ninsilo .Jusosl«T*nflke kmetske i»(«e. — toni 98 Din ?.a celo loto. — Za inor.cnitTO 09 Dta. — Peia-možna Storilk* 1 Din. — V Inseratnom dolu Tlaka drobna vrstica ali njo prostor tO Din.
Narodna skupščina razpušfena.
Volitve razpisane.
Izb^a Tiako sredo ob 6 r.jotraJ. - Spisi iu dopisi naj se M5UJ*jo llreilnUtn -Domoljub«", naročala*. reklamacije In Inserati pa llprsmlStrn „Do>o|]aba" t I.JuhUaal, Kopitarje« nfloa Ster. 6.
V o dolgih in zagrizenih bojih je vlada uspela s svojim predlogom, da se narodna skupščina, dasi je potekla šele dobra polovica njene poslovne dobe, razpusti in da se razpišejo nove volitve.
Volitve se bodo vršile 11. septembra in za 5. oktober je skupščina že sklicana na izroilno zasedanje.
Zakaj razpust skupščine.
Prvič zato, ker se je tudi v Belgradu mčelo gospodom daniti, da bo pri takem gospodarstvu, kot se je v večini let dosedaj vo ilo, države kmalu žalosten konec. Večina strank v narodni skupščini ni imela nobenega gospodarskega programa, politični program jim je bil pa najstrožji centralizem. Pač. Kar so imele nekatere stranke gospodarskega programa, je bil ta: državno kaso neusmiljeno plackati v korist svojih strank, svojih časopisov in svojih volivcev.
In tako se jo gospodarilo v državi, da sc Bog usmili. Na oni strani so davkopla-ževalci cepali pod težo davkov, na drugi Btrani so si razni korupcionisti polnili svojo žepe z državnimi milijoni.
Narodna skupščina v dosedanji sestavi ni imela te moči, da bi napravila temu poSotju korenit konec. In to vprav radi toga, kor so bile v njej premočne tiste stranke, ki jim je bil glavni in edini program: centralizem in korupcija.
Namen novih volitev je: vse tiste poslance, ki so bili glavni nositelji korupcije, izbacniti iz narodne skupščine, ter tiste stranke, ki jim je najkrutejši centralizem edini evangelij, primerno priščipniti. Zakaj centralizem je glavni vir vse^t propadanja — gmotnega in moralnega — v državi. To spoznanje se je danes po zaslugi žalostnih posledic in tudi po zaslugi vztrajni!) bojev naših poslancev toliko usidralo mpd ljudstvo, da bodo to skrajno centralistične in korupcionistične stranke, kakor
to zlasti samostojno-demokratska (žer-povska) in radičevska, zelo bridko občutile.
S tega stališča moramo nove volitve Jo pozdravljati: so operacija, ki je sicer ježka in neprijetna, toda neobhodno po-
Drugič je nova skupščina potrebna zato, ker bije za državo enajsta ura, da se že enkrat temeljito loti gospodarskega dela. Prva je to spoznala bivša zadnja Uzunovi-čeva vlada, kateri je Slovenska ljudska stranka posodila svoj gospodarski program, ki je obenem resnični državni program. Dasi je bila ta vlada po kratkem času iz neumljivh vzrokov odstranjena ter Vukičevič v novo vlado ni sprejel na*>e stranke kot najmočnejše nositeljice in iz-vrševaleljice gospodarskega programa, vendar je ohranil ta njen gospodarski program. In ko sedaj razpušča narodno skupščino, navaja kot poglavitni vzrok, da je treba ta veliki program izvesti, če hočemo državo postaviti na trdna tla.
Tako je naša stranka po osmih letih najodločnejsega pa tudi najtežjega boja dobila to zadoščenje, da je velik del njenega gospodarskega programa postal obenem volivni program države. Vlada utemeljuje razpust dosedanje narodne skupščine s tem, da je treba ta program uresničiti in da bo to mogoče, je treba nove, boljše narodne slkupščine, ki bo zmožna to delo izvršiti.
Država na razpotju.
Zdi se, da s temi volitvami stoji država na razpotju. V Belgradu je prodrlo spoznanje: ali po starem potu naprej in pri tem poginemo, ali pa je z vso močjo in odločnostjo treba kreniti na novo pot solidnega in vestnega gospodarskega dela, da rešimo ljudstvo in državo propada.
Kam se bomo obrnili? Za nas je odgovor lahek in jasen. Saj je vprav naša stranka veliko naredila, da so v Belgradu končno prišli do tega prepotrebnega razpotja. —
Toda, kar je najbolj važno in bistveno: na katero stran bo krenila večina volivcev v državi? Od prihodnje narodne skupščine je odvisno, ali se bo politika naše države še naprej pogrezala v blato korupcije in nasilja, ali pa bo začela resno rešilno delo po programu, ki ga je postavila naša stranka in katerega vecjt del je vlada privzela v svoj volivni program.
Država stoji ob sedanjih volitvah na
prelomu. Ali naprej navzdol, ali z resnim in vztrajnim delom kvišku. Ali dobijo večino v narodni skupščini zopet centralisti in korupcionisti, ali tisti, ki so prišli do spoznanja, da sta vse bede kriva centralizem in korupcija.
Več kot jasno je, da mora tu vsak državljan, ki mu je resno za obstoj države, lastnega naroda ter lastnega stanu, brezpogojno postaviti svojega moža. Pri vsakih volitvah je naša stranka pridobila novih prijateljev in zaveznikov v pravem spoznanju, kaj je državi res treba. Danes je to spoznanje tudi že v Belgradu globoko prodrlo. In zdi se, da je danes vse pripravljeno, da se končno tudi v narodni skupščini priborijo do površja načela, ki so edino rešilna za državo. Kdor bi v tem trenutku dezertiral ter prepustil najvažnejšo odločitev kompcionistom, ta bi uči-nil neodpuatljiv greh ne samo proti državi, temveč tudi proti lastnemu narodu in lastnemu stanu. In dezerter je vsakdo, ki gre ob takih odločilnih trenutkih s centralisti in korupcionisti, pa tudi vsakdo, ki ostane doma. Če poštenjaki ne gredo blizu, kadar se odloča o usodi države in gospodarstva, potem bodo prišli nepoštenja-ki in korupcionisti. In 5e te le-ti potem tepejo s škorpijoni namesto z biči, ne kolni in ne zabavljaj: sam si jih postavil na to mesto s tem, da si v najodločilnejši bitki dezertiral. Vsak narod ima tako vlado, kakršno zasluži. In narod dezerterjev: ali zasluži drugačno vlado, kot vlado z biči in škorpijoni?
Kaj je naša naloga? «
Ne samo to, da gremo na bojišče, to je na volišče, temveč še veliko bolj v tem, da nezavedne in nepoučene ljudi neprestano poučujemo takole: rešitev ni v tem, da prepuščamo vlado nad nami in našo usodo lumpom, temveč v tem, da jih skušamo vreči. In vrgli jih ne bomo, če se bomo v oštariji pridušali, debelo pljuvali ter zoper vse zabavljali, ob času volitev pa doma ostali, temveč v tem, da slepim odpiramo oči in ob pravem času vržemo kroglico v pravo skrinjico.
Vsi tisti, ki resno prebirate »Domo-ljubove« uvodne članke, premislite vse to ter se postavite v bojno vrsto ne samo na volišče, temveč v prvi vrsti v nepretrganem poučevanju nezavednih, zaslepljenih in eapeljanih.
MavodiSa za volivne pnprave.
Poprava imenikov.
Volitve v narodno skupščino so razpisane. Razpisane so bile 15. junija. Do 29. junija se da še popraviti volivne imenike. Ta dan 29. jun. je zadnji dan. Potem se ne da nič več popraviti. Gre pa pri volitvah za vsak glas. Zato je treba, da skrbite, da tudi en naš volivec ni izpuščen,
Kdo ima volivno pravico?
Preglejte v vsaki vasi, če so vpisani v volivni imenik vsi naši volivci. Pravico voliti ima vsak moški, ki je star 21 let, ko so volitve razpisane, Id prebiva šest me-vecev v občini in ki je naš državljan.
Volivni imenik je na vpogled v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico ta volivni imenik pregledati in prepisati. Vsakdo ima tudi pravico zahtevati popravek.
Kako popravimo imenike?
Če veste za koga, ki ni v imeniku, je najbolje, da opozorite na to kakega našega zaupnika, da potem ta zahteva njegov vpis v volivni imenik. Tako so nekateri postali šele sedaj stari 21 let in so dobili volivno pravico, poprej jih pa ni bilo v imenikih, ker še niso imeli zadostne starosti.
Če sami vložite zahtevo za vpis fre-klamacijo), to lahko naredite ali ustno ali pismeno. Ustno lahko zahtevate pri županstvu,- da napravi zapisnik o vaši zahtevi, da se vpiše v volivni imenik novi volivec. Dokazati morate, da je star 21 let, da je šest mesecev v občini in da je državljan naše države. Prvo potrdite s krstnim listom ali pa s kratkim izpiskom iz krstne knjige. Tak izpisek napravi župni urad brez vsakega kolka. Da biva kdo šest mesecev v občini in da je državljan, mora potrditi občina sama. To potrdilo morate posebej pri občinskem uradu zahtevati. Lahko pa vložite zahtevo za vpis tudi pismeno. Pišete na občinski urad, da mora vpisati novega volivca, ki ga označite. Zraven morate priložiti ista potrdila, kakor zgoraj povedano,
Vrak naš somišljenik se mora zato brigati, da ni izpuščen prav noben naš volivec. Zlasti pa še prosimo naše župane in občinske odbornike, da na to natančno pazijo.
Z nasprotniki veni
Če je v vofivnem imeniku vpisan kak nasprotnik, ki nima volivne pravice, tega morate spraviti iz volivnega imenika. Kdor je bil kaznovan radi kakega hudodelstva, tak nima volivne pravice. Kdor je že šest mesecev zunaj občine, tudi nima volivne pravice. Take nasprotnike vse do zadnjega pregledati b izbrisati.
Volivni imenik Je samo eden.
Zupane, občinske odbornike in naše zaupnike opozarjamo, da je sedaj volivni Imenik samo eden za občinske volitve in za volitve v narodno skupščino. Za vse .Volivce velja sedaj šestmesečno bivanje v občini.
Prvo delo v volivni borbi je to, da spravimo volivne imenike v red. Drugo pa je, da volivne imenike naši zaupmki gotovo prepišejo. To mora biti podlaga vsemu nadaljncmu delu.
Somišljenikom SLS.
Volitve bodo 11. septembra. Vse somišljenike za sedaj opozarjamo na dvoje:
1.	Preglejte takoj natančno voLvnl imenik.
2.	Pošljite od povsod takoj predstavnike in namestnike za volišča.
Tajništvo SLS.
Napredni blok ,zmagyfe\
V	nedeljo so se vršile v Celju, Kamniku, Domžalah in v Novem mestu občinske volitve. V samih žerjavovskih trdnjavah. Poraz žeriavovcev, ki so klicali na pomoč vse >napredne« elemente zoper klerikalnega zmaja, je bil strahoten. Ne samo v številkah, temveč zlasti v tem, da so ta-kozvani »napredni« elementi, ki so jih žerjavovci vabili v »napredni blok« zoper Slovensko ljudsko stranko, sami dali žer-javovcem najhujše batine.
V	Celju so dobili žerjavovci 10 odbornikov, naša stranka skupno z radikali pa 20, socialisti 3.
V	Kamniku žerjavovci 10 odbornikov, opozicija 16 odbornikov (med temi lista SLS 7 mandatov).
V	Domžalah žerjavovci 4 odbornike, opozicija 13 odbornikov, med temi SLS 7 mandatov.
Opozoriti moramo na to, da je v teh mestih tudi na ostalih opozicijskih listah nekaj odbornikov SLS.
V	Novem mestu so žerjavovci komaj komaj ohranili večino. Dobili so 13 odbornikov, opozicija 12.
Klic, ki gre po celi državi: proč s ko-rupcijskimi in centralističnimi strankami, je tako v naših mestih preteklo nedeljo našel glasen odziv.
Kaj pišejo nasprotniki.
»Odpor podeželskega prebivalstva proti SLS je vedno večji,« si kratko izmišljuje žerjavovski tednik. — Pa je res čudne vrste ta odpor«, ko pa pri vsakih volitvah
SLS sijajno zmaguje.
★
»Vedno pogosteje se sliši godrnjanje iz vrst najvdanejših pristašev SLS,« poroča »Domovina«. Resnično je to »godrnjanje« narašča dan za dnem, gre pa na vaš račun ,torej na račun žerjavovskega pogubnega delovanja za naš narod. Zelo neiar-no se opri jemlje to »godrnjanje «tudi mnogih vaših pristašev, ki že zapuščajo po-t?pljajočo se liberalno barko. Ni daleč čas, ko tudi žerjavovskim mestnim in podeželskim voditeljem in agitatorjem prišlo to »godrnjanje« ne 6amo do ušes, temveč tudi do — žepa.
*
»Iz pisanja klerikalnega časopisja se vidi jasno, da klerikalci niso bili že
dolgo, v takšni nejasnosti, kakor so sedai Čveka z ozirom na razpis volitev v narodi skupščino žerjavovska »Domovina«.
