koncert pihalne godbe — 12.10 čestitke za praznik — 13.30 Bela Krajina od partizanstva do danes — 13.50 Melodije iz filmov — 14.05 Domače melodije, domači godci — 15.05 Veliki zabavni orkestri igrajo zabavne melodije — 16.00 Opatija 69 — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Gremo v kino — 18.30 Glasba iz naših filmov — 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča — 20.00 »Kozara", radijska igra — 20.58 Slovenski orkestri, ansambli in pevci zabavne glasbe — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 30. 11.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.04 Veseli tobogan — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 Nastajanje nove Jugoslavije v tujini — 10.25 Zborovske rapsodije jugoslovanskih narodov — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Domači zvoki — 16.00 Vesele dogodivščine narodnih junakov — 16.40 Nekaj zabavnih zvokov — 17.05 Operna oddaja — 17.30 Radijska igra — 18 40 Spomini na poletno sonce — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 1. 12.: 6.00 Dobro jutro — 8.04 Mladinska oddaja — 9.05 Veseli zvoki — 10.05 Mladina in naša revolucija — 10.25 Slovenske narodne pesmi in viže z domačimi ansambli — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Opoldanski spored priljubljenih melodij — 13.30 RTV Ljubljana in svet — 13.50 Godala v ritmu — 14.05 Iz domače orkestralne glasbe — 14.35 Voščila — 15.15 Glasbeno-zabavna oddaja — 17.05 Praznični koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Zvoki in ritmi za mladi svet — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Maksa Kumra — 20.00 Ob 25-letnici umetniškega dela solistov ljubljanske Opere — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Igramo za lahko noč. Torek, 2. 12.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pojdimo v Prekmurje — 9.35 Ljubljanski jazz ansambel — 9.45 Belokranjske narodne poje Božena Glavak — 12.10 Slovenske pesmi za glas in klavir — 12.40 Od vasi do vasi — 14.04 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.40 Iz opere »Madame Butterfly" — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Ansambel Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.50 Iz slovenske lahke orkestralne glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Plesna glasbe. Sreda, 3. 12.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Pojeta Nino Robič in Lidija Kodrič — 12.10 Iz hrvaške operne literature — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 14.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 14.35 Voščila — 15.40 Odskočna deska — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.40 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. četrtek, 4. 12.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Trubar in slovenska protestantska književnost — 9.35 Iz arhiva lahke glasbe — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Koncert zbora RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč t- 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Iz zakladnice naše simfonične literature — 23.15 Jazz — 23.40 Pojo priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe. Petek, S. 12.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.45 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Igra violinist Janine Andrade — 12.40 Zbor »Stane Žagar" iz Krope — 14.05 Skladbe za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Med uverturami — 17.05 človek In zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel štirje kovači — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-club — 23.40 Godala v noči. Sejem plemenske živine Zveza rejcev pinegavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi svoj zadnji letoSnji sejem plemenske živine v sredo 3. decembra 1969 s pričetkom ob 9.30 url v Feldkirchnu. Za sejem je prijavljenih 40 bikov ter 40 krav In telic. -n uta, -.-$%?<-a-usa,. ^ -It | Pravočasno t mislite na voščila, ki jih bosfe za § 4- | božične in novo-1 | | letne praznike f i 4- poslali svojim sorodnikom, % prijateljem in znancem. d Bogato izbiro *■ | voščil | | s slovenskim besedilom dobite ^ v knjigarni I »NAŠA KNJIGA” j Celovec, Wulfengasse ___ TV AVSTRIJA I Sobota, 29. 