Na počitnicah
(.Konec.)                    
III.
r očitnice so bile Julki in Ivanki prijetne. Teta je toila vesela obeh. Najbolj pa jo je vzradostilo, ko je videla, kako o^dkritosrčno se deklici Ijubita. Kar ena, to druga.
S3   142
Ure brezskrbnih počitnic so hifro potekale. Ju-lijski dnevi so bili vroči in dolgi. Zjutraj sta bili deklici navadno pri sveti maši v farni cerkvi. Dopoldne sta napravljali izlete in izprehode iz vasi v prosto naravo. To pa le, kadar je bilo vedro vreme. Ob deževnfh dneh pa sta se držali doma. Enkrat sta bili obe pri Ivankini teti, drugič pa zopet obe pri Julkinih starših.
Popoldne, ko je bilo solnce najbolj žarko, pa sta sedeli s teto v uti in prebirali knjige. Teta so šivali. Vmes pa so se vse tri zabavno pogovarjale.
Julij se je krčil. Tedaj šele je izrazila Ivanka željo svojih staršev Julki.
^Vidiš, Julka, jaz sem že dolgo tu. Človek se naveliča biti zmerom v enem kraju. Fostaja mi dolgčas do starših. Tako neizrekljivo bi jih zopet rada videla. Koncem tega tedna bom odšla domov. Tcti sem že povedala. — Ootovo se spominjaš mojega pisma, v katerem sem ti pisala, da ti imam nekaj posebnega sporočiti. Menda si že pozabila na to, ko me nisi nikoli vorašala po tem. Jaz nisem pozabila, ampak sem odlašala. da te tembolj razveselim. Moji starši želijo, da prideš z menoj na Štajersko. Pripravi se torej, da bova odšli koncem tedna. Tvoji starši bodo gotovo zadovoljni." Tako iskreno je govorila Ivanka. In Julki so stopile v oči solze tihega veselja.
nLe pripravi se,   da boš šla z menoj."
vAh, Ivanka, ti si predobra. In kako naj ti jaz poplačam tvojo Ijubezen?! Ti me imaš preveč rada, A ker želim, da ostaneva še skupaj, bom prosila starše, da me puslijo s teboj."
Še tisti dan je prosila Julka svoje starše. In do-volili so ji. Nepopisno je bilo veselje obeh deklic. In tvanka se je zahvaljevala Julkini materi z ginjenim srcem, da pustijo Julko z njo na zeleno Štajersko.
In v soboto tistega tedna je peljal črni voznik ptijateljict v dalje proti Ivankinemu domu.
Vukovoj
S2   143