Silno se motite ljubi žerjavovci! Mi ■ naš" ljudstvo, da bi bili »na nejasnem* u imamo, vzlic kratkem sodelovanju v vladi j;c kazati na lepe uspehe! In mi naj bi bi j »na nejasnem«, ko je sedanja volilna vlada prevzela v svoj delokrog tako rekoč naš državnogospodarski in skorajda politični programi Mi gremo naprej, mi zmagujemo bolj in bolj z zahtevami slovenskega Im«. stva, pred vašimi očmi pa nastaja tewa" težka tema.	^	'
Iz dopisov v »Domovini«. Liberalcu v Dolu pri Hrastniku ni všeč, da ho-čejo tamoanji zavedni naši ljudje sezidati potrebni društveni dom. V »Tedenskih novicah« iste številke pa hvali žeijavovec Dražgočane, ki so, kakor piše »kljub veliki oddaljenosti od kulturnih središč zelo napredni in skrbe mnogo za izobrazbo,« ker so namreč ravnokar dozidali — sokolski dom. Čudni so ti žerjavovci! Sami zidajo domove, ne glede na gospodarsko revšžl-no, ki jo predbacivajo, »klerikalcem« vedno očitajo, da so »neizobraženci in nazal-njaki«, — a jim vzlic temu ne privoščijo poštene — prosvetne hiše. — Gospod dopisnik iz Kladja-Blance je prav : duhovit človek«. V »Domovini« »kla la dolge, neutemeljene histerije, ki jih najbrže še sam ne verjame, pa tudi »Domoljuba« čila, vendar le nekoliko prepovršno, ker bi sicer ne trdil, da je v našem listu več »politične preklarije«, kot izobraževalnih gospodarskih člankov. — Gospol dopisnik naj le še nadalje pridno i:i brez predsodkov prebira »Domoljuba« in sive-da tudi njegovo »prerekanje« pod naslovom »Kaj pišejo nasprotniki«, ki gospodu dopisniku deluje, kakor razvidimo iz njegovega članka, po starem geslu »Resnica v oči bode«, za enkrat še nekoliko neprijetno na živce.	^
»Pravih ln resničnih uspehov SLS kmetom ne more pokazati, ker jih nima,« grdo laže »Kmetski list«.
Podeželski samostojneži, ali slišite, kaj piše glasilo radičevsko gospode, tiste gospode, ki je sedela 18 mesecev v vladi in ni znala Slovencem ničesar pridobiti. (Le nekim svojim strankarskim mlekarnam ja vrgla par dinarjev.) Povejte odkritosrčno, ali niso naši poslanci priborili olajšave glede davkov, taks in trošarine: zaostali davki se plačujejo po ziaslugi poslancev SLS v obrokih in z 20% boni, izdani ob času markiranja kron, dosegli smo znižanje dohodnine, vsled česar bo 5000 gospodarjev z najmanjšimi dohodki prostih tega davka, — dosegli smo ukinjenje 30% doklade na dohodnino, s čemur se bo plačilo dohodnine znižalo pri nas za lepih 12 milijonov dinarjev, torej skoro za eno četrtino, — priborili smo hišnim posestnikom ugodnost, da bodo nove hiše po deželi deset let davka proste, — tudi znižanje raznih taka in trošarine znaša v Sloveniji mnoge milijone.
In ali ni odprava carine na modro ga-lico, ki je zasl-uga našega ministra dr. Kn-lovca prihranila vinogradnikom Slovenije skoro 15 milijonov dinarjev? In tako dalja
Našteli bi lahko se mnogo drugih gospodarskih uspehov naših delavnih poslancev žal, da nam prostor ne dopušča, pa Siii'je »Domoljub« o vsem tem že natančno pisal. Omenimo naj le, da so naši poslanci jn ministri — brez tožbe državi — (liberalci v naši oblastni skupščini so zahtevali, ntlj tožimo državo) — pridobili Sloveniji vs» njeno bivše deželno premoženje in so enkrat za vselej preprečili, da bi še kdaj •žerjavovci preganjali naše občine in naše župane, ker bo po zaslugi SLS odslej vse občinsko gospodarstvo pod nadzorstvom od ljudstva izvoljenih poslancev oblastne skupščine. — Globokega znižanja davčnih bremen, ki bi bilo zelo vidno tudi pri davčnih čekih, za enkrat seveda še ni bilo mogoče doseči, ker je bil proračun že izdelan od radičevsko-radikalne vlade in ga je bilo nemogoče v kratko odmerjenem času brez škode za redno državno gospodarstvo prekucniti na glavo. — Vendar je iz vsega tu povedanega razvidno, da je zgornja trditev »Kmetskega lisrta«, da SLS pravih uspehov ne more pokazati, grda in ostudna laž.
»Gre namreč zato, kdo naj gospodari in mlločuje: Ali naj gospodari, odločuj© in vlada kmečka večina po svoji volji in po svojih potrebah, ali pa naj odločuje maloštevilna pokvarjena gospoda v svojo korist in na škodo kmetom,« pripoveduje glasilo samostojnežev. — Imate prav. Zato v SLS pokvarjena gospoda nima nič opraviti: v občinskih in cestnih odborih, v šolskih svetih, v oblastni skupščini, povsod so kmetsike večine SLS. — Tudi v narodni skupščini v Belgradu izvršujejo kmetski in drugi, slovenskemu kmetu neomajno zvesti naši poslanci vedno in povsod, kolikor je dosegljivo v naših razdrapanih državnih razmerah, edino le voljo večine slovenskega delavnega ljudstva. Kaj pa vi, samostojneži? Pri volitvah v ustavotvorno e.kupščino so vam kmetje izkazali zaupanje, ker ste jim obljubovali avtonomijo, 'i kakor hitro ste bili izvoljeni, ste ociganili svoje kmeteke tovariše. Glasovali ste za centralistično ustavo, ki je glavni krivec propada slovenskega kmetskega gospodarstva. Tako in nič drugače, pa pišite potem
o >kmetski večini« — kar hočete. ★
»No sme ve£ biti, da bi maloštevilna pokvarjena gospoda izbrala med kmeti nekaj zastopnikov, da potem ljudi z njimi far-K« poudarja »Kmetski list«. — Prav imate, res ne sme tako več biti. Ker pa so vaše bese-de točna slika vaše pucljevske stranke, bodo tudi vaši pristaši, kolikor je kmetov poštenih in zavednih slušali vaše zgonje besede, in vam ne bodo nikdar več za »farbo«, temveč se bodo, združeni z Ogromno večino tovarišev pod zastavo SLS
uspešno borili za — staro kmetsko pravdo. ★
50.000 proti 100.000 din.
»Kmetski list« hoče dokazati, da vera "i v nevarnosti in izjavlja, da dobi 50.000 dinarjev tisti, »ki pove, če je kje v Sloveniji državna oblast prepovedala maševa-nje, ali kalkšen cerkveni obred, ali če orožniki kje ljudi iz cerkve gonijo, ali če kje duhovniki ne bi smeli poučevati v cerkvi
d Nadzorstvo nad občinami. Vsi listi so že poročali, da je prešlo nadzorstvo nad poslovanjem občin v lastnem delokrogu (nad gospodarstvom i. dr.) s 1. junijem t. 1. na oblastni odbor. — To je objavil veliki župan ljubljanske oblasti že z razglasom od 31. maja leta 1927., S. broj 2213, ki je bil objavljen v »Uradnem listu« št. 63 dne 11. jtmija leta 1927. na str. 405. —• Vseeno pa čujemo, da županstva glede prenosa nadzorstvene pravice niso na jasnem. Od več županov iz raznih okrajev smo namreč čuli, da županstva še niso bila obveščena o tem. Zato bodi tu pojasnjeno, da pismena obvestitev vsakega posameznega županstva nikakor ni potrebna, ker mora zadostovati že sam razglas v »Uradnem listu«, ki ga pač mora imeti in brati vsak župan. Zato bodi še enkrat pojasnjeno tu: Za reševanje vseh občinskih gospodarskih zadev v lastnem delokrogu je sedaj pristojno oblastvo oblastni odbor, ki izvršuze vse tiste nadzorstvene pravice, kakršne je imel poprej deželni odbor. Veliki župan torej ni več nadzorstveno blasrtvo nad občinami v stvareh njihovega lastnega delokroga, zato naj se županstva v takih stvareh ne obračajo več nanj.
d Važno za mojstre in pomočnike. Rokodelski dom v Ljubljani, Komenskega ul. štev. 12, išče zidarskega pomočnika, podo-barja in vajenca za kovaški- mizarski, tapetniški, usnjarski in zidarski obrt. Službena mesta pa iščejo potom Rokodelskega doma ključavničarski, kolarski, mizarski in krojaški pomočniki, dalje vajenci za fotografsko, urarsko in ključavničarsko obrt. Mojstre in pomočnike prosimo, da se obr-neja za natančnejša pojasnila na vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani, oziroma naj se oglasijo v delavnikih o<l 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma.
krščanskega nauka.« — »Kmetski list« naj nikar ne leze okrog »života v aržet« s stvarmi, katere nihče ni trdil. Takega opitega preganja vere in Cerkve, kot je bilo že v nekaterih državah in zadnji čas v Mehiki, pri nas še ni. Toda dobro in skrito organizirane predpriprave so že tu, in tudi početki se že kažejo in sicer a) v zapostavljanju katoliške vere in duhovščine, b) v mnogih poizkusih izriniti potom šolskega zakona krščanski nauk iz šol in nadomestiti verskanravni pouk z neko plitko »etiko« in vodeno »moralo«, kar starši že danes marsikje občutijo pri šolaki vzgoji otrok, c) z nameravano vpeljavo kancel-paragrafa in »civilne poroke«, č) z grdimi napadi liberalnega časopisja in raznih liberalnih društev na vse, kar je verskega in cerkvenega.
Tudi »Kmetski list« je ze opsoval škofa, se veseli kancelparagrafa in poizkuša na vse načine rušiti edino na izrazito krščanskem temelju stoječo in za katoliške
d Poziv. V Starem trgu v črnomaljskem okraju je uničil dne 21. maja t. 1. silen pošar osem hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednji, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo, upepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so sadovnjaki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe in ob premoženje; nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromno škodo, ki znaša preko 3 milijone 700.000 Din. .
Da se olajša nesrečnim pogorelcem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat, na deželi pa vsi okrajni glavarji in oblastva, ki jih bodo oni določili. — Veliki župan: Vodopivec.
d Pismo iz Kanade. Smoking falls, 17. maja 1927. — Mojega bivanja v Kanadi bo skoro eno leto. Ves čas, kar bivam tukaj, se ne morem pohvaliti sploh nič, čeprav sem že prevozil vso Kanado. Vzrok je pomanjkanje dela. Zato vam pišem, dragi rojaki, da se nikar ne dajte slepiti od brezvestnih agentov, ki vam obljubljajo zlate gradove v Kanadi. Po pravici vam povem: kdor bi v svojem rojstnem kraju tako štedil, kakor moraš tukaj, bi tudi lahko izhajal in več bi prihranil kakor tukaj v Kanadi. Sedaj Vam popišem, kako plačajo tukaj ti" kanadski kapitalisti. Če delaš 10 ur, po 35 centov. Ako pa delaš 8 ur pa po 40 centov na uro. Hrana in stanovanje te staneta povsod več kakor po 1 dolar dnevno. Kje so sedaj drugi stroški, ki jih potrebuješ za obleko in še druge stvari? Pa še pri vsem tem bi se dalo kaj zaslužiti, ako bi človek imel stanovitno delo leto in dan. Toda kaj pomaga, ko težko dobiš tako delo. Ako pa slučajno dobiš tako stanovitno delo, te pač sami izrinejo, ako jim ne garaš tako kot stroj. Za novin-
ideale se b o r e č o slovensko kmetsko politično organizacijo SLS. — Samostojneži tudi priznavajo g. Radiča kot svojega voditelja in načelstvo SKS je na svoji 6eji dne 12. maja t. 1. ugotovilo, da obstoja med slovenskimi samostojneži in radičevci popolna soglasnost tako v prog ra matične m , kakor tudi v taktičnem pogledu. Kakšen je Radičev »program« in kakšna je njegova »taktika«, kažejo jasno razni njegovi govori in izjave proti papežu, škofu in duhovnikom.
Naše vprašanje, za katero dobite, ako bo od pristojne cerkvene oblasti v vaš prilog rešeno 100.000 Din, se glasi: »Ali more katoliški kristjan ,brez nevarnosti, da izgubi prej ali slej pravo vero ali vsaj postane mlačen napram veri in Cerkvi — biti član radičevako samostojne kmečke stranke, delati za njo, voliti njene zastopnike ter naročati ali redno citati časopisje?« — Ali soglašate z našim predlogom? Brez ovinkov na dan s korajžo!
ca je povsem nemogoče, da bi dobil tako delo. Ker tukaj je tako, da delajo tovarne zelo nestanovitno. Sedaj delajo v enem kraju, sedaj v drugem. — Kar zaslužiš v enem mestu, pa potem vse zavoziš, preden dobiš drugo delo. Pozimi, ko bi bilo najbolje, ti pa skoro vse tovarne obEtanejo. Brezposelni delavci morajo zopet iti zastonj delat v gozdove. Na to, koliko je snega in kak mraz, pa se tukaj ne gleda. Letos je došlo jako veliko inozemcev in tudi veliko Jugoslovanov oziroma Slovencev, ki jih je tukaj precej zaposlenih. Ravno danes je dospel en transportni vlak. Na vlaku so bile skoro same družine z dvema ali tremi majhnimi otroci in še po več. Ko je na postaji vlak obstal, so se naenkrat vsi vsuli iz vlaka, eni radi hrane, drugi pa, da vidijo kakega znanca. In slučaj je na-nesel, da je bilo v resnici nekaj znancev, ki so novodošlim pojasnjevali tukajšnje razmere. Ženske so pričele jokati in nato še otroci. Konec tega žalostnega prizora je napravil policaj, ki jih je nagnal nazaj v železniške vagone in so se odpeljali naprej. V Winnipegu se nahaja na tisoče in tisoče delavcev in družin brez dela. Ako zahtevajo delo po tovarnah, jih pa policaji razženejo. Če se kaj upreš, pa v luknjo! Srčne pozdrave vam pošiljamo tukaj bivajoči Slovenci: I. Hrovat, Vinko Lovše, N. Nemanič, Jos. Ogulin, Dolinšek John.
d Prošnja! Orlovske odseke in druge katoliške organizacije prosimo, da v vsaki občini ali župniji izberejo zaupnika, ki bo zbral imena udeležencev orlovskega tabora dne 3. julija in jih hitro sporočil na 0. P., Ljubljana, Ljudski dom. Na prijavi mora biti tudi označena postaja, na kateri bodo dotični udeleženci vstopili in izstopili. Te prijave so radi reda na železnici zelo nujne. Zaupnika je treba torej tako določiti in ga na krajevno običajen načn naznaniti vsem, ki se za našo prireditev zanimajo. Za polovično vožnjo smo vložili prošnjo. Tudi za legitimacije je oskrbljeno. Podrobnosti o tem bomo še objavili. Sedaj so prijave najnujnejše. — O. P.
d Odlikovanje. Za konzistorialnega svetnika je bil imenovan č. g. Stanko Premrl, vodja stolnega kora v Ljubljani, ravnatelj Orgljarske šole in profesor na kon-servatoriju.