11.: 16.00 Za otroke — 16.15 Kaj lahko postanem — 16.45 Jesen med tundro in Rocky Moun-tains — 17.10 Beat-club — 17.40 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno —*18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 Šport — 20.15 »Izdani in prodani", film — 21.35 športni obzornik — 22.05 Čas v sliki — 22.15 »Nevesta je bila preveč lepa", film. Nedelja, 30. 11.: 11.30 Intervju z zastopniki FPO — 16.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 16.30 Naš prijatelj atom — 17.15 Kontakt — 17.35 Za družino — 18.30 Avstrijski iportret: Ferdinand Porsche — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 »Izdani in prodani", film, 2. del — 21.40 Svet knjige —- 22.40 Čas v sliki. Ponedeljek, 1. 12.: 18.00 Zeleni svet — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Jeannie — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 FBI: Prebežnik — 21.00 Poštni ! predal 7000 — 21.10 Mednarodni jahalni turnir — 23.00 čas v sliki. Torek, 2. 12.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Iskalci zakladov — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Tele-galerija — 21.00 »Cartouche" — 22.50 Čas v sliki. Sreda, 3. 12.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Od Schwarzwalda do Črnega morja — 11.00 Nevesta je bila preveč lepa — 16.30 Pavliha v kristalni palači — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.30 Modni salon — 17.35 Mala športna abeceda — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bili — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.00 »Mister Arcularis", igra — 22.20 čas v sliki, četrtek, 4. 12.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Svet atoma — 11.30 Uči se bojevati, ne da bi ubijal — 12.00 Neznano sosedstvo — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Zlati strel — 21.45 | Aktualno iz filmskega sveta — 22.30 Čas v sliki. Petek, 5. 12.: 10.00 Gradbeni načrt življenja — 10.30 Cerkev danes in jutri — 11.00 Do konca vseh dni, film — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zračni skoki — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 29. 11.: 10.00 Glasba ne pozna meja — 15.15 Mladinska igra — 16.15 Partizanske pesmi — 16.45 Dokumentarni film — 17.30 Boks — 20.00 Dnevnik — 20.35 VVaterpolo — 21.25 Rezervirano za smeh — 21.40 Novi rod, serijski film — 22.30 Kažipot — 22.50 Poro- | čila — 23.05 Zabavno glasbena oddaja. Nedelja, 30. 11.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 11.50 Kažipot — 15.15 Judo — 16.15 šahov- | ske kombinacije — 16.45 Rokomet — 17.50 Nastop narodno-zabavnih ansamblov — 18.25 Ko so Dalto-novi jahali, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Koncert pevke Sarah Vaughan — 21.25 Videofon — 21.40 športni pregled — 22.10 Razgovori o filmu »Bitka na Neretvi" — 22.55 Dnevnik. Ponedeljek, 1. 12.: 10.00 Otroška matineja — 14.45 šolska oddaja — 17.40 Ostržek, mladinski film — 18.00 Radovan Gobec: Hej, Partizan, kantata — 18.50 Romunski dokumentarno glasbeni film — 19.20 Dervfš in smrt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Čehov: Obcestna krčma, drama — 21.45 Glasba z Elizejskih poljan — 22.30 Poročila. Torek, 2. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.40 Oddaja za prosvetne delavce — 17.50 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Gospodinjski pripomočki — 18.50 Marjana Deržaj in Lidija Kodrič — 19.15 človek, serijski film — 19.45 Z o boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Fanfan la Tulipe, francoski film — 22.10 Mednarodni jazz festival V Ljubljani — 22.30 Poročila. Sreda, 3. 12.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Oddaja za otroke — 18.00 Zaščita živil — 18.20 Košarka — 19.30 Glasbeni film — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Polovične resnice, prenos iz gledališča — 22.35 Poročila. čotrtek, 4. 12.: 9.35 šolska oddaja — 14.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Oddaja za otroke — 18.15 Po Sloveniji — 18.40 Spomini Edvarda Kardelja — 19.10 Dubrovniške poletne prireditve — 20.00 Dnevnik — 20.35 Buddenbrookovl — 21.20 50 let slovensko univerze — 22.10 Shenandoah — 22.35 Poročila. Potek, 5. 12.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbo — 16.45 Madžarska oddaja — 17.45 Nove dogodivščine Huckle-berryja Finna — 18.15 Mladinski koncert — 19.00 Svet na zaslonu — 19.30 Naš globus — 20.00 Dnevnik —' 20.35 Proces, francosko-italijansko-nemškl film — 22 30' Nastop beat ansambla — 23.00 Poročila.