Samo ena številka »Domoljuba« izide še v prvem poletju tekočega leta. Naročniki, ki so plačali samo polletno naročnino ob novem letu, vedo, kaj jim je storiti, da ne ostanejo nadalje brez »Domoljuba«. — Te-le vrstice so zanje zadnji opomin!
d Duhovniški orlovski tečaj se bo vršil v Ljubljani od 4. do 6. julija t. 1. Natančen spored bo objavljen v junijevi številki Orlovskega Odbornika. Čas za prijave je še do 25. t. m. Prijavijo naj se vsi gospodje, ki bodo obiskovali predavanja, torej tudi gospodje, ki v Ljubljani stanujejo in drugi gospodje, ki ne reflektirajo na hrano in stanovanje.
d Mlekarski tečaj. Ker ni v novem proračunu potrebnih kreditov za redni pouk na mlekarski šoli v Škofji Loki, je g. narodni poslanec dr. Kulovec svoječasno kot minister poljedelstva odredil, da se do sprejetja novega proračuna vrše na imenovani šoli večmesečni mlekarsko-sirarski .tečaji. Prvi tak tečaj se bo vršil 1. avgusta
t 1. in bo trajal 5 mesecev. Tečaj bo vodil upravnik šole g. inž. Srečko Šabec s sodelovanjem ostalega osobja, ki je ze imenovano. Na ta tečaj se bo sprejelo 15 učencev. Vsi učenci, ki morajo biti vsaj 17 let stari imajo popolno brezplačno oskrbo na zavodu. Na tečaj se bodo v prvi vrsti sprejemali učenci, ki imajo primerno pred-i/obrazbo. 0 sprejemu bo odločal gosp. veliki župan po zaslišanju mlekarskih zadrug. Prošnje je vlagati takoj na velikega župana.
d Italijani izzivajo. V soboto dopoldne med 11. in 12. uro so naše obmejne čete (graničarji) v bohinjskem kotu ob jugo-slovansko-italijanski meji nosile deske na sedlo pod Črno prstjo, kjer si postavljajo majhno zavetišče za slučaj slabega vremena. Naenkrat je padlo z italijanske strani okoli 30 revolverskih strelov. Ker je pokrila kraj kmalu megla, se ni dalo ugo-tvoiti, kdo da je streljal; na vsak način je bila večja četa. V nedeljo ob 6 zjutraj so orožniki iz Bohinjske Bistrice preiskali sedlo pod Črno prstjo. Ugotovilo se je, da je bil na sedlu cel vod italijanskih miličnikov, od katere strani so prišli streli.
d Toča. Nad ptujsko polje je prihrumela v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne nevihta s točo, ki je napravila veliko škodo in je posebno občutno oklestila polja v župniji Hajdina pri Ptuju. Nevihto s točo so imeli zadnjo nedeljo tudi v Makolah pri Poljčanah.
d Pojasnilo. Z ozirom na našo notico v 20. štev. Domoljuba o Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani smo dobili pojasnilo, da je posojilnica strogo gospodarska ustanova in se v nobenem oziru ne peča s politiko.
d Strela ga je ubila v ponedeljek, dne 13. t. m. v Gorenjem Logatcu Ivanko Čuk, 23 letno dekle iz Kale št. 25. Bila je na njivi in ko se je začelo okoli tričetrt na 2 popoldne pripravljati k hudi uri, se je podala s svojimi starši in otrokom svoje sestre proti domu. Otroka sta peljala z materjo v malem ročnem vozičku, oče je šel nekoliko pred njima v bližnjo kapelo ve-drit, kar se zabliska in strela udari naravnost v Ivanko, ki se zgrudi mrtva na la, otroku se ni zgodilo ničesar in tudi mater je strela le nekoliko omamila, a se je kmalu zavedla in peljala mrtvo hčerko še sama domov.
d Nove žrtve strele. Dne 13. t. m. med nevihto ob 6 zvečer je udarila strela v Rudolfa Rietschla, hlapca pr trgovcu g. Lan-geršku v Marenbergu, ko je bil z drugimi zaposlen na travniku. Ostalim se ni nič zgodilo, on pa je ostal pri priči mrtev. Poklicani zdravnik je poskusil z umetnim dihanjem, toda brez uspeha. — V ponedeljek popoldne je odšel 64 letni užitkar Fr. Pezdir iz Rudnika pri Ljubljani delat na travnik. V istem času ob 4 popoldne pa je nastala trenutna nevihta, med katero je udarila strela in Pezdirja na licu mesta ubila. Priskočila sta hitro posestnik Anton Goli in njegov sin Karel, ki sta skušala oživeti Pezdirja s pomočjo umetnega dihanja, vendar se jima ni to posrečilo.
d Modras jo je pičil. V nedeljo dopoldne sta šli brat borovnice v gozd 10 let
stara učenka Janežič Leopold ina in njena tovarišica Guna iz Trbovelj. Okoli pol ii začuti Janežičeva neko hipno bolečino v desni nogi, se zagrabi za njo in že omahne Tovarišica Guna je bila takoj pri njej ^ ker je Leopoldina omedlevala in noga p0. stajala druge barve, je videla, da jo j0 pičila kača. Zadela jo je na rame in j0 0 po težkem naporu okoli pol 2 popoldne prinesla na travo pred liišo, kjer stanuje g. nadredar Grosar. Ta je JanežiČevi nudil prvo pomoč, ji z vrvjo nogo ob stegnu močno zavezal in ji dal piti požirek alkohola; nato so jo z avtom odpeljali v bol-j nico. Zdravnik g. dr. Jenšterle ji je rano ' prerezal in ji dal injekcije.
d Nesreča radi eksplozije granate, Pretekli četrtek, dne 9. junija 6e je zgodi! la v Zgornji Sušci v občini Bizeljsko težka nesreča. Vinko in Alojz Šusterič sta iska-,a na podstrešju domače hiše ključ a koso, ki se je moral nahajati v zaboju med starim železjem. Da bi ključ prej našla, sta oba dečka zaneslo zaboj z železnimi 8 podstrešja na prosto pred hišo. Ključa nista našla, pač pa je 14 letni Vinko šu-j sterič našel v zaboju se nahajajočo granato kalibra 7.5 cm, katere nevarnost mu ni bila znana. Z granato se je igral in jo tudi metal po tleh. Nenadoma je granata z močno detonacijo eksplodirala. Po detonaciji je ležal Vinko žusterič z razmesarjenim desnim licem v svoji krvi na tleh, dočim se njegovemu bratu Alojzu ni nič zgodilo, i Vsled zračnega pritiska so na domači hiši
d Novost! Schichtovo terpentinovo milo ni le najboljše, temveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic.
d Opozarjamo na današnji oglas krojne šole F. Potočnik.
d Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter na-i padih mrtvouda zagotavlja naravna ! »Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da Franz - Josef« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah,
d Gospodarski stroji na Ljubljanskem velesejmu od 2, do 11. julija t. 1. Uprava velesejma je ustregla želji razstavljalcev in interesentov. Opažajoč, kako naše gospo* darje - kmetovalce zanima oddelek gospodarskih strojev na dosedanjih velesejmih in kako so ti najlažje prišli v stik s pro-ducenti, se je uprava velesejma odločila, da tudi letos uprizori razstavo gospodarskih strojev in potrebščin. — Samo z modernim obdelovanjem <.emlje morete okrepiti izvoz naših poljedelskih produktov, Naši gospodarji se morajo tedaj čimprej na cenen način oskrbeti z modernimi pripomočki. Torej naj pridejo na Ljubljanski velesejem izbirat in kupovat. Ako se pravočasno ne požurimo, nas bo cenejša produkcija in nevarna konkurenca s stram ameriških farmerjev in ruskega mužika, K delajo s traktorjem in umetnim gnojilom, pogazila.
* Pri nakupu testenin zahtevajte in povsod samo »P e k a t e t e«, ki pre' po okusu in kakovosti vse druge.
terpentin miio

iz pravljic kresali.
Zavitek tega mila sestoji iz lepih slik za otroke, katere se Izrežejo In sestav« Ijajo. ko perete, se otroci zabavajo.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za fzrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
popokale šipe in tudi del streho je bil dvignjen v zrak. Drobci granate so se razleteli daleč naokoli med prestrašene delavce ra polju in v vinogradu. Poškodovani Vinko Šusterič je bil takoj prepeljan v bolnico v Brežice in je upanje, da bo okreval. Granato je prinesel pokojni oče poškodovanega Vinka kot spomin s fronte domov.
d V smrt za svojo zaročenko. V nedeljo se je na Donavi pri Klanici zgodila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ljudje, ki so se kopali v nedeljo popoldne na klaniški obali, so zapazili motorni čoln, ki je brzel z veliko brzino po široki reki. V čolnu sta bila dva gospoda in ena dama. Naenkrat se je s čolna zaslišal močan pok, dvignil se je visok steber dima iz vode, nato pa so švignili iz čolna na vse strani plameni. Eksplozija! In že se je razlegnilo s čolna tudi obupno vpitje. Ponesrečencem so kmalu prihiteli na pomoč ribiči in jih rešili. Enega gospodov so našli strašno obžganega in že umirajočega. Bil je to Adolf Vrt, bančni prokurist h Subotice, dama .je bila njegova zaročenka, hčerka ruskega trgovca v Pančevi, tretji pa je bil vozač čolna. Virt je po eksploziji svojo zaročenko, da bi jo rešil, držal na kraju čolna, kamor niso segali plameni, sam pa je stal v ognju. Ta čin je plačal z življenjem. Virtova zaročenka in vozač čolna sta zadobila le lahke poškodbe.
d Žrtve kopanja. V Dravi pri Mariboru je utonil pri kopanju 13 letni učenec Nipič. šel je v globoko vodo, dasi ni znal plavati. — V nedeljo so se trije kopalci na Savi pri Ježici spravili v čoln, ki pa se je v vrtincu prevrnil. Dva kopalca sta splavala na suho, tretji pa ni mogel plavati in se je pogreznil. S težavo so ga drugi privlekli na suho, toda ker so ga postavili na glavo, mu je voda predrla drobovje ter je za to umrl.
d Lokomotiva jo je raztrgala. Na bin-koštni ponedeljek je hotela v Novem Sadu 3 'n pol letna deklica Eliza Suket prekoračiti železniški tir. Tedaj zasliši žvižg
lokomotive in deklica hitro beži po tiru naprej, namesto da bi stopila s proge. Lokomotiva jo prime ter ji čisto odtrga glavo, ki se je zvalila globoko čez nasip.
d Stekel je po 9 mesecih, odkar ga je ugriznil pes, v Kovinu v Vojvodini kmet Ivan Kiefer. Ugriza ni naznanil ter je to malomarnost plačal z grozno smrtjo.
d Roparski napad v Ljubljani. V nedeljo, 12. junija je v Ljubljani 21 letni delavec Viljem Grah, doma iz Gornjih Slaveč v Prekmurju o polnoči v baraki, kjer ima svojo trgovino 67 letna branjetia Jerica Ažman, isto napadel, ji prerezal vrat ter ji odnesel 640 Din gotovine in nekaj nakita. Ažmanova se je s trudom privlekla do sosedne hiše, kjer je potrkala na okno ter zbudila Franca Naglost, ki je o činu taikoj obvestil policijo. Ta je šla takoj na lov in res prijela na nekem senu spečega Graha, ki je kmalu moral priznati svoje dejanje. Ažmanovo so pripeljali v bolnico, kjer bo sicer okrevala, toda govorila ne bo več.
d. Zu Aljažev nagrobni spomenik na DoTjom
so darovali: Neimenovan, 500 Din; dr. E. Slajmer, 200 Din; prof. dr. Greg. Rožman, 100 Din; okrožni zdravnik dr. Fr. Kogoj, 100 Din; prof. dr. Ivan Knific, 50 Din; svetnik Jane/ Obiak, 50 Din; kanonik Jan. Sušrnik, 40 Din; dekan Jakob Fatur, 30 Din; dvorni svetnik dr. Jos. Mantuani, 20 Din; župniki: Karel Cuk, 20 Din; Anton Kaste! ic, 20 Din; Josip Knific, 20 Din; Fr. Avsec, 20 Din; Jos. Kos, 20 Din; Jos. Lavtižar, 30 Din; Fr. BIeiweis, 20 Din; Matej Zbontar, 20 Din; sodnik Milan Ka-lan, 20 Din; urednik Vladimir Kapua, 10 Din; oupni upravitelj Fr. Pečnrič, 20 Din; kaplan Fr. Krašna, 20 Din; GaSper Lavtižar, 10 Din; Marija Jarc, 10 Din; Alojzij Lauch, 10 Din; kaplan Franc Markež, 20 Din. Skupaj 1370 Din. Bog plačaj blagim dobrotnikom, katere naj bi vsi posnemali.
d Krepka sredstva. Ruska vlada je februarja meseca ukazala, da se morajo cene po trgovinah znižati za 10%. Prepričati se je morala v par mesecih, da so vsi prodajalci mirno obdržali stare cene in še višali. Neki vodja sovjetske državne trgovine v Harkovu, Večinkin, je v nekem slučaju ceno zvišal kar za 50%. Vlada ga je sklenila povišati — na vislice. Bil je na smrt obsojen.
d Tritisoč policajev ga lovi. V Parizi je spet za eno stopnjo narastla slava Leona Daudet-a (Dodš). Dodetov sin je bil svoječasno ubit od komunistov. Oče je v svojem glasHu »Action Francaise« napadal policijo in iz tega je nastala politična pravda. Leon Dodž je bil obsojen po tiskovnem zakonu. V zapor pa ni hotel iti. Ko so prišli ponj, se je v uredništvu »Action Francaise« zaprl s svojimi nacionalisti in se ni podal. V nedeljo zvečer je policija mobilizirala vse kar leze in gre: pešci in konjeniki, metalci strupenih plinov, ognjegasci, agentje v civilu so oblegli palačo uredništva. V zmešnjavi so agentje zgrabili glavnega policijskega ravnatelja, misleč, da jim je priletel v roke kak hua nacionalist. V palači uredništva se je nabralo do tisoč plavosrajčnikov in zapahnilo vsa vrata. Policija je stala pred močno trdnjavo. Naenkrat pride glavar tolpe, Leon Dode na balkon. Policijski komisar se mu odkrije in ga prosi: »Gospod Dodft, spomnite se, da ste velik Francoz. V imenu skupne domovine in v imenu svojega sina, udajte se!« Nato je rekel Dodd: »Ne maramo državljanske vojske. Preveč ljubimo Francijo, da bi delali nered. Jaz branim stvar svojega sina; toda zaradi domovine in zaradi njega, se udam«. Tako se je slavni časnikar dal zapreti. Pa skoraj gotovo ga bo predsednik republike pomi-lostil in dal s častjo izpustiti. Vlada pa je le pokazala, da je ona gospodar v francoski hiši.
d 10 milijonov ljudi ga čaka. Namreč Lindbergha, ki se vrača z ladjo v Ameriko. V Newyork je dospelo nad 2 milijona Amerikancev, ki hočejo poleg Newyorča-nov tudi videti, kako bo Lindbergh z ladje stopil na suho. V Ameriki ga že čaka 65 tisoč pisem in zavojev z darovi. Vse to mu bodo pripeljali z avtomobili k sprejemu. Oblečen bo kot major narodne garde. Uniformo mu je prinesel aeroplan na ladjo, s katero se vozi.
d Taksa na procesije. Dunajski socialistični občinski svet je vpeljal na procesi*
Dr. Korošec pri bolgarskem kralju Borisu. Naš voditelj dr. Koroeec je te dni odpotoval v Bolgarijo, da pripravi vse potrebno za zbližanje naše države z Bolgarijo. Vse bolgarsko časopisje navdušeno pozdravlja voditelja slovenskega naroda, ki hrepeni po prijateljstvu z bratskim bolgarskim narodom. Dr. Korošec se v glavnem mestu Bolgarije v Sofiji posvetuje z vsemi vodilnimi bolgarskimi politiki in je bil sprejet tudi pri kralju Borisu.
Morilec ruskega poslanika v Varšavi obsojen. Morilec ruskega poslanika po imenu Koverda je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo in izgubo vseh državljanskih pravic. Med sodno razpravo so komunisti poizkušali vprizoriti demonstracije, toda policija jim je to preprečila.
Umori v Rusiji se nadaljujejo. Ruski sovjeti hočejo z umori svojih nasprotnikov ustrašiti ljudstvo, ki se vedno bolj upira sovjetskemu režimu. Poleg 20 generalov in uradnikov, ki jih je dala vlada, kakor smo že poročali, obsoditi na smrt in takoj usmrtiti, so zopet obsodili več monarhistov, ki se zde sovjetom nevarni in so jih usmrtili. Ves kulturni svet obsoja okrutnost tega krvavega komunističnega režima in bodo s takšnimi grozovitostmi sovjeti izgubili še zadnje prijatelje, ki so jih imeli po svetu.
Nove grozovitosii in nasilja nad kato-lifaui v Mehiki. Iz Mehike prihajajo poročila o novih grozovitostih, ki jih uganja tamkajšnja vlada nad katoličani. V mestu Meksiko so aretirali 17 duhovnikov, jih peljali na pokopališče, postavili na rob groba in jih ustrelili. Pri tem strašnem zločinu je en grobar zblaznel. Nekega mladega katoličana so pribili na križ in ustrelili, enega duhovnika pa so polili s petrolejem in zažgali. Pri nas pa se najdejo še ljudje, ki drže z mehikanskim zločinci in jih v svojem časopisju hvalijo 1 1 i
sijo sv. Rešnjega Telesa takso 500 šilingov t. j. 4000 Din kot na luksus. Na socialistične manifestacije seveda ni uvedel taks, ker te niso luksus temveč življenjska potreba.
d Na vojsko se pridno pripravlja Rusija. Takoj lahko postavi 800.000 mož na bojišče, gradi se 350 letal in 8 tovarn neprestano izdeluje municijo.
d Smrtna nesreča. Iz Dolenje vasi pri Ribnici se nam piše: Pri nas se je zgodila Strašna nesreča. Jakob Hren iz Podgorice je šel s parom konj po drva v grčarski gozd. Odšei je v jutru na vse zgodaj. V mraku je vozil domov, a tostran Rakitine je padel z voza pod kolesa in bil na mestu mrtev. Skoro gotovo je revček od težkega napora celega dne zadremal, pa je zdrknil pod voz. Zapušča mlado ženo in dvoje otročičev. Pokojni je bil miren, tih in pri-kupljiv značaj — celi vasi je žal za njim. Bil je značajen somišljenik SLS. N. v m. p.!
»Ti, zakaj so pa zamorci črni?« »Tepec. Če bi bili beli... bi pač ne bili zamorci.«
6l
^fPCTDOMOVINI
6
IZ VIŠNJEGORSKEGA SODNEGA OKRAJA.
(Obiinske volitve.) V našem sodnem okraju se vrše občinske volitve v nedeljo 26. junija. V občinah Suše, Draga, Huda, Vel. Pece, Cešnjice, Podboršt in Praproče je vložena le po ena kandidatna lista in radi tega v teh občinah ne bo volitev.
Zanimivo je, da smo popolnoma pometli s samostojnimi demokrati; kajti ti Žerjavov! pristaši, kolikor jih je še, niso mogli v nobeni občini postaviti svoje liste. Tudi Pucljeva stranka je v popolnem razsulu, postavila je menda le v treh občinah svojo listo, bodo pa tudi te našle v nedeljo poraz; kajti noben občan ni tako nespameten, da bo volil listo, ki podpira brezglavo Radičevo politiko.
Iz tega se vidi, da je naš sodni okraj v ogromni večini v taboru Slovenske ljudske stranke, katera edina dela pošteno slovensko politiko. Njej ljudstvo zaupa in tako je prav. Naša stranka ni od danes, zrastla je iz ljudslva in ne sprem iuja svojega imena in programa, kot ga spreminjajo ostale stranke. Naši nasprotniki niti več ne vedo, kako se imenuje njihova stranka, ker se njeno ime spreminja skoro po vsakem d»žju. Zakaj to? Pametni ljudje že vedo za te sp»ww«»ke in zato so take stranke zavrgli in vstopili nacaj v ttranka, na katero se povsem vedno lahko zanesejo, da bo stala vsikdar pošteno za ljudske koristi.
Naše občine so krajevno jako nerodno sestavljene in radi tega so v občinah ra7.ne krajevne zadeve. Te krajevne zadeve poviroiajo v občinski politiki dostikrat težkoče. Iz teh ozirov so si naši pristaši postavili v nekaterih občinah več kandidatnih list. Ko se pa občine urede, da bodo tvorile gospodarske celote, bo pa naša stranka s svojim delom in uplivom p<>:-' bela, da bodo pristaši Slovenske ljudske stranke nastopali z enotno listo.
Volitve se bodo vršile v nedeljo 26. junija od 8 zjutraj do 5 popoldne in to brez kakega odmora. Dolžnost vsakega občana je, da gre na volišče vedno in tako tudi ob občinskih volitvah. — Vsakdo naj voli listo, ki mu ugaja; seveda naši pristaši ne bodo volili liste, ki nosi naslov nasprotnih strank; to bi bilo žalostno in ne možato.
Skozi cel zadnji teden so vse kandidatne liste nabite pri županu na občinski deski in-vsakdo lahko vidi, katera skrinjica je njegova. Pri volitvi bo imela pa tudi vsaka skrinjica variha in tako lahko spozna svojo skrinjico. Priporočamo pa, da se izogibljete grde agitacije. Delajte pošteno, možato in se zavedajte, da si z nepošteno agitacijo nakopljete sovraštvo, katerega se vsekakor izognite. Komur ni kaj jasno, naj se obrne na naše zaupne može.
ZAPLANA.
(Spomenik padlim vojakom.) Na pokopališču smo postavili skromen spomenik vojakom, ki so padli v svetojni vojni. Blagoslovili ga bomo v nedeljo 26. junija po deseti sv. maši. Uljudno vabimo sosede, da nas tisti dan obiščejo.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
(Shod in volitve.) Shoda preteklo nedeljo se je udeležilo izredno veliko volivcev, med njimi tudi veliko kandidatov in glavnih voditeljev nasprotnih strank. V nad dve uri trajajočem govoru je g. poslanec Lebinger pojasnil zunanji in notranji politični polbžaj in nazadnje tudi boj za občinske volitve. Temeliitn ie razkrinkal st/nHlllvost demo-
kratske politike tako v državi kot v občinah, nato pa našteval zasluge SLS. Udarci so bili lako v ii. vo zadeti, da pričujoči nasprotniki niso priSli do sape in so molče prenašali za nje pora/.na iivaja-nja govornikova. Ves odpor je obstojal v par medklicih, ki so pa utoniti v navdušenem plofkanju naših volivcev, ki so se razhajati z zavestjo: temu. po-a/.u nasprotnikov na shodu bo sledil tudi pora?, pri volitvah. Nasprotniki bodo sicer zadnje čase t različnimi neresnicami skušali begati volivce ali pa jih odvrniti od volitve, to-la prepričani smo da ne bo nihče nasedel, ker je liberalizem škod. ljiv ljudstvu četudi se skriva pod gospodarsko ia delavsko krinko. — Vsi na volišče. Vse kroglice naj padejo v 4, 6 in 6 skrinjico. Naši kandidati j mčijo, da bo bodoči odbor in od njega izvoljeni župan popolnoma na mestu in v korist ljudslva.
KRKA PRI STIČNI.
26. junija se vršijo na Krki občinske volitve. 20 let so imeli občino v rokah liberalci oziroma samostojneži. Za sedanje volitve je vodja Bamo-stojnežev g.	izdal dolg letak. Kakršno je
bilo dvajsetletno njegovo občiufko gospodarstvo -tak je tudi letak. Sama hvala, koliko je za občino dobrega naredil. Toda, če pogledamo o Minsko gospodarstvo in te poslušamo trezne može, vemo, da nimajo v gospodarskoM oziru kaj pokazati. Žalostno je, da si mora po 20 letih g. Boi fttnik sam , i t • >1
Volilci! čas je že, da je te komande na Krki konec I Volite listo slovensko ljudske stranke. Imena mož, ki so na naši li/sti in njihovo dosedanje delovanje, nam jamčijo, da bodo res delali v korist občine in občanov. Zato na kresno nedeljo, <lne 26. junija vsi na volišče in vrzite krogljico v trpijo skrinjico, katere varuh bo g. Alojzij Globo-kar iz Vel. Les.
BEGUNJE NA GORENJSKEM.
Občinske volitve bomo imeli kmaiu. Mi bomo volili kandidate SLS. Kajpada bodo tudi demokrati mamili volivce. Hvalili bedo demokratsko stranko. Morda bodo priporočali dosedanjega župana. Ta mož je b.i res na svojem mestu, kedar je bil ' gozdu. Za županovo službo se pa dobe že sposobnejši možje. Kako čudno je delalo županstvo n. pr. ko je Joževec začel delati kegljišče poleg pokopališča. Najprej sploh niso povabili k ogledu zastopnika pokopališča, češ, vsako tako javno lasi M cerkev zastopamo mi občinski odborniki. Župnik pa se je pritožil in moral se je vršiti nov ogled, h kateremu je bil na odredbo okrajnega glavarstva povabljeni tudi on. Župan je razlagal otlre<lb<? tako, da po drugem ogledu ne bo nadaljnje pritožbe, čeprav je g. župnik ugovarjal zoper ponovno dovoljenje, češ, da ni primerno graditi lulii,l kegljišče. Joževec je opiraje se na besede župj1' nove hitro nadaljeval zgradbo in jo skoro dovršit Kar pride od okr. plavrstva odlok, da je županstvo kršilo zakon, ko je dovolilo Joževcu graditi; d" zgradba morala stati 2 metra proč od javne P0' • Tako se ne smejo voditi županski posli- A,! My vamo preveč, ako hočemo, da župan razume ' <> pise okrajnega glavarstva, ki so slovenski, ceflj^ znajo agitirati naši demokratje. En zgled. Neki < mokrat je prišel k našemu kandidatu, naj nc P s SLS. Ce pa vseeno greš na listo, se pa odpove) par dni pred volitvami. Ali demokrati tako » umeite poštenost, da ljudi zapeljujete k Prekiro dane besede?
MORAVČE,
Shod na Limbarski gori v nedeljo dne 19. t. in. se je prav dobro obnesel. Poslušalci, jo so se zbrali po cerkvenem opravilu v obilnem številu, so šli domov v zavesti, da naša stranka in naše kmetsko gibanje vsak dan bolj raste in se razvija. Shodu je predsedoval g, oblastni poslanec Poznič. Govorili so gg. poslanca Mazovec in Strcin, nato pa proi. dr Rožič. Vsi so želi za svoja izvajanja živahno odobravanje. Shod se je izvršil v najlepšem redu.
SV. JEDERT,
Pri podružnici sv. Magdalene v Govcih smo obhajali v nedeljo 12. t. m. redko slovesnost. Dobili smo dva nova bronasta zvonova, katera so blagoslovili prečastiti g. dr. Kruljc, dekan v Laškem. Ker je bilo vreme ugodno, je prišlo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Pred cerkvijo, ki ie bila zelo lepo okin-čana, je stri lep slavolok s pomenljivim napisom. V sprevodu, katerega se je udeležilo staro in mlado, je nastopila tudi rudniška godba iz Hrastnika. Omeniti je iudi cerkveni pevski zbor, ki je pokazal, da se ne ustraši težkih pesmi. Po pridigi je bilo darovanje za kritje stroškov pri nabavi zvonov. Vsi so radi prispevali — kmetje kakor rudarji — v dokaz, da vkljub slabim gospodarskim razmeram radi žrtvujejo v dobre namene. Nova zvonova pa naj po priprošnji sv. Magdalene oznanjata novo pesem ljubezni ter nam kličeta: kvišku trca!
ZAGORJE OB SAVI.
V nedeljo vsi na volišče! Skrinjica Slovenske ljudske stranke je peta za posestnike in obrtnike, za kršč. delavce pa šesta. Razen par bo imela v*e slovensko občine v rokah SLS zato, ker so njeni možje najbolj pošteni javni delavci. Naj tudi v Zagorju pride SLS do beeedel Ali bojiuo mar volili ljudi, ki hočejo da bi Slovenija bila boljševiška ječa — in ki agitirajo za delavsko kmetsko listo, čeprav noben kmet te liste ni podpisal. Nič boljši kot komunisti je pa g. Cobal. Poslanec v Belgradu je že bil, ne vemo kaj je še vse, v obč. odborih je že večkrat imel prvo besedo — toda vprašajte ga kaj je naredil za Zagorje.
Se manj pa seveda moremo zaupati demokratom. Algi mar hočemo, da bo čez par let tudi zagorska občina izgubila par milijonov pri kakšni ia-lirani banki. Ali hočemo, da bo županil bivši or-junaš nam, kjer je bil doma umorjeni Fakin. Za-gorjani volimo tako, kot bodo volili drugod: v občinski odbor spadajo samo možje krščanskega na-liranja in poštenega dela
12. t. m. je bil blagoslovljen novi zagorski vodovod. Veliko ljudi se je ob tej priliki zbralo pri Izvirku. Gospod župnik je med blagoslovom spregovoril nekaj besedi o pomenu vode. Navzoč je bil tudi okrajni glavar g. Podboj. Stane pa vodovod deset milijonov kron.
V Kotredežu bi radi dobili električno raa-<vetljavo; zato so ustanovili električno zadrugo, ki jo že pridno začela z delom.	_
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
V Ljubljani, poleg hotela,Union4.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ooroStvu i. t d.
MENGEŠ.
V nedeljo dne 8. julija dopoldne bode odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom. Natančnejši spored prihodnji teden.
M01RAVČE.
(Po občinskih volitvah.)
Dne 12. t. m. so se vršile v Moravčah občinske volitve, ki so prizadejale našim nasprotnikom toliko truda in napora kot še nobene v povojni dobi. Pa niso nudile tistega plačila in uspeha, kot ga je samostojnokinet-ska in samostojnodemokratska gospoda pričakovala. Celih 14 dni je ropotala samostojna barka iz vasi v vas, prirejala dan za dnem sestanke ter oznanjala evangelij novega, poštenega in naravnost velikopoteznega gospodarstva, a vse skupaj ni nič pomagalo. Nekateri menda še vedno mislijo, da je najbolje s silo vzgajati ljudsko voljo, da bi volivci »prav« mislili. Mar ne veste, da je nasilje in pritisk znamenje nemoči in slabosti. V izbiri agita-torskih sred. tev niste bili nič kaj izbirčni. Začeli ste z osebnimi napadi na najbolj vplivne osebe v občini, misleč, če te poderemo, jc zmaga gotovo naša. Med lažjo in resnico niste izbirali, samo da bi volivni »šlager« bolj držal in vlekel. Vsi poizkusi so ostali brezuspešni, ves trud zaman. Svojih šest odbornikov, ki ste jih imeli leta 1921., imale tudi danes. Zato si ne delajte nikakih predstav o morebitnem napredku. Za sklep pa bodi povedano nekaterim na uho: pojdite se raje sami preje učit gospodarske umetnosti, mesto, da oponašate premoženjske razmere naših kandidatov, ali da se spotikate nad njihovimi življenjskimi poklici, katerih je sleherni časten, kdor ga častno in vestno vrši. Pokažite pri lastnem ognjišču, kako znate gospodariti, potem računajte šele na ljudsko priznanje in zaupanje. Dokler pa imamo v občini može, kot je dosedanji in prihodnji župan moravški gospod Anton Ccrar, — mož vse časti in vsega spoštovanja vreden — in kot so njegovi kandidati, bomo take volili.
DOL PRI LJUBLJANI.
V našem društvenem življenja je bilo dvoje prireditev v zadnjem času, ki so imele popolen uspeh. Orlovska akademija, nastop fantov-orlov domačih in Št. velenskih in mladega naraščaja. Izvajanje deloma prav težkih vaj precizno, mladi junaki-orliči obetajo postati še kdaj celi možje. V nedeljo 12. junija t, 1. pa se je vprizorila Molierova igra »Namišljeni bolnik« v dobro zasedeni dvorani. Bolnik in vsi, ki so imeli z njim opraviti, so mojstrsko pogodili svoje vloge. Na praznik sv. Petra in Pavla se bo pa priredila tombola z lepimi dobitki v korist društva, da se pomaga pokriti stroške nove dvorane. Prijatelji krščanske izobrazbe povabljeni! po dvorani bo hodila sreča z zavezanimi očmi.
BRUSNICE.
Naši samostojneži, ki so pri zadnjih volitvah tako zelo propadli, bi radi na vsak način prišli v občinski odbor. Ker se pod pravim imenom ne upajo več kandidirati so — čujle in strmite — dali svoji listi naslov Slov. ljudske stranke. Zavedni možje in fantje, ne dajte se premoliti. Naša skrinjica je tretja, kmečko-delavska lista, na kateri poleg gospoda župnika kandidira naš priljubljeni gospod nad-učitelj Maks Kalan, neumoren delavec za dobrobit naše občine, mož poštenega in krščan-
skega mišljenja, odločen bojevnik za uaše pravice, ki je v času liberalnega preganjanja ri-skiral svojo službo, svoj kruh in s stranom čakal, kdaj bode z družino na cesti, zato, ker je držal z nami. Na švige-švage, k t prooajo svoje prepričanje zaradi svoje častihlcpnosti, pa se pošten krščanski mož ne bo oziral. Torej volite vsi tretjo skrinjico.
n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mesta prične novo šolsko leto 5. septembra t. 1. in traja do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnanje go-jenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, pošta Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd, Prošnji, ki, je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
n Dekliška meščanska šola v Marijinem dumu v Kočevju. Na dekliški meščanski šoli v Kočevju v Marijinem domu se je vršil završni izpit ob sklepu šolskega leta pod predsedstvom g. ravnatelja T. Gasparija kot ministrskega odposlanca od 13. do 18. junija. Vse učenke IV. razreda eo naredile izpit in sicer deloma s prav dobrmi, deloma z dobrim uspehom.
Vpisovanje učenk v I. razred je v poletnem roku 29. in 30. junija. — Za sprejem gojenk v zavod, kjer se jim nudi poleg pouka in vzgoje vsa oskrba proti zmerni mesečni plači, se vrše prijave tudi lekom počitnic.
n Rajhenbnrg — znamenite božja pot Priljubljena romarska pobožnoet se vrši tudi letoe in sicer bode tridnevnica dne 30. junija ter 1. in 2. julija. Tridnevnico vodijo čč. oo. lazaristj iz Celja. Ob sklepu pobožnosti dne 2, julija ob 10 dopoldne slovesna procesija s presv. Rešnjim Telesom, nato pridiga in porolifikalna sv. maša, katero bodo služili milostljivi gospod opat čč. gg. trapistov. Mnogo romarjev prenoči v noči od 1. na 2. julija kar v Lurški cerkvi, zato se jim bo letos okrajšala noč B tem, da se bode uprizorila ob 10 zvečer verska igra »Lurška pastiricac- ki je ravno v spodbudo romarjem slovenskega Lurda spisana. Igra se bo vršila v kaplanijski dvorani prav blizu romarske cerkve. Romarji celega slovenskega ozemlja — pridite v svoj domači Lurd — v Rajhenburg, kjer boste našli prekrasno Marijino cerkev in Marijino podobo, blagoslovljeno v masabjelekem skalovju — na kraju uališanj — a sedaj pa deli po njej Marija milosti v Rajhenburgu.
Zrna.
Klicali so na pomoč,
ki so kradli celo noč.
*
Do dekle ne bodi prestroga,
sicer ti bo dekla nadloga. *
Lepo je, če oče modrost govori.
a sinko odpira uho in oči. •
Kjer malčki zagospodarijo,
rav hitro ti vse pokvarijo. *
Življenje je en čuden stol, nanj vspenjaš — se življenje pol. Ko malo se po njem pomakneš, do konca prideš, pa dol omahneš.
Fantovski večeri v pismih.
XXII. Še: »kupnostna zavest.
Bilo je pred par leti. Rad bi bil sklical občni zbor članov mlekarske podružnice, katera že več let ni delovala. Ker se je bil izgubil tudi vsak zapisnik udov, ni kazalo drugega kot iti od hiše do hiše in popraševati, kje so bili udje mlekarne. Tako me je pot privedla tudi pred hišo, kjer me je že od daleč pričakala gospodinja na pragu pri zaprtih vratih in zaregljala, še predno sem jo kaj vprašal, rekoč: »0 nai pa ne, naš pa ne! Naš pa ni pri takih stvareh! Naš pa ne mara za to, nai je pa le bolj zase...« In tako je šlo, da nisem mogel priti niti do besede.
Jasno kajneda, da ta žena, ta mož, ta hiia ni imela najmanjšega pojma o skupnostnl zavesti. Zal le, da je takih žena, takih mož, takih hiš, takih družin r vasi in občini občini vsepovsod na cente. Koliko je dandanes ljudi, ki nimajo nobenega smisla za skupnost, nobene ljubezni posebej do svoje domovinske občine, o kateri smo v zadnjem pismu izrecno govorili, katerim je ljubezen do domače občine deveta briga. Vseeno jim je, ali je njihova domača šola ali cerkev ali ccla vas lepa ali grda, srečna ali nesrečna, ali ima razdrapane ali lepe kapelice, dobre ali slabe ceste, zdrave ali nezdrave vodnjake. Vse to jih nič ne briga, kvečjemu se brigajo za vse te stvari le toliko, kolikor jim prinašajo koristi ali pa še tisto ne. »Kaj mar meni drugi starci in otroci, hlapci in dekle, bolniki in sirote? Kaj mi mar učitelj in šola, cerkev in župnik, veselje in žalost v vasi? Kaj mi mar, če propadajo lepe šege in običaji, če živijo drugih sinovi in hčere razbrzdano, če gre na vseh konceh in krajih nepoštenost in podivjanost v našo vas? Dosti je, da sam zase izvršim svoje delo, da živim zase in za svojo družino. Dosti je, da zase hodim ▼ cerkev in na volišče, kadar ni drugače, da moram iti, kaj me brigajo drogi, kako volijo m kam hodijo. Je že do«ti, da ase plačujem davke in dajem za društva in bratovščine, ko-likor ravno neizogibno moram dati; kaj ml mar, ali drugi dajo ali ne.«
To je duh, ki vlada v sedanjih ljudeh. Jasno pa je, da ta duh sebičnosti, ni duh krščanstva, pa tudi ne duh sreče in zadovoljstva t človeški družbi. Jasno je zlasti, če pogledamo t zgodovino. Ta duh samoljubja in preračunane sebičnosti ni namreč tako mlad, kot bi človek mislil na prvi pogled. Saj že straši par stoletij po Evropi in vedno bolj po vsem svetu. Spočeli so ga brezverni modrijani in politiki, krstili so ga pa na ime liberalizem ia kot tak se je razrastel tekom stoletij na verskem, gospodarskem in političnem polju. V verskem oziru hoče liberalizem osvoboditi človeka vsakega božjega razodetja in vsake nadnaravne vere; politični liberalizem zahteva popolno politično svobodo in ustavo. Gospodarski liberalizem pa tirja popolno svobodo v gospodarskem oziru. Zahteva neomejeno svobodo posesti, obrti in trgovine, povdarja svobodno konkurenco in svobodno delavsko pogodbo, vso svobodo za posameznika, četudi pri tem in zavoljo tega tisoč drugih ljudi konec jemlje.
In sadovi tega sebičnega liberalizma kakor so se pokazali tekom stoletij in se kažejo v vedno grši luči? Liberalizem je dal najprej kapitalizmu življenjsko moč. Zakaj načela, ki jih je izrabil kapitalizem v svoj prid, je po- |
ostril liberalizem. Liberalizem je zavrgel božje razodetje, ki je podlaga vsake pravice, in ta*o je prepustil vso pravico izpremer luvi samovolji ljudi. Liberalizem je proglasil načelo svobodne konkurence, svobodne delovne pogodbe in obenem zanikal delavcu pravico združevanja, češ, da potem pogodba ni svobodna. Vštric s temi pojavi pa brezmejno zlo v človeški družbi. Propadla je družina, propadlo je skupno vaško življenje, občina, zmi-sel za narodne ideale, najbolj pa so se pokazale pogubonosne posledice teh nazorov v državnem življenju. Celotno državno življenje propada, kar se kaže v neprestanih vladnih krizah (Francoska, Jugoslavija, Nemška Avstrija itd.), številnih socialnih revolucijah, skrajnem absolutizmu ali popolnem anarhizmu. Svobodno moremo priznati, da v celotnem državnem življenju naše dobe nimamo mirne točke razvoja. Kar danes eden zgradi, sezida samo to, da drugi jutri isto uniči. Posamezniki, stanovi, družine in narodi sploh ne morejo sredi vse sile izrabljajočega boja do mirnega dela. To je torej sad današnjega družabnega življenja, ta sad pa je le sad sebičnosti posameznikov, kakor jo je razodela tudi ona ženska, ki sem jo omenil v začetku.
NeJ Tak duh ne more voditi ljudi od sreče. Treba preokreta v mišljenju ljudi. Treba več smisla za skupnost. Kako pa to doseči?
Ej, prijatelj, to pa je dolga pot! Le par misli, ki tičijo vse človeštvo in tičejo posebej tebe, dragi mladi prijatelj!
Zadnji vir tega grda samoljublja je pomanjkanje krščanske vere in posebej krščanske ljubezni. Krščanska ljubezen izvira iz spoznanja, da je en Bog vseh, en cilj vseh vseh, da smo vsi bratje, bogati in siromaki, da je vse človeštvo ena velika božja družina, katere sbovi morajo supno moliti k skupnemu Bogu-Očetu: »Oče naš«! Iz tega spoznanja o bratstvu vseh pa se vodi takoj tudi spoznanje, da je sibečnost nekaj grdega, da brat mora ljubiti brata, mu pomagati, kamoli da bi mu delal krivico, Tako ljubezen zatira sebičnost in usposablja človeka za družabno požrtvovalnost. Zato je povdarjal veliki papež Leon XIII. v svojih okrožnicah, da je rešitev tako imenovanega socialnega vprašanja upati zlasti od krščanske ljubezni, od tiste ljubezni, ki je osrednja, jedrna zapoved vsega evangelija in najgotovejSi protistrup proti brezmejni sebičnosti. Torej le še več pravega nadnaravnega krščanstva med novodobne ljudi!
I'a saj zgoraj omenjena ženska je bila tudi kristjana, gotovo je znala »Oče naš« in ga je najbrž molila vsak dan — pa vendar tako sebična. Poleg poznanja krščanstva je namreč treba tudi vaje; tudi vzgoje v krščanskem življenju. In tu nastopa dolžnost zate, dragi fant, da samega sebe vadiš za skupnost-no zavest. Pa kako? Treba je imeti odprto srce in odprte oči. Tu so otroci na cesti; ali te kaj brigajo? Jaz mislim, da vsak čas; zakaj surov, brezčuten človek bi bil, komur ni do nedolžne mladine. Tam so mladi ljudje, fantje in dekleta; zopet ti mora biti na mar, kako se obnašajo ob nedeljah v cerkvi ali zvečer na resti. Prav posebno ti mora biti na mar, kakšno veselje si izbira mladina, ali se shaja v društvih in družbah, ki ji bistrijo razum in plemenitijo srce ali v družbah, ki jo vodijo do vsakojake podivjanosti. Zanimati te mora, kakšno gospodarstvo je po njivah in travnikih, ali ljudje nazadujejo ali gospodarsko napre-
dujejo. Slišiš, da se je tega in onega lotjl skopost, ki mu bo prej ali slej izpila kri. Gr i v gostilno pa kmalu spoznaš, kakšni so Pq govori gostov. Mogoče so prazne kvante in čenče, mogoče tudi, da so resni razgovori Glej! Tako spoznavaš svojo okolico in čino in potem pride na to, ali ji hočeš po svoy moči k dobremu pomagati ali jo v blatu pu. stiti. Ce si v resnici kristjan, potem se ti nudi dovolj prilike, da nastopiš kot tolažnik, kot svetovalec, kot varih sirot in vseh zapuščeu^ S svojim zgledom boš pa potegnil tudi druge za seboj in tako se bo obličje vaše vasi, vaše občine vedno bolj pomlajalo ob medsebojni pomoči. Drugič hočeva jasneje še govoriti o tej stvari. Dotlej pozdravljen od Tvojega
Vaškega učitelja.
J. M.:
Gmotno vprašanje duhovščina - ali se o tem govoriti?
Nismo radi zapisali tega naslova.
Zakaj ne? Ker takih tožba je po naših časnikih na cente. O tein tožijo delavci, uradniki, kmetje, obrtniki, trgovci — celo industrijalci. Sedaj naj pridejo na vrsto še duhovniki!
In vendar je tudi o tem odkrita beseda potrebna. Če vsak šport najde v naših dnevnikih prostora cele kolone, smo * vendar duhovniki toliko zaslužili, da smemo vsaj javno povedati, kje nas čevelj Suli.
Tudi duhovniki so ljudje kakor drugi. Potrebujejo obleke, hrane, stanovanja, zdravil; tudi nje zadene butara starosti in križ bolezni. Poleg tega potrebujejo marsikaj, kar lahko drugi pogrešajo: drage knjige in časnike za izobrazbo. Veliko izdajstvo pa je združenih z duhovniškim poklicem.
Morda se zdi komu odveč, da to pov-darjamo. Ali vendar to ni nepotrebno. Včasih je videti, da ljudje mislijo, da duhoven ničesa ne potrebuje. Pa ker je Kristus zemeljske ljudi izbral za duhovnike in ne kake nebeške angele, je umljivo, da duhoven brez zemeljskih potrebščin ne more shajati. Kristus sam, ko je bival na zemlji, je jedel in pil, je bil lačen in truden, si je pustil streči od dobrih ljudi. Ko je razpošiljal apostole, je naročal: »S seboj pa ne jemljite ničesar, jejte in pijte, kar bodo pred vas položili, ker delavec je vreden svojega plačila. »Kdor sprejme
14. kolo drž. razredne loterije.
Opozarjamo svoje čitatelje, da jim z današnji« dnem dajemo priliko, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. KONJOVIČ, Beograd, katera je najsolidnejša, W kulantnejja in katera je pokazala največjij^pej
Ne samo najcenejše, ampak tudi najboljše barve
laki, lirneš, steklarski klej, čopiči ter vse pot ščine za slikarje, pleskarje in drugi v to spadajoči predmeti se dobe v staroznani trg , na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanski cer»
WAN JANČAR.
preroka v mojem imenu, bo prejel plačilo preroka.« Zveličar je sicer nasitil 5000 duš s peterimi hlebi, pa je vendar Judež pobiral s puščico za Gospoda in aptostole.
In tudi sedaj ne more biti drugače, Ce hoče duhoven sedeti v spovednici, učiti v goli, hoditi k bolnikom, se pripravljati na pridige, mora za njegov vsakdanji kruh biti od drugod preskrbljeno. Tega so se verniki zavedali od prvega krščanstva semkaj. Cerkveni tridentinski zbor je v 21, seji izdal stroge odredbe, kako naj bo Za duhovnike oskrbljeno v časnem oziru, cum non deceat eos, qui divino ministe-rio adscripti sunt, cum ordinis dedecore mendicare aut sordidum aliquem quaestum exercere — ker se za one, ki so mašniško posvečenje prejeli, ne spodobi, da bi prosjačili ali kako umazano, nečastno delo opravljali. Najnovejši cerkveni zakonik, ki ga je izdal papež Benedikt XV. je te zapovedi obnovil. V can. 14%. je izrečeno: »Cerkev ima pravico, neodvisno od državne oblasti od svojih vernikov zahtevati vse, kar ji je potrebno za vzdržavanje bogoslužja ali za dostojno prehrano duhovnikov in drugih cerkvenih nameščencev.«
Pa čemu to, saj se nobenemu stanu tako dobro ne godi, kakor duhovnikom:
tako sodi velikokrat naše ljudstvo. Še pred par dnevi sem slišal tako sodijo. Od kod take zmotne misli. Ker verniki vidijo, da ima ta li oni župnik lepše njive in travnike kakor kak bajtar; ker presojajo stroške duhovnikov po svojih stroških; ker so mnenja, da ima vsak duhovnik tudi plačo od države in sicer večjo kakor uradniki; ker plačujejo nekaj tudi pri pogrebih, pa ne vedo, da s tem plačajo tudi organista, cerkovnika, sveče, strežnike, zvonarje, grobarje itd. Od kod še take misli? Ljudstvo je marsikje že okuženo od liberalnih bacilov, ki so mu zamorili javno zavest, kaj mu je duhovnik v dušnem in časnem pogledu. Komur ni Bog nič, Cerkev nič, večnost nič, temu je seveda duhoven nepotrebna stvar na svetu. Zato je nujna posledica, da se tale maloveren človek zaletava v duhovna. Tako se je nekje liberalno nadahnjen kmet zaklinjal, da raje zapravi grunt, kakor da bi kaj dal f.... m. Nekje pa je župnik v poslovilnem govoru omenil, da zapusti žuDnijo, ker so v fari tako neznatni dohodki, da ne more pri njih živeti! Strašno so mu zamerili, če tudi je resnico povedal..,
Morda smo duhovni sami krivi, da ljudstvo duhovniški gmotni položaj tako
krivo presoja, ker smo se ženirali, kaj o tem črhniti.
In vendar živi duhovništvo tako borno in skromno življenje, kakor še nikdar do cesarja Jožefa, ki je živel pred 140 'eti. Par izgledov: Bilo je med vojsko. Na službo je prišel mlad kaplan. Obleke si nI mogel napraviti. K sreči je imel še premožne stariše, da so ga oblekli. Drug izgled: Župnik, blizu 70 let star, je opešal. Moral je v bolnico. Imel pa ni nič, dasi je bil doma iz premožne hiše. Brat njegov — milijonar — je žrtvoval nekaj tisočakov za svojega brata duhovnika. Vse to je bilo lepo, Sotlimo pa vendar, če domača hiša žrtvuje precej žuljev domače družine, da izšola sina duhovna, da je nazadnje nekaj nelepega, če pride duhoven na starost spet domači hiši na rame. Koliko je pa takšnih dušnih pastirjev, ki se ne morejo nasloniti nikamor.
Komur se ne odpira pogled v temno bodočnost, če se te stvari ne obrnejo na boljše. To ni samo zasebna zadeva duhovnikov, ampak tukaj zadaj tiči zelo važno javno vprašanje.
Zato smemo, a ne samo smemo, tudi moramo govoriti o tem. Kaj več prihodnjič.
mnsi 60RSHE f ARE.
Med očetom in hčerjo je nastalo nesoglasje, ki ni hotelo izginiti. Grof ni hotel zavreči starih tradicij svojega rodu in Čiška se je borila za pravice svojega srca. Na videz sta občevala prijazno drug z drugim, toda prejšnjega zaupljivega razmerja ni bilo več — vedno bolj sta se odtujevala.
Prišla .je zima in grof Hugo je silil k odhodu v prestolico. Radi svoje hčere je hotel zopet živeti v širokem slogu, obnoviti stare odnošaje. Njegova hči naj spozna svet. Upal je, da jo bo to ozdravilo njene ljubezni.
Toda predno je bilo vse pripravljeno za odhod, je prišlo sporočilo, ki je odločilo, da je odložil svoj sklep. V novembru je bilo v časopisih poročilo, da je 6lovita pevka Tamara na odprtem odru zblaznela.
Grof Hugo je bil vsled tega udarca ves omamljen. Tamara — to je bila vendar njegova nezvesta žena! Stare rane so se zopet odprle in sočutje je premagalo sovraštvo. »V svoji nesreči bo popolnoma zapuščena,« je mislil. »Skrbeti hočem vsaj za to, da bo dobro strežena.« In odpotoval je v Berlin.
Edito so prepeljali v njeno vilo ob Treptover-skem jezeru. Vsa pota so bila zasnežena, ko ee je Peljal tja grof Hugo. Oster veter mu je bril v obraz. Brezupen in pust, kakor njegova duša, je bil tudi • »vet. Vse je bilo zavito v vlažno sivino, na zimskem nebu so se vlačile megle.
Bolnica se je nahajala v veliki, svetli sobi, iz katere so jo pri močnih napadih lahko takoj prenesli v malo celico z blazinastimi stenami. Ko je Hugo vstopil, se ni zmenila zanj. Mehanično je prelistavala neko knjigo, ali se poigravala s cvetico, ali udarila Par akordov na klavir.	. , ,
t Grof Hugo jo je opazoval s sočutnim pogledom. Njena krasna postava je bila sključena m glava nagnjena naprej. Nekaj trudnega In žalostnega je le-fcalo na njej, njene kretnje so bile nagle, Niene roke
one lepe, bele roke, so bile vele in blede ter so nemirno tipale semintja. Grof Hugo je prijel njteno desnico in tiho vprašal: »Edita, ali me poznaš?«
Dvignila je glavo in pogledala mimo njega v praznino. Šele sedaj je videl, kako strahovito jo je zdelala bolezen. Ozka usta so bila trdno stisnjena, ustni koti globoko razvlečeni kot pri jokaj očem otroku. Nekdaj cvetoči obraz je bil razdejan, vel in star. Oči so zrle neumno, s topim izrazom v eno samo točko. Včasih so se popolnoma zaprle in tedaj se mu je zdelo, da gleda v otrpel mrtvaški obraz.
Grof Hugo je jokal. Ni se sramoval svojih solz. Vroče sočutje je občutil s to revico, ki je bila nekoč sreča in upanje njegove mladosti, sladka vsebina njegovega življenja. Ob taki pretresljivi tragiki se ni mogel jeziti.
Več ur je ostal pri njej, ne da bi ga spoznala. Nekaj časa je bdela, nato se je zdelo, da spi. Toda nenadoma je planila kvišku, njeno telo se je vzravnalo, njene oči so zagorele in zdelo se je, kot da njeno telo raste. Šla ie s tretečim obrazom proti grofu in zaklicala z nečloveškim glasom v najvišjih zvokih: »Ubij najprej svojo ženo!« —
To je bilo ono slovito mesto iz Beethovnove opere »Fidelio«, ki izraža višek, oni grozni krik, v katerem so zbrane svetle točke vse opere.
Ko je pela Edita zadnjič Eleonoro, je ob tem kriku zblaznela. Tedaj je neprestano ponavljala ta krik, stokrat na dan.
Grof se je ob tem groznem kriku prestrašen umaknil. Lasje so se mu jezili. Ta grozni krik blazne žene mu je zadonel v ušesa kot strahotni motiv njegove življenjske usode. Nehote se je skušal zavarovati, toda blazna žena mu je sledila korak za korakom, njene oči so se upirale vanj kot žareči meči, iztegnjene roke so ga hotele zadaviti. In neprestano je donel v visokih, nenaravnih tonih ta blazni krik: »Ubij najprej svojo ženo!« — —
Prihitela sta dva strežnika, ga rešila iz neprijetnega položaja ter s silo odvedla Edito v celico. Ko so se vrata zaprla, je čul zamolklo vzdihovanje in srce trgajoči krik: »Ubij najprej svojo ženo!«
Opotekajoče se je zapustil sobo. Zdelo ee mu je, da bo sam zblaznel. Izčrpan se je zgrudil na zofo. Kolena so se mu tresla ia y»o PiegOK« tela fe tre-
Razno.
Berlin — najobsel-
nejSe mesto sveta. Berlinska občina je priklo-pila vež sosednih občin, in tako ie nastal Veliki Berlin. Sicer nima toliko prebivalcev kot London ali Newyork, a po obsežnosti je največje mesto na svetu. Meri 878 kvadratnih kilometrov (to sta dve stranici kvadrati vsaka dolga nad 29 km). Newyork pokriva 864 ki-lome! rov, Chicago 585, London 802, Pariz 80; a Ima Pariz pkoraj toliko ljudi kot Berlin, ker je vse bolj na gostem.
V kristalu kremenjaka v muzeju v Chicago so vodene kaplje, ki so stare več kot deset milijonov leti Voda 8© vidi popolnoma čista in brez primesi.
Petrolej. Pri nas bi ra-Cuitili porabo petroleja po svetiljkah in ne po avtomjobiMlh in aeropla-nih, in /bi bila poraba prav majhna. Kjer je pa poraba petroleja in iz njega narejenega bencina zelo velika, se takoj pozna, da je tam avtomo-bilni promet posebno razvit. V Zedinjenih državah na primer pride i avto že na 5 oseb in ie zato poraba bencina ln petroleja tam prav o-gromna, 860 litrov na leto na osebo. Anglija porabi 100 litrov na osebo, Francija 60, Nemčija samo šele 11. Kje je Nemčija za Zedinienlml državami! In kje za Nemčijo smo šele mil
Koliko pojemo. Ko dosežeš starost 70 let, «1 140 krat toliko pojedel kot tehtal
petalo od razburjenja. Le počasi se je pomii^ jn po-gedal okoli sebe. Nahajal se je v veliki, razkošno opremljeni sobi * rožnatimi zavesami. Ozek solnčni žarek je prodrl skozi čipke zaves in lizal kot ozek, dola, plamenast jezik v mračni sobi.
Grof Hugo je hotel oditi. Tedaj so se odprla vrata na nasprotni strani, bližali so se hitri koraki in nato
«e zadonel glasen krik.--Pred njim je stala neka
ženska postava, v beli, ohlapni obleki, držeč roko na
Utripajočem Brcu.
Grof Hugo je napravil par korakov, nato pa je nenadoma obstal, kot oslepljen od tolike lepote. »Julija _ Julija?« Zazvenelo je pol kot radosten klic,
pol kot vzdih...
Julija je prebledela. »Grof Hugo — Vi tu?« v
»Da, jaz,« je rekel. »Bral sem grozno vest v časopisih in prišel sem.«
>To je grozno,je rekla Julija in sklenila blede prste. »Zdravniki smatrajo Editino bolezen kot neozdravljivo.«
Grof je zavzdihnil. »To je hujše kot smrt.«
Nato sta oba molčala. Ob pogledu na Julijo se je y grofu odprla stara rana. Hotel jo je prijeti za roko. »Julija... Julija, zakaj si šla od mene? Sedaj sem popolnoma sam. In sedaj ta nesreča. A kljub vsemu, jaz...«
Naglo je odtegnila roko in rdečica je švignila preko bledega lica. »Ne tako,« je rekla strogo in očitajoče. »Zločin bi bil, če bi govorila o ljubezni tu, kjer ee odigrava tako grozna usoda.«
»Toda ljubim te,« je kriknil.
Zmajala je z glavo in ga pogledala s solznimi očmi. »Ne govori tako, to me boli,« je rekla. »Iztrgati morava to ljubezen iz srca, zakaj sedaj, ko vem, kaj naju loči, bi bilo greh.«
»Edita ni bila moja žena,« je zastokal. »Najin zakon je neveljaven. Sedaj, ko sem te zopet našel, naj te zopet izgubim,« je tožil. »Ti si povzročila, da sem si zopet zaželel življenje, Julija. Upal sem, da bom po dvajsetih lelih trpljenja zopet našel mir — a sedaj se znova začenja nesreča. To je obupno, tega ne bom prenesel! Julija — pomagaj mi, ne pusti me umreti! Daj mi svojo roko, Julija — bodi moja žena •— sicer bom pogubil svoje življenje —«
»Ne kljubuj usodi!« ga je milo opomnila. »Nosi potrpežljivo, to olajša breme. Naših sanj je konec — za naju je prišla zima! Ostala bova dobra prijatelja.«
Zmajal je z glavo. »Ne,« je zaklical, »to mi ne zadostuje, ljubezni hočem. Ne bom več vzdržal. In ti —«
Julija ga je pogledala tako resno, da se izmaknil »Jaz?« ie rekla, »velika, resna naloga me čaka, H^o Moja sestra je sama, 'zapuščena Samo mene ima Popolnoma naravno je, da bom ostala ob njem Sni, da ii bom stregla in skrbela zanjo, da bo njena usoda nekoliko lažja. Ljubila bom samotno m nesrečno revico, zakaj sedaj, ko jo je usoda tako težko udarila, nima nikogar več na svetu kot mene svojo sestro. Ljubezen bom dajala revici, samo ljubezen. Ostala bom zvesta svoji ljubezni do smrti - pa tudi
svoji dolžnosti.«	. . , T ... ,.
Tedaj je pokleknil prednjo in jecljal: »Julija, ti
si najplemenitejša žena! Jaz sem norec — odpusti
m''^Ljubeznivo ga je pogladila po glavi. »Ne govori tako,« je rekla. »Storila bom pač svojo dolžnost. In bolje je tako za naju oba. Veliko nalogo imam, ki daje mojemu življenju vsebino in smisel. Nekaj časa bo pač hudo, ker se morava ločiti, toda tudi to bova premagala in srečna bova ob spominih na to.«
Ko je videla njegov temni obraz, ga je prijela za roke in rekla: »Ne pojdi tako od mene, Hugo! Vsaj enkrat se mi nasmejaj. Glej, v onih dnevih sreče si mi dal toliko, da bom od tegn živela vse življenje. Najina ljubezen je bila čista in neoskrunjena kot solnce — in to je najina tolažba! Usoda naju je trdo zadela, a prenašala bova kot junaka.«
V njem se je še enkrat dvignila stara, večno mlada ljubezen. »Julija«, je zakričal, »ne bom prenesel. Pridi, zbeži z menoj na konec sveta.«
»Tega ne misliš resno,« je rekla. »Saj bi me moral zaničevati «
Tedaj se je dvignil, ji globoko pogledal v oči in jo poljubil na čelo. »Julija, ti uboga — ti bogata! S svojo velikostjo si me premagala, uklanjam se tvoji volji.«
Zaihtela je. »Hvala,« je rekla s trepetajočim glasom. »Zbogom, Hugo! Bog te blagoslovi!«
»Zbogom k je zašepetal in je toplo pogledal. »Zbogom!«
S tejn 8e je poslovil. Sani so oddrčale, a grofu so šle prehitro. Vsak trenutek se je obrnil in gledal proti oknu, pri katerem je za rožnatimi zavesami stala bleda, vitka deklica, ki jo je nadvse ljubil, še enkrat je pozdravU z roko, dvoje velikih, žalostnih oči mu je nemo odzdravilo, nato je nenadoma ugasnil rdeči sijaj in vitka postava se je potopila v meglo, kakor sladka, lepa pravljična slika.
Najmanjša riba živi , morju okoli a-z.ijgkL! Filipuiov; doaeže
S1 d<>lžino 15 na&
Doslej „,jv,!jijQ Scuko 80 ujoli v uS 1924 na Danskem. C je bila 126 cm, tehtala p« 136 ltg.	'
Zmrznjeno meso Vsa. ko leto pripeljejo ir. Juž! ne Amerike v Evron« ogromno množi™ njenega mesi. Lela 1925 so ga pripeljali 1,340.00« ton, lani pa 1,200.000 Ion Lani ga je bilo zalo mani' ker se je stanje živine v nekaterih evropskih de-želah zelo zboljSalo in ker nekatere države ne pripustijo več neomejenega dovoza. Največ zmra. njenega mesa kupi Anglija; lani ga je kupili 1,000.000 ton, torej pet Šestin vso kvote. Glavne iadelovalnice zmranjenega mesa so v juAio-ame.ri-Sirih republikah Argenli-na in Uruguay. Shrambe, v katerih vozijo tako m a-so čea ekvator, imajo temperaturo 7" pod ničlo.
Za varstvo ptic. V državi Teksas v Ameriki je izalo več zakonskih določb v varstvo ptic pevk, Določili so vo!? vrst teh ptic, ki jih nihče ne »me imeti zaprte v kletki Ker pa se nekateri za te odredbe niso •/.menili, so napravile ženske v mostu Sati Antonio poseben odbor, so Sle po vseli hišah, bo vsole ptice s seboj iu so jili v mestnem parku spustilo na prosto. Ir, vseh Zodinjenih držar je dobit ta odbor priznalna pisma.
Hud vihar. V rualri azijski deželi Kokaml je razsajal neprestano skos 16 dni vihar, ki je pokopal ogromne dole dežele pod 7 m debelo plastjo peska. Noko trgovsko karavano je z velblodi rred popolnoma zasul.
Franjo Neubauert
O j ti dnevi!
Oj ti dnevi, ko pripeka jasni, svetli solnčni žar! Raj pošilja jih na zemljo, Božje so dobrote dar,
Zletajo čebele pridne in ne vejo tame kam: vsak jim cvet šepeče sladko: »Jat najslajši med imam!*
Ostro brušene se kose v 8olnčnetn sviti bliskajo in v večer in v rano jtUro fantje krepko vriskajo.
lSaz od tople vnet sem »reče, Ti od tolnea ti razgret, moj zeleni in cvetoči tn žareči rodni svet!
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
al
Od kdai ie češnja pri nas udomačena.
Krogi naravoslovcev in prijateljev narave vzdržujejo mnenje, da je rimski poveljnik Lukul, ki je bil eden največjih sladkosnednežev na svetu, prinesel ta sad s svojega vojnega pohoda na obalo Črnega morja, ko je tam v letih 74—64 pred Kristusom premagal vladarja v Pontu. Drugi so zopet drugačnega mnenja. Pravijo, da so češnje Grki že mnogo prej poznali. V Italiji pa je bila znana že Korne-lijeva češnja, ki naj bi jo bil ta vojskovodja prinesel, ko se je povrnil kot zmagovalec nad sirijskim kraljem Antijohom v letih 192—189 pred Kristusom. Ta češnja pa ni bila plemenita kakor današnje; zato so jo rabili kot krmo za prašiče. Najbrž pa je Lukul prinesel cepiče kake posebne vrste že oplemenjene češnje, s katerimi so cepili Kornelijeve češnje._Kakih 120 let potem, ko so se pokazale prve plemenite vrste češenj, ki so jih takrat
gojili kot črne in bele, so se pojavila tudi že češnjeva drevesa ob reki Reni, potem v Galiji (sedanja Francija) in celo na Britanskem. Rimske legije, ki so se borile z Germani in Galci, so zanesle v severnejše dežele Evrope. Galci so imeli sloves, da so najboljši gojilci češenj. Karel Veliki, kt je mnogo storil za razširitev kulture v svoji državi, je zelo pospeševal tudi sadje-rejo; prav posebno je skrbel za gojitev češnje kot odličnega sadonosnega drevesa. Pozneje so posebno samostani mnogo pripomogli, da se je gojitev češnjevega drevja zanesla tudi na kmetije. Zanimivo je dandanes opazovati toliko različnih vrst češenj, ki jih nekateri kar po okusu poznajo, katere vrste so,
Češnjevo drevje je velikega P01"®"? v gospodarstvu. Sad v najrazličnejših vrstah (belice, črnice, hrustalke, srčaric« itd.) pozabljemo, še več pa prodamo. Mnogo jih tudi vkuhamo s sladkorjem, nekaj tudi posušimo.	, $ Tudi ptice se rade posladkajo s češnjami; le opazujte tatinskega vrabca, P '
metnega škorca, gosposkega kosa in kričeče vrane. Le-te požro kar cele češnje; neprebavljive koščice raztrosijo s svojim blatom po okolici. Iz njih zrastejo divje češnje naših gozdov.
Posebno važno je, da pri jedi češenj Izločimo koščice, ker bi znale zaostati v črevesju, povzročiti bolečine v njem ali gnojenje slepiča. Češpljev les jc zelo iskan materijal za sobno opravo in za rezbarije.
Meh za seneh.
»Gospod stražnik, ali mi morete povedati, koliko je ura?« — »Deset minut manjka do sedmih.« — »Do sedmih? Zjutraj ali zvečer?« — »Zvečer.« — »Danes ali
včeraj?«
Na pomoč. Mlada žena (brez sape na
posredovalnici za službe): »Sredi kuhe me je kuharica popustila. Ali je mogoče katera tu, ki zna kar naprej kuhati?«
*	v *
Samo dva. Oče, mati in siinček so šli ,ia sprehod ter postali žejni. Stopili so o gostilno, kjer je oče naročil dva vrčka piva. »Kaj, samo dva?« pravi začudeno sinko, »ali za mater nič?«
*	* »
Iz šole. Učitelj: »Zrak, svetloba in voda so glavne stvari, katere rabimo za zdravje. Ali mi ve kdo še kaj drugega? — Učenec: »Mošt, kruh in špeh.«
* * >.»
»Edino, kar potrebujete, je počitek, nič drugega vam ne manjka.« »Pa mi vsaj na jezik poglejte, gospod doktor.« »Da, tudi ta mora imeti počitek, gospa.«
* * *
Bogataš snubcu: »Tako, vi hočete mojo hčerko poročiti? Koliko pa imato denarja?« Snubec: »T-t-t-t-t-am okoli dva tisoč.«
Bogataš: »Jaz mislim denarja, ne drobiža.« * * *
Škoti so znani kot največji skopuhi na svetu. Neka Škotinja je imela pahljačo celih trideset let. Da se je mogla toliko časa obraniti v dobrem stanju, je bilo le tako mogoče, da ni nikdar pahljala z njo, pač pa mirno držala, z glavo pa sem in tja majala.
Neki raztresen učitelj je imel uro navadno v desnem žepu telovnika. Neki dan pa ure ni bilo na navadnem mestu. Poklical je enega izmed učencev, da naj gre na njegov dom po uro, katero je pozabil. Ko se je fant pripravljal, da bo odšel, je učitelj segel v levi žep in privlekel uro ven ter rekel: »Zdaj je štiri minute čez devet, glej da boš ob pol desetih nazaj.« »♦»♦♦♦».......♦»♦«♦♦.♦♦♦♦.....................................'"""".........
REVMATIZEM!
Revmatizem? Kostotoolje? Bodlfaje? Trganje v glavi In zobeh? Omotico ozdravite
Na sodišču. Sodnik: »Torej obtoženec vas je hotel pregovoriti, da bi njemu v prid
govorili. S kom vam je pa hotel usta zamašiti?« »Z enim košem krompirja.«
Ne zamudite
obiskati Specijalnega zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. 1. Vse informacije daje vod, teč. Iv. Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt.
Oskrbnistvo Fužine, D. M. Polje
odda 14 mesecev starega BIKA, 360 kg, polkrv-nega, montafonske pasme; 3 mesece starega BIKA, simendolske pasme, 130 kg; 10 mes. star. montaion.
pasme, 260 kg — vsi potomci izvrstnih mlekaric.
Oblike za surovo maslo
ter za košnjo prvovrstne vile, grab-lje, kosišča, kose ter vse druge lesene in košarske potrebščine si nabavite najceneje pri
M. ČEŠENJ, KRANJ
^Domoljubov"
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Mizarskega vajenca	Parni mlin in žaga
sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje 69. p. St. Vid nad Ljubljano.	se proda, event. odda v najem. V mlinu pet parov kamnov, na žagi venecijanka s cirkular-ko. Stanovanje, hlev ter nekaj zemljišča. Vešči in podjetni družini bi bil ugoden obstanek zagotovljen. — Istotam se proda kmetski trijer na ročni pogon ter elektr. dinamo za circa 3CO luči. — Naslov pove uprava lista pod št. 4690.
išče se mieliar „ax'i nec, ki ima veselje do mlekarstva. Prednost imajo tisti, ki so že nekoliko vajeni. — Ponudbe pod „M(ekar" 4855.	
Čevljarskega vajenca	
iščem. Ivan Ovsenek, čevli. mojster, Zvirče p. Križe.	
	ilaienca *?i<°vaštt.0 : obrt sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Ivan Ka-pus, Posavc št 1. pošta Podnart.
Šivalni stroj J^L tvrdke „Jax" se proda za 600 Din. Vpraša se pri F. Bizjak, Šeleubur-gova 6.	
	flafob zdrav in pošten " in ki ima v resnici veselje do obrta, se sprejme kot vajenec v kovaštvo in poprav, kmetijskih strojev. — A. T O M S IC, Verd-Vrhnika.
Katera boljša trgovina z mešanim blagom v bližini Maribora ali Celja, oziroma v mestu TrToia1 UŽenCil- ii	
dovršil 2. razr. meščanske šole. Nastop kmalu. I. Slemenik, Slovenj-gradec 84.	Mizarskega vajenca
	sprejme Ivan Roje, Zg. Šiška št. 93.
VENECIN
izredno zdravilna voda proti
reumattzmn m išiasu. želodCeim in Črevesnim boieznim ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isig d. d. Ljubljana.
Edino najboljši JjjVg|nj Str0jj jn p|etj|aj švIC.
„Dub!ed" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so 14
Jos. Pcfeiinco
Grllzner, Adler
Najnižje cenel Tudi na obrokel
Lftablfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
2.-11. julija 1927
pod pokroviteljstvom H|. Veličanstva kralja
m. Mednarodni mM velBSBiem v LJubljani.
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi nudi:
1.	največjo izbiro vsakovrstnih indu-■trijskih in obrtnih izdelkov,
2.	kor velika konkurenca, zelo umerjene oene,
8. najboljši pregled za nakup pri prvo« vrstnih in solidnih tvrdkah,
4. na podlagi sejmake legitimaoije fiO®/„ voznino na vseh osebnih in brzovlakih in parobrodili.
Oglejto si prirodno krasote Slovenije! Legitimacije se dobe po Din 80'— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih druStvih, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljena. Informacijo dajo: Sejmski urad.
Manjše posestvo
oddaljeno tri minute od železniške proge in ceste, obstoječe iz velike zidane hiše, z vodovodno napravo, velikim hlevom in svinjakom ter de vel oken kozolca, z velikim vrtom, njiv za osem mernikov posevka, štiri johe zaraščenega gozda, pripravno za kakega obrtnika (kovača, kolarja, zidarja), se proda za 50.000 Din. — Na željo se proda tudi samo hiša. Pojasnila daje JOŽE CEH, Ponikve-Trebnje, Dolenjsko.
z zdravilom
»»
ALGA".
Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov za poštna naročila je:
Laboratorij „ALGA", Sušak 12.
V ceni je uračunjena poštnina, zabojček in zavojnlna.
4 steklenice za 77 Din, 8 steklenic za 131 Din. 14 steklenio n 205 Din, 25 steklenic za 320 Din.
JAVNA ZAHVALA.
P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak 12.
Naznanjam Vam, da mi je zelo dobro služilo Vaše zdravilo ALGA" proti revmatizmu, in to ne samo meni, ampak vsi, ki so ga naročili, mi pripovedujejo, da bo z uspehom ■ <»lo zadovoljni. Mnogi so zdravili tudi stare revmatlzme in kostobolja, mnogi trganje v glavi in zobeh. Zahvaljujemo se Vam tem potom ln nam pošljite zopet 25 stekl., da ne ostanemo brez tega dobrega zdravila.
Vas pozdravlja Marija Kržišntk.
Koroška Bela, 21. lan. 1927.

NajuspeJnefSe »redstvo z« rejo domače živali |e brczdvonno
»MAS TIN«
ki pospešuje rast, odebeiitev in omastiteV domače, posebno klavne živine. Jasen doka* neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cona: 5 Skal. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARN*. TRNKOCZY (zrav. roiovža), Ljubljana, Mestni trjj 4
Osle za kose
(BERGAMAŠKE - ITALIJANSKE} dobite n a j c c n e i e pri SEVER * KOMP., Ljubljana, Wolfov« ulica.	4650
Vi grešite
prati samemu sebi. f-e umetnarjat« Vale telo. Va» obraz. VaSo roke, Vtiše lase. Prava sn-dstva za negovanje lepote za Vas in Vato obitelj so:
Fetlerjera mila idravja la lepote z marko ..Elsa" naj-plemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče .sestavine, ter niso torej le
navadna toaletna raila. Poizkusite enkrat: Elsa-lllijino mlečno milo, Elsa-ruinenjakovo milo, Elsa-ntleerliiako mile, Eisa-boraksoro milo, Elna-ka-tranovo milo, Elsa-mllo za britje in nikdar ne boste hoteli uporabljati druzega inila. - Za poizkus 5 kom. Elsa mila že z zavojnino in poštnino vred Din 52"—, Feiierjeva prava karkaSka pomada zaoVraa In taččlto kože z marko ..Elsa", ona vam ohrani mladost in lo-poto, vpljcsevkolo in jo dela mehko in baržunasto. Strmeli liosto, kako hitro Vmn cinelo pesre, mozoloi,
sojedei, rdeča mesta in gube na koil. Feilerjeva močna „Elsa" pomada za rast las zabra-ajaje iziindanje las, prorano osiveiost, odstranjuje prhlaj, dela krhke lase mehke, (,'ibke in pospeSuje rast las.
Za poizkus 2 lončka one ali po 1 lonček od obeh po-mad z zavojnino in poštnino vred Din 88'-,
Te cene sc razumejo le, če so poSlJe denar vnaprej, ker se proti povzotjn zviSa poštnimi za 10'- Din
Naročila naslovile to?no takole:
EUGEN V. FELLER, lekarnar Dolnja StuMca, Elaatrj is, Hrvatska.

Priporočamo veliko zalogo IC ^
modrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika zaloga ŽIME, AFRIKA (Seegras) vedno v zalogi in najcenejše prodaja	:-(
FranP lanor upetnik - LJUBLJANA, ridllU Jdyer, Sr. Petra nasip iter. 39,
poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu.
NafcentlSc, a vendar dobro kupite samo pri
JOSIP SPETELII3C-SJ
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
U LJUBLJANI
potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnikej žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke.
u„.n9n:in Tvrdka FRANČIŠKA NOVAK t nd&lKJlIllU. Ribnici — naznanja ccnj. občinstvu, da jc otvorila v Ribnici poleg že prej obstoječe trgovine z mešanim blagom, šc z železnino, cementom, suhimi in oljnatimi barvami. — Za cenjcni in obilni obisk se najtopleje priporoča. Cene zmerne I	Postrežba solidna I
Prva jug. izdelovalnica harmonik F. KUCLER, post Drenovgriž, p. Vrhnika
Imam vedno na zalogi najboljSe
harmonike. Prednu kupite, se prepričajte o mojem izdelku. Ne dajte si usilje-
vati harmonik inozemskih tvrdk o katerih niste že prepričani, da dobro postrežejo. Kupujte le pri domači tvrdki
PRI ČEŠNIkU
LJUBLJANA :: Lingarjeva ulica.
Bravcem »DOMOLJUBA« naznanjam, da imam v »voji trgovini poleg boljšega, tudi poceni in
dobro blago, kakor sledeče: llfon, bela in rajava kotenina od 10 Din naprej bela in rajava kotenina, dvoj. Sir. od ~~ ~ pisano blago za srajce in bluze od kambrik, krep in delen od , , . črni klot od ........
posteljne garniture od.........._ . _ ,
Dom. izd. post odej, ruS in klot. od 160 Din naprej Perje in blazine!
23 Din naprej 10 Din naprej 14 Din naprej 22 Din naprej 300 Din naprej
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škofovih zavodov v Plznfu
se nahajajo v velikosti «/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
civ. srn. n. stebi
Llubllona, Selenburtfova 7 Tel. 2966
nositi
Palma
znači
nikdar iskrivljem
_pete imeti.,
Pozor krojači, šivilje, itSJfi
Mnogo si pridobite, ako imate do jeseni nov moderen preizkušen kroj, ki se ga naučite v zasek, tečaju, ki se prične 30. junija pod vodstvom F. Potočnika, diplomir. v inozemstvu, član anglo-francoske krojne akademije. Tečaj je zadnji pred jesensko sezono. Učenci, ki ne morejo priti osebno, dobe lahko krojni pouk po pošti, Učiteljice, uradnice itd., ki sc žele izobraziti za samoupo-rabo, imajo v počitnicah najlepšo priliko sc izobraziti za lastno izdelovanje garderobe. Absolventom tečajev se že do jeseni preskrbe službe. — Honorar za ta tečaf je izredno zni:'an z uijod, plačilnimi pogoji, - STARI TRG 19, LJUBLJANA.
Najpopolnejši
ST0EWER
šivalni stroji
ta fiviljt, krojač« ta čevljarje ter u
vsp.k dom. Prede« si nabavit« ■troj, oglejte ii te iarednoit pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul.fft BreipUčm pouk. 19 letso |«mt".
V vsako hišo Domoljuba
Zadružna gospodarska banka d. d.
efon št. 2057, 2979 In 2470. I .i 11 hI ia a MiH^S.'*^.,«___~ . „
Telefon St. 2057. 2979 In 2470.
R»«m> poftto ,ga čekoTnefii urada >a Sior.nH.
M. 11.941	1
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
▼ lastni palači (vig & vis hotela »Union").
Brzojav.: Gospobanka.
_	«------v— -	„uuiuu ;,
KanltaHnt!!!" Celje DJakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, žibeuik. Ekspozitura: Bled. ,	^	SkUP"° "a<1 D1" 16,ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo-
tuji vafutein TO, tZ^lT^i ffiS«V&t tt^l" iek'e"e .sbrambe » vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje Amnrlknnelrl »jj.r.!, n. , ,	'	" preskrbuie vsc bančne transakcije pod najugodnejšimi pogo|i
Amerikanskl oddeUk: Direktne zve« z ameriškimi bankamL - Urejevanja ameriških zapuščin.
ProdaJn	Državne razredne loterije. -M
Karel C*
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovee.
Urednik: Fraac Zabret.
Z« Jugoslovana^« tiskarno: