Celje - skladišče D-Per | 545/1975 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA avgust 1975 PO POLLETNEM OBRAČUNU TRŽNE RAZMERE DOBRE REZULTATI SLABŠI V aprilski izdaji »Steklarja« smo prebrali: »Prvič čez milijardo«. Ta podatek nas je napolnil z rahlo vedrino, ki je obetala uresničitev zastavljenega načrta že v začetku leta. Pred nami je še pet mesecev in če bi se hoteli približati našim oiljem, bi moralo držati: Krepko čez milijardo. Sicer pa poglejmo naše dosežke na polovici prehojene poti, skozi številke, ki marsikaj povedo. | FINANČNA REALIZACIJA od 1. JANUARJA do 30. JUNIJA 1975 doseženo indeks v dobi poročanja indeks v prej. letu pr. leto ELEMENTI doseženo planirano plan 100 za nav. čas 100 CELOTNI DOHODEK 56,425.656.— 60,705.498.— 92,9 45,610.077.— 123,7 Porabljena sredstva 23,23* *3.649.— 26,377.500.— 88,1 17,274.208.— 134,5 DOHODKI I. 33,187.008.— 34,327,998.— 99,7 28,335.869,— 117,1 Pogodbene obveznosti 1,090.765.— 1,122.000.— 97,2 1,062.242.— 102,7 zakonske obveznosti 3,185.778.— 4,141.002.— 76,9 3,670.415.— 86,8 DOHODEK II. 28,910.465.— 29,064.996.— 99,5 23,603.212.— 122,4 Del dohodka v začetnih zalogah 5,853.724.— 2,277.316.— 257 Del dohodka v končnih zalogah 7,919.710.— 3,626.774.— 218,3 DOHODEK III. za delitev 30,976.451.— 29,064.996.— 106,6 24,952.670,— 124,1 izplačani neto osebni dohodek 18,398.953,— 14,407.597.— 127,7 Uruto-Oruto osebni dohodek 28,853.755.— 28,609.419,— 127,6 FINANČNA REALIZACIJA od I. JANUARJA do 31. MARCA 1975 doseženo indeks v dobi poročanja indeks v prej. letu pr. leto ELEMENTI doseženo planirano plan 100 za nav. čas 100 CELOTNI DOHODEK 28,769.749.— 30,352.749.— 94,8 23,078.735.— 124,6 Porabljena sredstva 11,169.001,— 13,188.750.— 84,7 8,547.974.— 130,6 DOHODEK I. 17,600.933.— 1(7,163.999.— 102,6 14,530.761.— 121,1 Pogodbene obveznosti 535.166.— 561.000.— 95,4 317.571,— 168,5 Zakonske obveznosti 1,944.663,— 2,070.501'.— 93,9 1,750.686.— m DOHODEK II. 15,121.104.— 14,532.498,— 104,1 12,462.504.— 121,3 Del doh. v začetnih zalogah — 5,486.467.— 2,277.316.— 240,9 Del doh. v končnih zalogah + ■6,574.217.— 2.893.205,— 227,2 DOHODEK III. za razdelitev 16,208.854.— 14,502.498.— 11H,5 13.078.393.— 125,9 izplačani neto osebni dohodek 8,691.451.— 7,060.604 — 121,8 Bruto-bruto osebni dohodek \ , 13,559.345.— 11,666.625.— 1U6,2 Treba je reči, da so bili doseženi rezultati plod nekoliko boljšega dela, čeprav v celoti nismo dosegli postavljenega načrta. Mogoče smo si bili po treh mesecih vsi edini: magično mejo smo" prebili in stvari bodo iz meseca v mesec tekle po naših željah — na bolje. Pa ni bilo tako. Nismo nadaljevali z enako hitrostjo. Posledice so znane. Ob polletnem obračunu smo ugotovili, da smo dosegli slabše rezultate, saj se je celotni dohodek zmanjšal. To opravičujemo z letnimi dopusti. Pri porabljenih sredstvih se še vedno nagibamo k čezmernemu trošenju. To pa nam zmanjšuje dohodek. Iz tabel je razvidno, da zaloge naših izdelkov rastejo. Trenutno ne zmoremo zadovoljiti potreb tržišča. To pomeni, da našim odjemalcem ne moremo od-premiti želene količine izdelkov v dogovorjenih rokih. To narekuje največjo disciplino v proizvodnji. V mejah možnosti moramo izločiti vse negativne tehnološke in proizvodne vplive ter proizvajati damo tisto blago, po katerem je povpraševanje na tržišču veliko. Pri sredstvih za sklade vidimo, da smo v prvih treh mesecih ustvarili 4.016.503,00 dinarjev, popolnoma pa smo odpovedali v drugem trimesečju, ko smo ustvarili le 762.835,00 dinarjev. To je resno znamenje, da moramo takoj ukrepati. Vsem nam so znane naše želje in zahteve. Vemo, da moramo začeti graditi novo avtomatsko (Nadaljevanje na drugi strani) Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tlšma ® Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina 6 Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina # Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU ® Naklada 2000 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana * zmešamo. To pa je odvisno od ostanka čistega dohodka. Če bo ta majhen, je pot do nevarnih voda nelikvidnosti zelo kratka. Osebni dohodki so v porastu, to je tudi prav. Prav pa je tudi, da jih upravičimo z boljšim delom. V prejšnji številki »Steklarja« smo zapisali: »Prispevajmo svoj de- lež«. Se pravi, da smo zavestno sprejeli stabilizacijske ukrepe v naši delovni organizaciji. Zapisano ne sme v pozabo. Prizadevati si moramo, da sprejeto potrdimo z doslednim uresničevanjem v vsakdanji praksi. Jože Pelko Več jih bo prodanih, debelejše bodo kuverte . ŠE JE ČAS... Med nedokončane investicije v Slovenski Bistrici štejemo številna manjša in nekaj večjih del, ki jih bo treba še postoriti. Na poti do uresničevanja vsega zastavljenega pa stojijo finance, ki po približnih ocenah dosegajo sto starih milijonov. Že res, da pomanjkanje denarja pomeni težave, toda v novih prostorih so že danes vidne napake. Sem sodi slabo izdelana streha nad proizvodno halo, pomanjkljivosti v satinirnici, pri pečeh in tudi v oddelkö dekoracije. Še »sre ča«, da slednji ni vseljiv. Kmalu bomo »slavili« 10. obletnico, kar so oddelek dekoracije prestavili v prostor, za takšno delo neprimeren in utesnjen. Opazno je, da so delovne razmere v mnogočem močno okrnjene, kar pomeni tudi slabše delovne dosežke. Recimo: ker stekloslikarji ne delajo v ustreznih delovnih razmerah, si kvarijo vid. Ob še tako sončnih dnevih morajo slikarji delati pri električni razsvetljavi. Žal pa že danes lahko ugotovimo, da v novih prostorih oddelka za dekoracijo ne bo naravne svetlobe, ker ji je z novo gradnjo odvzeta. V oddelku dekoracije pričakujejo, da bodo te pomanjkljivosti pravočasno odpravili (še pred vselitvijo). Viktor Horvat SEZNANIMO SE Z... V tem sestavku' ne bomo govorili o teoretičnih in strokovnih vidikih delitve dohodka in vplivih gospodarjenja nanj, ampak o tem, kako se praktično uveljavlja gospodarjenje v TOZD. Obravnavali bomo probleme gospodarjenja v TOZD Steklarne Rogaška Slatina. V zadnjih mesecih se v dnevnem tisku in televiziji posveča posebna pozornost položaju gospodarstva v Jugoslaviji in posebej v naši republiki. Znano je, da so nastala nekatera neugodna gospodaska gibanja na treh področjih: v zunanjetrgovinski me- njavi, pri investicijah ter na področju cen in življenjskih stroškov. Da bi se ta neugodna gibanja odpravila, da bi se zmanjšal njihov obseg in vpliv na celotno gospodarstvo, je skupščina SR Slovenije na julijskem zasedanju delegatov sprejela izhodišča in ukrepe za splošno družbeno-politično akcijo. Temeljne naloge: — prizadevanje za večjo storilnost, — varčevanje in zmanjševanje poslovnih stroškov, — povečanje delovne discipline, — zmanjšanje neproduktivnega delovnega časa, — zmanjšanje uvoza materiala ln v večji meri uporabljati domače materiale. TOZD Steklarna Rogaška Slatina se je takoj vključila v stabilizacijska prizadevanja. Na seji vseh družbenopolitičnih organizacij in organov u-pravljanja je bil sprejet program sta- bilizacije in nekateri ukrepi za uresničevanje postavljenih nalog. V prejšnji številki steklarja je bil objavljen program stabilizacije, ki ob sega osem točk oziroma nalog. Program je zelo stvaren, dolžnost nas vseh pa je, da prispevamo svoj delež za uresničevanje sprejetih nalog. Gospodarjenje v TOZD, katerega bomo v nadaljevanju obravnavali, obsega vsa področja poslovnih funkcij in aktivnosti. Lahko bi rekli, da ni delovnega mesta, kjer se ne bi dalo z varčevanjem, organizacijo dela in storilnostjo prigospodariti sredstva, seveda na nekaterih več, na drugih manj. Gospodarjenje ne pomeni samo varčevanje z materiali, pravilno izkori- ščanje delovnega časa, doseganje optimalnega odpadka itd., marveč pomeni tudi sodobno organizacijo dela, posodabljanje proizvodnega procesa in poslovanja. V naslednjih konkretnih primerih bom poskušal prikazati nekatere možnosti boljšega gospodarjenja za pove Čanje dohodka. 1. V prizvodni proces se vlagajo največja sredstva v različnih oblikah: material, električna energija, amortizacija in delo. Ker so v delo vložena največja sredstva, je razumljivo, da se da tu lahko veliko prigospodariti. a. V naši proizvodnji se mesečno porabi za 2.870.000,00 din materialov, od tega gre za surovine 1.162.000,OOdin. Domnevamo, da bi se z varčevanjem in smotrno porabo dati zmanjšati materialni stroški za 5%. To bi bilo 1.722.000,22 din letnega prihranka. b. Letos smo porabili na mesec povprečno 400.500 kWh električne energije in plačali zanjo 165.000,00 din. Vsi razmislimo, od vratarja ali nočnega čuvaja, ki prižiga in ugaša zuna-~ njo razsvetljavo tovarne, pa do tistih, ki vsak dan prižigajo razsvetljavo ali vključujejo brusilne stroje, centralno kurjavo itd., koliko kilovatov bi lahko vsak privarčeval in da bi pri tem proizvodnja normalno tekla. Verjetno bi lahko delavci strokovnih služb, delovodje in drugi dali konkretne predloge za varčevanje in 's tem prispevali svoj delež. Težko je oceniti, koliko bi splošno varčevanje energije prineslo sredstev. Recimo: če bi zmanjšali porabo električne energije) za 3 %, hi to pomenilo 60.000,(h) din' letnega prihranka. , I c. Mesečna poraba pitne vode znnšfi 8400 m3, kar stane 33.6000,00 din/ M temu moramo prišteti še prispevek za porabljeno vodo 23.500,00 din, to pa je skupaj 57.100,00 din. Vprašajmo se, ali kdaj pustimo, da po nepotrebnem teče voda? Mogoče hladimo pijače pod curkom iz vodovodne pipe? Ali smo kdaj pomislili, koliko litrov vode smo porabili? d. Poraba škatel za embaliranje je velik strošek v skupnih stroških proizvodnje in znaša mesečno, odvisno od proizvodnih izdelkov in porabe uvože-ženih škatel, ca 356.000,00 din. Mesečna poraba svilenega papirja znaša 1.340 kg. Ali so te količine resnično porabljene samo za zavijanje izdelkov? 2. Stekleni izdelki so med proizvodnim procesom izpostavljeni različnim udarcem, ki povzročajo poškodbe ali razbitje. Lani je znašala povprečna vrednost 1. izdelka 15.00 din. Razmislimo, koliko kosov bi lahko vsak dan ohranili od peči do skladišča izdelkov. Ali je 200 kosov dnevno previsoka številka?! Ce je to mogoče doseči, lahko letno prihranimo 910.000,00 din. Ce bi to bili samo svinčeni izdelki, bi bil prihranek večji in bi znašal ca 3.270.000 din. 3. Možnosti za boljše gospodarjenje so tudi na režijskih delovnih mestih servisnih in skupnih služb. Porabljen material sicer ne dosega večjih vrednosti, vendar se da verčevati tudi s pisarniškim materialom. Nakazana so le nekatera področja, kjer je mogoče varčevati in bolj smotrno uporabljati materialna sredstva. Menim, da je skritih rezerv še več, in čeprav ne gre za večja sredstva, Jih ne gre zanemarjati. Lep slovenski pregovor pravi: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.« V našem stabilizacijskem programu je tudi zapisano, da nastaja precejšen del dohodka nepravilnih oblik in dimenzij izdelkov in slabše kakovosti steklene mase. Za zmanjšanje odpadka so že uvedeni ukrepi, ki bi naj izboljšali izplen izdelkov. Na zborih delovnih ljudi smo se odločili za stabilizacijski program, naša sedanja prizadevanja pa morajo biti usmerjena k uresničevanju ciljev tega programa. Gospodarjenje pomeni razmišljanje o smotrni porabi sredstev in varčevanje. To razmišljanje pa lahko ure sničimo s samodisciplino in z ukrepanjem proti neracionalni porabi in razsipništvu. Storilnost dela z dobrim gospodarjenjem ustvarja večje osebne dohodke in s tem večji standard zaposlenih. Ce znamo gospodariti s svojim privatnim premoženjem, zakaj ne bi znali gospo dariti in upravljati družbenega premoženja? Družbena zavest samoupravljal-ca se vrednoti tudi po njegovem odnosu do dela in proizvajalnih sredstev. Neugodna gospodarska gibanja v svetu in Jugoslaviji povzročajo težave tudi naši delovni organizaciji pri prodaji izdelkov, prodajo na domačem tržišču kroji tudi visoka stopnja prometnega davka na svinčevo steklo. Na našo prodajno ceno mora kupec plačati 50—53% prometnega davka, v trgovini mora kupec odšteti za komplet 6 kristalnih kelihov 700,00 do 1.000,00 din, odvisno do vrste izdelkov. V spomin na 9. september 1944, ko je XIII. brigada SNOUB Mirka Bračiča skupaj s Kozjanskim odredom pregnala okupatorja in osvobodila Kozje, občani občine Šmarje pri Jelšah slavimo svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje je še posebej pomembno, saj gre tudi za obletnico zmage nad fašizmom in 25. obletnico samoupravljanja. Naša občina je med nerazvitimi na Slovenskem. Poleg tega nas je lani prizadel potres in posledice čutimo še zdaj. Ob tem se moramo zahvaliti To je za marsikoga pol mesečne plače, seveda, takšni kristala navadno ne kupujejo. Pri tem ne smemo pozabiti konkurence, ki zalaga tržišče z ročno in strojno izdelanimi izdelki. Realna predvidevanja kažejo, da letos ni pričakovati povečanja cen naših izdelkov. To pomeni, da pri enakih prodajnih cenah izdelkov in povečanih cenah repromaterialov prihajajo vsebni dohodki v »škarje«. Preprost račun kaže, da v TOZD Rogaška Slatina potrebujemo na mesec za kritje: 1. materialnih stroškov 4.050.000.00 din 2. zakonskih in pogodbenih obveznosti 720.000.00 din 3. bruto osebnih dohodkov 4.510.000.00 din 4. za minimalno višino skladov 720.000.00 din Potrebna mesečna realizacija 10.000.000,00 din Torej mesečna realizacija mora znašati eno staro milijardo dinarjev, pri dosedanji višini stroškov in osebnih dohodkov. Ce v letnem povprečju ne bomo dosegli take realizacije, ne moremo obdržati dosedanjih osebnih dohodkov. To pomeni znižanje osebnih dohodkov. Mogoče bo kdo rekel: pa iz skladov Jemljimo za osebne dohodke, že res, ampak to si lahko privoščimo le dva meseca, potem bo zmanjkalo »špage«. Pri tem ostane odprto vprašanje odplačila investicijskega kredita in sredstev za sklad skupne porabe. V letošnjem marcu smo že presegli eno milijardo realizacije, zato računamo, da lahko v prihodnjih mesecih to znova dosežemo in presežemo. Ce bomo ob taki realizaciji še smotrno gospodarili iin varčevali-z materialnimi sredstvi, bomo uspešno zaključili leto 1975". To je naš cilj, od nas vseh pa je odvisno, ali gia bomo dosegli. dipl. oec. Franc šrimpf vsej slovenski pa tudi jugoslovanski skupnosti za izkazano solidarnost, ki nam pomaga iz nerazvitosti in pri odpravi posledic potresa. V minulem letu (september 1974-september 1975) so bili v občini doseženi pomembni uspehi v gospodarstvu, šolstvu in stanovanjski gradnji. Celotni dohodek gospodarstva se je povečal za 36 odstotkov, dohodek za 29 odstotkov, skladi za 37 odstotkov, število zaposlenih a za 7,8 odstotka. Na območju občine je zaposlenih 5.372 delavcev, in sicer 3.808 v gospo- V ZNAMENJU USPEHOV darstvu, 1.402 v negospodarstvu in 162 v privatnem sektorju. Število zaposlenih se je povečalo z naložbami gospodarstva v nove obrate in razširitev obstoječih objektov. Prav bo, če pred praznikom omenimo le najpomembnejše: 1. Hotel A kategorije DONAT v Rogaški Slatini je moderno urejen Investicija je znašala 86.707.597 dinarjev. Na novo se je zaposlilo 100 delavcev. 2. Brusrlnica, avtomatska polimica v Rogaški Slatini in brusilnica v Kozjem. Vrednost investicije: 45.500.000 dinarjev v osnovna in 7.900.000 v obratna sredstva. V okviru investicijskega načrta bo podjetje v kratkem začelo graditi avtomatsko zmešamo. Povečanje števila zaposlenih za 110. 3. Cevovod Gabemik-Rogaška Slatina bo kmalu dograjen, vrednost investicije pa je 10.434.000 dinarjev. 4. Vodovod na odseku Poljčane-Gabemik v vrednosti 4.103.556 dinarjev. 5. Rezervoar za pitno vodo v Rogaški Slatini, vrednost znaša 4.593.2-84 dinarjev. 6. V Rogaški Slatini je bila zgrajena mrliška vežica, vredna približno 190.000 dinarjev. 7. Steklarsko šolo v Rogaški Slatini rekonstruirajo, dela bodo konča- na do novembra letos, vrednost mve-. sticije pa je 15.500.000 dinarjev. Zaposlitev bo dobilo 40 delavcev. Pri odpravljanju posledic potresa je bilo v družbenem sektorju zgrajenih 61 stanovanj. Zgrajeni in vseljivi so stanovanjski bloki iz solidarnostnih sredstev oziroma so jih kupile delovne organizacije: 48 vseljivih stanovanj in 17 v zaključni fazi. S solidarnostno akcijo slovenskih občin so bile zgrajene podružnične šole v: Zibiki (Velenje), Pristavi (Maribor), Mestinju (Celje). V gradnji pa so še naslednje: Kristan vrh (Novo mesto) in Vinski vrh (Zasavske občine). V gradnji je dom obskrbo-vancev »Jelšingrad« v Šmarju pri Jelšah. Banjalučani pa so s svojimi sredstvi zgradili osnovno šolo v Šentvidu. Naštetih je nekaj najpomembnejših dosežkov, ki z drugimi sestavljajo celoto, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Krajevne skupnosti so dosegle številne uspehe z graditvijo več kilometrov cest, vodovoda ipd. Ob vsem tem je nadvse pomembno, da občani čutin\o odgovornost, ko gre za razvoj 'tega območja. To je edina pot, ki občino Šmarje pri Jelšah vodi v krog razvitih slovenskih občin. To so delovne zmage, s katerimi pričakujemo naš bližajoči se praznik, poleg tega bomo s številnimi prireditvami počastili ta dan. KRATEK PREGLED PRIREDITEV 1. septembra: Košarkarski turnir sindikalnih moštev v R. Slatini 2. septembra: Tekmovanje v streljanju v Rogaški Slatini 3. septembra: Moštveno in posamez- no prvenstvo v šahu v Rogaški Slatini .. ff 4. septembra: Srečanje občinskih reprezentanc s športniki JLA »Borac« iz Zagreba v: namiznem tenisu, nogometu, košarki in. streljanju s pištolo 5. septembra: Pionirsko prvenstvo v krosu-Podčetrtek 6. septembra: Srečanje mladinskih moštev in moštev krajevnih skupnosti — mali nogomet v Šmarju. Košarkarsko srečanje šmarje-Kozje. 7. septembra: Nogometna tekma Straža-Rogatec : Steklar 8. septembra: Slovesna seja vseh zborov občinske skupščine v R. Slatini. Podelitev nagrad in priznanj. Zvečer: Koncert slovenskega okteta v zdraviliški dvorani Valter Jordan Na zborih delovnih ljudi je bilo že veliko razpravljanja o sistematizaciji in analitični oceni delovnih mest. O tem smo tudi prebrali številne sestavke v dnevnem tisku. Kljub temu pa sta ti besedi še vedno tuji, nerazumljivi ali pa si ju napačno razlagamo. Ta sestavek naj bi bil prispevek k premagovanju številnih nejasnosti, kajti kaj kmalu se bomo lotili tega nadvse zahtevnega in odgovornega dela. Zal je naš jezik močno obremenjen s tujkami, ki so postale sestavni del vsakdanjega izražanja. Zaradi tega se jim je težko izogniti. Zato: najprej osnovne definicije (opredelitev) in nato poskus, da jih v preprosti obliki posredujem članom kolektiva. 6istem(at)izacija delovnih mest Sistemizacija je temeljni organizacij sko-kaiSrovski instrument (orodje) oziroma normativ (določilo), ki povezuje delovni proces s človekom. Je podlaga za kadrovanje, načrtovanje, izobraževanje, vrednotenje dela, graditev sestava napredovanja in analize (razčlenitve). Sistemizacija je instrument primerljivosti za ugotovitev enakih izhodišč pri vrednotenju in ugotavljanju istovetnosti težavnostne stopnje dela. Sistemizirano delovno mesto je funkcionalna enota dela v organizacijski razvrstitvi in tehnološkem postopku. Označujejo ga podatki o vsebini dela in drugih opravilih, odgovornosti, strojih in drugih napravah, delovnih razmerah in kadrovskih podatkih o delovnem mestu (poklic, dopolnilna znanja, delovne izkušnje, osebne lastnosti delavca itn.). Z drugo besedo povedano, sistemizacija pomeni: ureditev, uskladitev, do. ločitev delovnega mesta. Z namenom, da bi tako dosegli večjo proizvodnjo, večji dohodek in slednjič višji osebni dohodek. Le z dobro opravljeno sistemizacijo delovnih mest lahko uspešno opravimo analitično oceno delovnih mest. Tako bodo dane možnosti za pravičnejšo delitev sredstev za osebne dohodke med zaposlenimi in uresničitev gesla: za enako delo enako plačilo. Sistemizacija ne pomeni dodatne obremenitve delavca, temveč bolj enakomerno delitev dela (delovnih operacij) posamezniku, jasno opredelitev odgovornosti na delovnem mestu in pravic. Sistemizacija delovnih mest zajema: — akt o sistemizaciji (pravna osnova) — glavni prikaz sistemizacije — opis delovnih mest in — organizacijske sheme (vzorce) Pravila določanja sistemizacije in notranje pravne norme (določila) mora vsebovati akt o sistemizaciji. Glavni prikaz sestavljajo naslednji podatki: — organizacijska številka delovnega mesta je tekoča številka po organizacijski shemi, — naziv delovnega nlesta, najprimernejše ime za delovno mesto glede na vsebino dela, — področje dela, kratek podatek grupiranih nalog glede vsebine in zvrsti dela, — poklic, ki se zahteva za opravljanje dela, — dopolnilno znanje, ki je potrebno za opravljanje dela na delovnem mestu in ga ne daje osnovni poklic, zato si ga je treba pridobiti z dodatnim izobraževanjem, — delovne izkušnje, časovno pridobivanje praktičnih znanj ob delu na delovnem mestu, — značilnosti delovnega mesta, odstopanje od normalnih zahtev delovnega mesta, psihične in osebne sposobnosti in — pristojnosti, kakšne vrste odločitev sprejema delavec. Z opisom delovnih mest opredeljujemo delovno mesto z naslednjimi podatki: — podatki o identifikaciji' (ugotovitvi) delovnega mesta, — podatki o samem delovnem mestu (delovno področje, pristojnosti delovnega mesta, organizacijska povezanost, strokovna in materialna odgovornost), — kadrovski podatki o delovnem mestu (poklic, dopolnilno znanje, delovne izkušnje), — zunanji vplivi in stroji in naprave na delovnem mestu. . Organizacijske sheme nam pojasnjujejo smiselno povezovanje poslovnih in strokovnih funkcij ter ustreznih nalog v organizacijskih enotah. Analitična ocena delovnih mest Z analitično oceno delovnega mesta razumemo objektivno točkovno ocenitev posameznega delovnega mesta po naslednjih merilih: — znanje — odgovornost — napori in delovne razmere. Znanje vrednotimo na podlagi dveh meril, in sicer: — poklic in delovne izkušnje. S poklicem razumemo dosežena teoretična in praktična znanja, ki jih zahteva delo od delavca na posameznih delovnih mestih za opravljanje dela. Poklic je v sistemizaciji razvrščen na 12 skupin, in sicer od najožje usmer-jenih poklicev, ki ne zahtevajo organiziranega usposabljanja, po kvalifikacijskih analizah se uvrščajo med nekvalificirane delavce, pa do poklica doktorja znanosti. Delovne izkušnje so opredeljene z opravljeno prakso, merjeno z meseci. Odgovornost opredelimo in ocenju. jemo glede na: — strokovno-organizacijsko in materialno. Napor, ki ga delavec vlaga za doseganje normalnega in pričakovanega delovnega učinka na delovnem mestu, se izraža v: telesnem naporu, umskem naporu, in delu z ljudmi. Pri delovnih razmerah ugotavljamo vpliv zunanjih okoliščin na delo in mikroklimo (delovne okoliščine) in jih delimo na: hrup in ropot, hlapi, para, zastrupitve, voda, temperatura, vremenski vplivi, umazanost, zaprašenost in osvetljenost. Vsako merilo ima več vrednosti ponderja (količnika), ki jih določa samoupravni sporazum kemijske panoge. Na podlagi ponderja izračunamo število točk za vsako merilo, seštevek točk pa po vseh merilih. Tako dobimo točke delovnega mesta. Le-te pomnožene z vrednostjo točke nam dajo znesek kalkulativnega osebnega dohodka (KOD). Dobro izvedena sistemizacija delovnih mest, ki jo izvede za to usposobljena strokovna komisija, je zagotovilo za dobro in pravilno ocenitev delovnih mest. Točkovna ocena delovnega mesta ne bo subjektivna (osebna) odločitev posameznika, temveč plod strokovne ocene, ki je izvedena na podlagi s samoupravnim sporazumom določenih meril. Vzemimo za primer namišljeno delovno mesto. Najprej bom navedel zahteve tega delovnega mesta, deljene po merilih, ki so zajeta v samoupravnem sporazumu. k vsakemu merilu dodajam nato še vrednost ponderja, ki rabi za izračun točk za delovno mesto. Delovno mesto X Merila: Znanje:, Specializirani industrijski, obrtni in njim podobni poklici (VK) ponder 0,26 Delovne izkušnje: Praksa od 36 do 48 mesecev ponder 0,69 Odgovornost: Strokovna odgovornost: preprosta dela, ki zahtevajo pazljivost in natančnost, kjer se delo opravlja po vnaprej predpisanih postopkih. Delo se nadzoruje, vendar ne neposredno in sproti. Nevestno delo lahko povzroči dodatno delo. ponder 0,26 Organizacijska odgovornost: delavec je odgovoren le za organizirano lastno delo ponder 0,5 Materialna odgovornost: Odgovornost za preprosta delovna sredstva, merila, orodje in predmete dela, ki so tehnološko manj pomembna in ne vplivajo na nadaljnji potek dela v primeru zastoja ponder = 0,25 Napor: Telesni napor:' Delo z orodjem ali izdelki teže od 2 do 5 kilogramov v prostem ritmu, nošnja bremena do 20 kilogramov ponder = 0,25 Umski napor: Delo na podlagi pismenih ali ustnih navodil, ki so delno raz-členjena, ter na podlagi lastnih izkušenj s potrebo samostojnega razmišljanja. Delo se opravlja samostojno, le v primeru nejasnosti pomaga nadrejeni. Ponder = 0,28 Še vedno anonimni komercialni prostori. Do kdaj? t r Delo z ljudmi: Delo z ljudmi je izje-mno. ponder = 0,07 Delovne razmere ' Hrup in ropot: Pojavljata se v manjši meri oziroma je njun vir oddaljen od delovnega mesta. ponder = 0,14 Hlapi, pare, zastrupitve: Le redka je nasičenost zraka s škodljivimi vplivi, zdravju nevarnih. ponder = 0,10 Voda, temperatura, vremenski vplivi: Narava dela^ je takšna, da je delavec izpostavljen vodi, temperaturnim spremembam in vremenskim vplivom ves delovni čas ali mora zaradi intenzivnosti vplivov delo večkrat prekiniti. * Ponder =1,00 Umazanost: Majhna izpostavljenost teže odstran-ljivi ali večja izpostavljenost lahko od- stranljivi in nenadležni umazaniji. Ponder = 0,10 Zaprašenost: Delovno mesto je izpostavljeno zaprašenosti v omejenem obsegu in le del delovnega časa. Ponder = 0,10 Osvetljenost: Rutinska dela, ki zahtevajo dober vid, delovni prostor pa je pretežni del časa osvetljen s pomanjkljivo umetno svetlobo. Ponder = 0,14 Izračun števila točk za delovno mesto: Posebnost izračuna je pri merilu »poklic«, kjer so ponderji drugačni kot v metodi, za druga merila pa dobimo točke z naslednjim izračunom: Število točk iz tabele x ponder = število točk za delovno mesto X. Strokovna odgovornost: 20 točk x 0,2fi = 31 točk delovnega mesta X Predlog porazdelitve točk na posamezne kriterije Točke so razdeljene na posamezne kriterije z upoštevanjem maksimalnega števila točk (1.000). Zahteva % udeležba Štev. točk A. ZNANJA 50% 500 B. ODGOVORNOSTI 30% 300 C. NAPORI 15% 150 D. DELOVNE RAZMERE 5% 50 SKUPAJ 100% 1.000 % udeležba št. točk Št. točk KRITERIJI: za delovno mesto A. ZNANJA — 500 točk A/l Poklic 70% 350 122 A/2 Delovne izkušnje 30% 150 103 B. ODGOVORNOSTI — 300 točk B/l Strokovna odgovornost 40% 120 31 B/2 Organizacijska odgovornost. 40% 120 6 B/3 Materialna odgovornost 20% 60 15 C. NAPORI — 150 točk . . C/l Telesni napor 40% 60 15 C/2 Umski napor 30% 45 13 C/3 Delo z ljudmi 30% 45 3 'D. DELOVNE RAZMERE — 50 točk D/l Hrup in ropot 20% 10 1 D/2 Hlapi, para, zastrupitve 20% 10 1 D/3 Voda, temperatura, vremenski vplivi 20% 10 10 D/4—5 Umazanost in zaprašenost 10% + 10% 5 + 5 1 D/6 Osvetljenost 20% 10 1 Skupaj 1.000 točk 322 točk Prikazani izračun je le predlog, kjer litvi točk. Sistemizacija in analitska ocena delovnih mest morata biti izvedeni do 31. decembra letos. Časa ni več veliko, zato se moramo čimprej lotiti tega dela. Samo s skupriim delom in z so možni popravki pri ponderjih in pri de- medsebojnim sodelovanjem bomo dosegli pričakovani uspeh ter pravilnejšo delitev osebnih dohodkov po delu in ne po obrazih. Anton Sovine PROČ Z NEBOTIČNIKI Vsa sredstva obveščanja so preplavljena z informacijami o današnjem gospodarskem položaju, ki je dopustniške mesece spremenil v delovne akcije samoupravljavcev. Spet bomo poslušali in rarzglabljali o nepokritih investicijah, o preseganju splošne in skupne porabe, o prevelikem uvozu in majhnem izvozu, o nespoštovanju samoupravnega dogovarjanja, o neizkoriščenem delovnem času ipd. 2e lani so bili problemi nakazani in dane smernice. Verjetno zdaj vsi pričakujemo bolj stvarna dejanja. Iz prakse vemo, da vse preveč načelno in površno obravnavamo razna vprašanja. Malokje in malokdaj jim pridemo do dna, zakaj v tem primeru bi morali reči: »Tukaj se je zadeva zapletla, ta in ta je na napačni poti.« Edinole tako bi zadevo rešili. Tudi v sredstvih javnega obveščanja ni zaslediti, kdo z dobičkom uvaža blago, čeprav ga ne potrebujemo, zakaj banke niso predvidele stopnje inflacije, kdo gradi brez pokritja, kdo so tisti, ki ne spoštujejo samoupravnih dogovorov itn. Lahko bi rekli, da se, zelo mlačno lotevamo raznih vprašanj. Izražamo se v nedoločnikih. Malokoga kličemo na zagovor, nikogar stvarno ne usmerjamo. če je kdo kaj zagrešil, se ne čuti grešnika, nihče ni užaljen, zamer ni, saj smo venomer vsi v istem košu. Rezultati takšnih razprav so nam dobro znani. Mladi samoupravljale! berejo, poslušajo in dobijo vtis, da vse tegobe prihajajo od nekod drugod (saj je malo stvarnega), nimajo prave pred-predstave, kje je bistvo. Tako dobijo občutek, ga so to višje zadeve, na katere oni ne morejo vplivati, zato tudi ne kažejo zanimanja, da bi v tej smeri tudi sami kaj storili. Vzrok nezagnanosti članov kolektiva lahko iščemo predvsem v nedoločenih razpravah. Kritike o nedejavnosti posameznikov letijo predvsem od takšnih, ki problem nedoločno nakazujejo in se s tem delajo delavne. Tak način dela samoupravnih organov brez stvarnih nalog razbija njihovo enotnost, saj vedno eni in isti načelno delajo, drugi pa lenarijo. Nedejavnost članov bomo odpravili le s stvarnimi nalogami in z uresničevanjem dogovorjenega. Preden se bomo privadili na nov besedni red do-ločnikov, bo minilo še nekaj časa. saj bomo z nestvarnimi razpravami že močno zastrupljeni. Na nas je, da čimprej najdemo zdravilo proti temu. Ljudje radi beremo, poslušamo in sodelujemo pri vseh zadevah, kjer nam je več tega razumljivo. Upajmo, da v prihodnje ne bomo več segali najprej po zadnjih straneh časopisov, ker so nam prve nedostopne in nera zumljive. Itemi Kočica r V upanju, da vam ne bom skalil počitniškega razpoloženja, saj ga številnim v zadostni meri skalijo za to namenjeni kraji in prostori, se vam, potepuško razpoložen, spet oglašam z nekaj drobtinicami, ki pa za vse najbrž ne bodo le drobtinice. Pasjih dni, čeprav jih letos ni bilo, je konec. Bolj mokro je bilo Tudi v delovnih prostorih. Stari, zgrajeni pred kakšniih desetletjem ali več, niso kaj prida, saj v njih m takšnega »ugodja« kot v novih. Slednji so namreč prilagojeni sodobnosti, saj le redkokateri med njimi ne pušča številnih kapljic dežja v svojo notranjost. Zavidam jo torej tistim, ki delajo v novih delavnicah, saj imajo za »priboljšek« zastonjske naravne prhe. Najbrž bi kazalo naročiti kakšne velikanske dežnike, uporabljali pa bi jih izključno v novih prostorih v Slovenski Bistrici in Beraški Slatini. Brez pravice do prodaje patenta. Kljub zmernemu dopustniškemu razpoloženju sem pobrskal po nekaterih dokumentih, na katere se zelo radi sklicujemo, ker so nam opora v uresničevanju naših pravic. Pod roke mi je prišla »sindikalna lista 75«. Berem, po vrsti. Malo dalj se ustavim pri poglavju: »Regresi za letni dopust«. Zdaj berem za vas: »Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikuejo v višini najmanj 900 dinarjev in največ 1.100 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu.« Vzamem v roke tudi »Vestnik gospodarske zbornice«, če morebiti tamkaj mislijo drugače. Glej ga, šmenta, tudi tam je zapisano enako, namreč to, da gre pravica do regresa za letni do pust tudi učencem v gospodarstvu. S tem nisem bil najbolj zadovoljen. Mislil sem si: Bom že našel »hakelc«, po katerem bodo učence izločili. In res. Zvohal sem za 12. sklep 20. redne seje delavskega sveta TOZD Rogaška Slatina, ki pravi: »Delavski svet sprejme sklep, da učenci niso upravičeni do K-15«. »Oddahnil« sem si ob spoznanju, da še kdo drug »skrbi« za naš naraščaj. Sicer pa, kdo jim je kriv, če učenci nimajo svojih predstavnikov v delavskem svetu ali sin dikatu, da bi »navijali«. ■■ Ko smo že pri sklepih, naj, tako i mimogrede, pozdravim tistega, ki že dolgo visi na oglasni deski, nanaša pa se na sklep delavske kontrole v zvezi z nekaterimi zadevami v delavski restavraciji. Menda smo krepko pozabili,, da delavska kontrola ni izvršilni organ, pa ji tako v negativnem pomenu delamo reklamo. Škoda je, da nobenega drugega tako oblikovano sporočilo ni zbodlo v oči. Mene je v vseh sto, kolikor jih imam. Za konec še ena, ki nima zveze s fotocelico, kjer razvijajo filme. Nekega sončnega dne ob 15. uri se mi je »posrečilo« ujeti v objektiv prostor za dekoracijo, ki je trenutno skladišče kartonske embalaže v Slovenski Bistrici. Ce bo ostalo pri starem, bomo lahko rekli: Pogled v »svetlejšo« prihodnost »srečnikov«, ki bodo tam delali. V pričakovanju ugodnejših dni za kopanje in v upanju, da se s temi sporočili nisem zameril učencem v gospodarstvu, vas srednje toplo pozdravlja ivaš Argus V družbi znanega francoskega igralca neka živahna, odcvetajoča gospa stresa pikre na račun tistih, ki skrivajo svoja leta. »Koliko let pa imate vi?« porogljivo vpraša igralec. »Ja, približala sem se četrtemu desetletju ...« »Oprostite, s katere strani?« xxx , Znani češki komik Vlasta Burjan pokliče natakarja in mu reče: »Poslušajte, noži so strašansko topi, biftek pa je kot podplat.« »Bog pomagaj, gospod Burjan,« vzklikne natakar, »mislil sem, da ste izviren človek. Pa govorite tako kot vsi gostje.« UPOKOJEN VLADO STRAŠEK 25. oktobra 1928. leta se je Straško-vima rodil sin Vlado. To je bilo v Zagorju ob Savi, kjer so živele številne steklarske družine. Straškovi so sicer po rodu iz Zibike, toda zaradi steklarskega poklica so se morali seliti v druge kraje. Vladovi predniki so bili vdani steklarskemu poklicu, saj sta bila stari oče im oče brusilca. Tudi Vlado je nadaljeval tradicijo, postal je steklobrusilec. Konec obratovanja zagorske steklarne, ko je bil Vlado še povit s plenicami, je bilo za starše znamenje, da je napočil čas za odhod. Tako so se odpravili v Paradin, kjer so živeli 13 let, do okupacije naše do- movine. 13-letni Vlado se je začel že tedaj, po stari steklarski tradiciji, ogrevati za steklarski poklic. Slabe sreče je bil, saj so se kmalu morali vrniti v Zagorje, od tam pa so krenili v Nemčijo. Tam je resneje sedel za brusilno vreteno. Doživel je hud udarec, ko -.mu je 1944 leta umrl oče. Pri sedemnajstih letih se je vrnili v domovino. Takoj po vrnitvi je bilo treba še marsikaj urediti. Tako je Vlado, skupaj z drugimi, pripravljal orodje in brusilne stroje za normalno-obratovanje« V poklicu je dosegel lepe uspeher saj je poleg dela mojstra-brigadirja opravljal še delo inštruktorja, ku so bili pri nas novinci iz Alibunara. Aktivno je delal v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Med drugim je bil podpredsednik sindikalne organizacije in predsednik upravnega odbora. Zaradi rahlega zdravja je od 1970 do marca 1974 opravljal delo vodje kislinske polimice. Ko se je začelo obratovanje v Kozjem, je Vlado znova postal inštruktor. Učil je mlade Kozjane brusilskih veščin. Dobrih 9 mesecev. Nato je prišlo zadnje srečanje z učenci in brusilnimi vreteni. 25. novembra lani so Vlada odpeljali z delovnega mesta naravnost v bolnišnico. Bilo je na dlani, da je vmes hujša bolezen. Tako je tudi bilo. Po 35 Prišli: V TOZD Rogaška Slatina: Anton Sovine, pripravnik — dipl. oec., Josip Bračun, Karel Novak, Anton Šeligo, Anton Kregar — odnašale!, Pavla Goričan, pripravnica — administrativni tehnik, Marija Kodelič, pripravnica — administrativni tehnik, Cirila Pildek, pripravnica — ekonomski tehnik, Štefka Gretič, pripravnica — nedokončana administrativna šola, Anton Tepeš, Janez Bek, Venčeslav Taciga — kroglji-čarji, Viktor Krklec — steklopihalec, Alojz Lorber, Romana Škorc, Vera Žerak, Rozina Jančič, Anton Šimunič — steklobrusilci. V Slovensko Bistrico: Zlatko Strmšek, Silvo Kmetec, Josip Krstnik (iz JLA), Božo Onič, Jože Pregl, Jože Premužič in Anton Tratenšek. V steklarsko šolo: Božo Hrup — steklobrusilec in Marjan Cerovski — krogi jičar (iz JLA). Odšli: Iz TOZD Rogaška Slatina: Jože Piavčak, Drago Krošlin, Stanko Drofenik — odnašale!, Rifat Jupič, Milan Žgajner — krogljičarja, Drago Ulčnik in Alojz Klavžar — steklobrusilca, An- letih delovne dobe se je Vlado zaradi zdravstvenega stanja po odločitvi invalidske komisije, znašel med invalidskimi upokojenci. Poleg tega, da je Vlado uspešno opravljal svoj poklic in razne funkcije, je uspešno zastopal barve kolektiva kot aktiven športnik, saj je nastopal v vrstah Steklarja in kegljačev. Ko sem v krajšem pogovoru z Vladom brskal po spominih, sem ga vprašal, ali ima sporočiti kakšno željo, mi je smeje se in prisrčno rekel: »Kolektivu, v katerem sem preživel toliko let in z njim delil dobro in slabo, želim veliko delovnih uspehov v prihodnosti.« Naša želja pa je, da bi bil boljšega zdravja in da bi uživaj zasluženi pokoj. J. Tišma drej Dolšak, steklopihalec — poklicna rehabilitacija. Iz Ilirske Bistrice: Edo Kos in Anton Jančič (JLA), Janko Bračko, Anton Šahtler, Silvo Kmetec, Jože Pregl, Franc Špes in Anton Motaln. Iz steklarske šole: Mirko Sekirnik — steklobrusilec, Mirko Špoljar — steklobrusilec, Franjo Čoh — strojni tehnik in Jakob Kitak — stiskalec (vsi v JLA). Upokojena: Vlado Strašek — steklobrusilec — invalidsko In Vlado Mrhar — sekretar podjetja — redna. Rodili so se: Renato Špoljar — sin Daniela, Peter Šrimpf — sin Janeza, Branka Bastašič — hči Eme, Franci Perkovič — sin Jožice, Stanislava Staroveški — hči Hilde, Tatjana Čoh — hči Marije, Peter Barič — sin Milana in Leon Šramel — sil Alojza. Novorojenčkom želimo obilo zdravja! POPRAVEK: V prejšnji številki »Steklarja« se je vrinila neljuba napaka pri novicah o porokah, pravilno se glasi: Zofija Bogatin, poročena Berk. Prosimo za razumevanje. KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE POISKATI REZERVE Nedavno razširjena seja članov zveze komunistov v TOZD Slovenska Bistrica je bila namenjena oceni dosedanjih dosežkov v gospodarjenju in proizvodnji za obdobje šestih mesecev ter sprejetju novih nalog za drugo polovico leta. Ocenili so tudi rezultate za štiri leta nazaj. Za to obdobje je udeležence seznanil z doseženim vodja TOZD Iztok Vreš. Povedal je, da je izvoz v tem obdobju vseskozi naraščal. Razmerje med izvozom in uvozom je ugodno, saj je uvoz udeležen s 14 odstotki. Uvažamo le tiste surovine (boraks, kriolit, pepeliko, barvila, samotne lonce, brusne trakove in barve), ki jih na domačem trgu ni dobiti. Izvoz je pretežno usmerjen na zahodnonemško tržišče, zadnje čase pa se je malo zmanjšal. Razveseljiv pa je podatek, da se za naše izdelke ogrevajo na švedskem. Velja ocena, da so nihanja izvoza in uvoza precej krive cene, ki se za reprodukcijski material nenehno dvigajo. Prav tako cene za energijo, predvsem kurilno olje in električni tok. Oba pa sta zelo pomembna za normalno obratovanje. Ni odveč, če omenim, da gre med materialnimi stroški 40 odstotkov za energijo. Misel, da bi prešli na »srednje« olje, ni tako nova in dobiva več privržencev. Da bi kar najbolje izkoristili obstoječe zmogljivosti in z najmanjšimi izdatki dosegli zboljšanje trenutnega položaja, so sprejeli sklepe, ki so s stvarnimi nalogami postali protiinflacijska prizadevanja bistriške steklarne. Med najpomembnejšimi ukrepi, od katerih lahko hitro pričakujemo rezultate, so: iskanje rezerv v kadrih, zmanjšanje odpadka, izpopolnjevanje, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, večja kakovost dela m zmanjšanje stroškov proizvodnje. Posebno pozornost zaslužijo zmogljivosti, saj so izkoriščene komaj 60-odstotno. Objektivne težave se kažejo v pomanjkanju strokovnega kadra in naročil. Med subjektivne slabosti lahko uvrstimo: 1 nedisciplino, izostanke iz dela, velik porast bolniške in drugo. Težave v zvezi z likvidnostjo v bistriški steklarni so se močno kazale _ že lani, v prvem polletnem obdobju pa so bile še večje. Zaradi tega TOZD črpa iz kratkoročnega bančnega posojila (2.800.000 dinarjev). Le-tega po potrebi vsake tri mesece podaljšujemo. Stanje bi bilo boljše, če ,bi bilo razmerje med dolžniki in upniki ugodnejše, toda naše obveznosti do dobaviteljev znašajo 6.889.143,30 din. Edino stvarne naloge, so menili na sestanku, bodo premaknile stvari na At bolje. Vsak je dobil svojo nalogo po IB stroki in delovnem mestu. Za pravilnik o delitvi ošbenih dohodkov sta odgovorna Vlado Horvatič in Alfred Polanec. Vodja TOZD Iztok Vreš bo izdelal plan zaključka I. faze rekonstrukcije in ugotovil potrebe po programu za II. fazo. Tričlanska komisija v sestavi Štefan Peršič, Štefan Kodrič in Viktor Horvat bo spremljala, v kolikšni meri se držimo dogovorjenega, in vsak teden poročala OK SZDL, IS OS IN SDK Slovenska Bistrica. Viktor Horvat SKRITE REZERVE Dve spodnji fotografiji ne potrebujeta posebnega podpisa ali razlage, saj vsaka po svoje zgovorno povesta veliko. Ali nam bo v prizadevanjih za stabilizacijo uspelo odkriti tudi takšne, ki jih navadno imenujemo skrite rezerve, so pa tako odkrite, da bi jih tudi z najtemnejšimi očali morali videti. Pod prvo sliko: ■ Itotei........ • 1 Ali smo tak.o poceni, da smo ilahko tako razmetane (bistriške surovine, namreč)? Druga slika: Z nami tako »lepo« ravnajo, ko da bi bili zastonj. Ali pogled na nas nikogar ne prizadene (bistriški kalupi)? Tako izgubljena sredstva se kljub velikim obljubam, da bomo varčevali, nikoli ne vrnejo. Foto in besedilo: VIKTOR HORVAT O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Pred nekaj več kot mesecem dni smo zavzeto razpravljati in se zmenili, kaj je treba storiti za večjo stabilnost (trdnost) naše delovne organizacije. Zato ni naključje, da smo na prvo mesto postavili vprašanje družbene samozaščite. Kaj je družbena samozaščita? Bržčas smo neštetokrat slišali o drubženi samozaščiti, vendar je še vedno nekaj nejasnosti. Naš samoupravni socialistični družbenopolitični sistem je pogoj za svobodo, neodvisnost in suverenost naših narodov in narodnosti. Takšen red pa ima, povejmo to brez ovinkov, tudi nasprotnike. Zunaj naših meja in tudi doma. Eden poglavitnih namenov morebitnega napada na našo deželo bi bilo rušenje obstoječega reda in vzpostavitev okupatorske oziroma izdajalske oblasti. Pri tem napadalec ne bi izbiral sredstev. Vojna zoper našo de želo bi bila brezkompromisen spopad vseh moči naše družbe — človeških, moralnih in materialnih — z napadalcem. Od uspešnega delovanja našega družbenopolitičnega sistema v vseh vojnih razmerah —■ na svobodnem ozemlju, na delih ozemlja, ki bi ga napadalec začasno zajedel, in na osvobojenem območju, v zaledju napadalčevih glavnih sil — bo odvisen uspeh celotnega boja. V hudih vojnih razmerah naj bi torej čimbolj prišle do izraza vse prednosti našega sistema. Glavni napori pri pripravljanju in organiziranju celotne družbe in vodenje splošnega ljudskega odpora naj bi bili usmerjeni v ustvarjanje najugodnejših okoliščin za oborožen boj, s katerim se bomo predvsem postavili napadal cu po robu. Zlasti pomembna je trajna ohrani tev in delovanje našega družbenopo litičnega sistema z vsemi struktura mi (ustrojem) tudi na začasno zase denem ozemlju. Poskus za uvedbo kakršnekoli politične oblasti je protizakonit in ga je treba z vsemi sredstvi že v kali preprečiti. Sodelovanje pri takšnem poskusu in kakršnokoli drugo sode lovanje z napadalcem v njegovih ob lastnih strukturah, vojaških formaci jah ali delovnih organizacijah, ki bi delale zanj, je protizakonito, izdajalsko in zločinsko dejanje proti ljud stvu. Proti notranjemu sovražniku, diverzantskim in drugim elemrn^m. kapitulantom in malodušnikom bomo vodili neusmiljen boj. Delovni ljudje in občani imamo pravico in dolžnost, da prizadevno sodelujemo v pripravah na splošni ljud ski odpor, da se usposabljamo za ob rambo in zaščito; pravico, da se v okviru sistema in obrambnih načrtov zagotovijo vsi pogoji za usposablja nje in za udeležbo v oboroženem bo ju in drugih oblikah odpora V preteklem letu sprejeto ustavo štete jo svetovni strokovnjaki na tem področju v vrh najbolj demokratičnih ustav na svetu. Zato je naša dolžnost, da se z njo podrobno seznanimo, jo resnično sprejmemo za svojo in se dosledno borimo za uresničevanje. V zvezni in republiški ustavi imamo po glavje o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Naloga delovnega človeka in občana je, da po njej ukrepa. Gelde na ustavna določila, da so delovni ljudje in občani neposredni nosilci oblasti in da jo uresničujejo preko samoupravnih organizacij in skupnosti, sodi v okvir družbenih prizadevanj tudi zelo pomembno področ je družbene samozaščite. Zato ni naključje, da se v ustavi uvršča v temeljna načela pravne organiziranosti naše družbe. Tako so v njej podrobno opredeljene dolžnosti in pravice, ki jih imajo glede družbene samozaščite ne le delovni ljudje in občani, temveč tudi občine, or ganizacije združenega dela, enote skup ščinskega sistema in drugi. Opredelitev vloge in pomena druž bene samozaščite, ki je v ustavi ozna čena kot funkcija samoupravne druž be in ki se uresničuje z aktivnostjo delovnih ljudi in občanov, pomeni nedvomno izhodišče pri obravnavanju te celotne problematike. Družbena samozaščita — to niso samo vprašanja, obdelana v pravilni kih, statutih in drugih aktih. Ne predvideva in ne zajema določenih pra vil vedenja občanov in skupnosti, pravil vedenja, ki bi jih bilo treba zakonsko definirati, čeprav iz organiza cijskih in sistemskih aspektov tudi to ni povsem brez pomena, temveč gre pri njej za vprašanja razvijanja druž bene zavesti delovnih ljudi. Poleg tega so temeljna pravila samoupravnih odnosov in vedenja občanov že ure jena, zato' bi se z normativnimi akti, s katerimi bi se premoščale organizacijske in temeljne vsebinske določbe družbene zamozaščite, hkrati ustvarjali še drugi vzporedni dokumenti. Njene oblike je treba iskati v vsebini samoupravnih odnosov in v njihovem sistemu. V raznih zveznih in republiških dokumentih je potegnjena mejna črta med varnostjo in obrambo, torej med družbeno samozaščito, sistemom varnosti in vlogo strokovnih služb na eni strani ter splošno ljudsko obrambo, oboroženimi silami SFRJ in obrambnim sistemom na drugi strani. Dosedanja praksa potrjuje, da to razlikovanje ni bilo doseženo na vseh področjih obeh omenjenih sistemov. Vzroki za ta pojav so deloma v relativno liberalnejšem razvoju obrambnega sistema, drugače kot pri sistemu varnosti, ki naj bi se zaradi svojega družbenega pomena in vloge bolj ali manj stalno preverjal, in sicer precej bolj kot obramba, deloma pa tudi zaradi že navedenih protislovij družbenega razvoja, ki so bila -pri nas in ki še vplivajo na sistem varnosti. V tem je pravzaprav tudi vzrok, ki je pripeljal do relativno hitrega uresničevanja splošne ljudske obrambe v primerjavi z družbeno samozaščito. To nikakor ne pomeni, da obe omenjeni aktivnosti lahko obravnavamo skupaj, in tudi ne, da se lahko družbena samozaščita uresničuje le v okviru splošnega ljudskega odpora ali> ljudske obrambe, kot je v praksi pogosto slišati. Del funkcij obeh teh smeri angažiranosti delovnih ljudi in občanov zares lahko združimo. Toda nedopustno bi bilo, če bi to bila edina oblika uveljavljanja družbene samozaščite. Varnost samoupravnega in socialističnega družbenega reda je stalna in aktivna funkcija družbenih dejavnikov, njihova obrambna vloga pa je v stalni krepitvi obrambnih sposobnosti. da bi se lahko učinkovito aktivirale v vsaki konfliktni situaciji, seveda tudi ob oboroženem napadu na Jugoslavijo. Zato je nujno, da družbeno samozaščito razlikujemo od splošnega ljudskega odpora, in sicer ne le kot pojem, temveč tudi glede usmerjanja in razvijanja obeh atkiv-nosti. Družbena samozaščita je torej neposredna in stalna aktivnost delovnih ljudi in občanov. Vsi se moramo zavarovati pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede na to, odkod ti napadi prihajajo oziroma ne glede na vse okoliščine, v katerih se to dogaja. Družbena sa mozaščita je imanentni del socialistič 8 ne samoupravne družbene zavesti de lavskega razreda in drugih naprednih sil, torej celovitost aktivnosti teh sil pri oblikovanju in razvijanju zavesti o zaščiti temeljne vrednosti socialističnega in samoupravnega sistema. Vloga družene samozaščite se ka že tako v zaščiti z ustavo določene ga družbenega reda in njegovega razvoja kakor tudi v zaščiti pred zlorabo demokratičnih svoboščin in revo lucionarnih tradicij. Nasprotno od družbene samozašči te zajema splošni ljudski odpor celovitost neposrednih priprav in uspo sabljanja vseh razpoložljivih potencialov za aktivno obrambo pred napa dom na SFRJ. Razlika med družbeno samozašči to in splošnim ljudskim odporom je torej očitna. Kljub temu si ti dve aktivnosti nista nasprotni komponenti. ker je družbena samozaščita konec koncev pomembna podlaga za krepitev splošne ljudske obrambe. Zaradi jasnosti pa je vendarle tre ba še natančneje definirati pojem civilne zaščite in samozaščite v okvi ru civilne zaščite. Civilna zaščita, kot je znano, zaje ma v našem družbenem sistemu najširšo obliko organiziranja, pripravljanja in sodelovanja delovnih ljudi in občanov, temeljnih in združenih or ganizacij združenega dela ter drugih organizacij in organov in drugih, da bi zavarovali in rešili prebivalstvo in materialne dobrine pred elementarnimi nesrečami in vojnimi učinki. Samozaščita občanov je v okviru civilne zaščite najbolj množično pri pravljanje in sodelovanje občanov pri nujnih ukrepih in postopkih, ki zadevajo preventivno zaščito, prvo pomoč in reševanje sebe ln svojih družinskih članov ter vzajemne pomoči ob zašči ti in reševanju nasploh. Samozaščita v okviru civilne zaščite je torej ožji pojem in ožja skupina vprašanj. Končni cilj vseh teh komponent je enoten, zato tudi zahteva popolno usklajenost vseh dejavnikov, ki je zlasti nujna v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Pomen družbene samozaščite v te meljni organizaciji združenega dela in krajevnih skupnostih v mirnodobnih razmerah je v tem, da delovni ljudje in občani s svojimi izvirnimi ukrepi in postopki preprečujejo škodljiva de janja posameznikov in nosilcev raznih vrst negativnih pojavov. Ob neposred ni nevarnosti vojne ali v vojni bi družbena samozaščita prerasla v spe cifičen splošni ljudski odpor proti na padalcu in njegovim pomagačem. Med nosilce družbene samozaščite nedvomno spadajo tudi strokovne službe, ki imajo posebno vlogo in po men. Vloga teh služb pa je bila v preteklosti pogosto oporekana. še več ta vloga je tudi danes kljub razjas nitvam pogosto sporna, tako da se na tem področju srečujemo z raznimi neustreznimi razlagami vloge teh služb. Ker je družbena samozaščita te melj celotnega varnostnega sistema, so njeni osnovni nosilci delovni ljudje in občani ter vsi samoupravni druž beni dejavniki. Ne gre pa oporekati nalog strokovnih služb v tem kom pleksu: te naj bi dajale strokovno pomoč, informirale naj bi skupnost in javnost o problematiki družbene sa mozaščite. Strokovne službe naj bi poleg tega še na druge načine krepi le varnostni sistem, in sicer v skladu s svojimi pristojnostmi in v okviru svojega delovnega področja. Zato je mogoče upravičeno priča kovati, da bo širši polet samouprav nih odnosov okrepil varnostno zavest delovnih ljudi in občanov ter na ta način zmanjšal učinke negativnih pojavov. Dolžnost vseh sil je, da z or-, -ganizirano aktivnostjo pospešijo ta proces. Družbena samozaščita združuje šte vilne konkretne ukrepe in aktivnosti za izgradnjo in zaščito učinkovitega sistema varstva neodvisnosti in nedotakljivosti naše dežele, njenega ustavnega reda, osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov ter nadaljnjega neodvisnega socialističnega razvoja pri nas. Družbeni samozaščiti je lastno načelo, da se varnost in obramba socialističnih samoupravnih družbenih pridobitev ne more opirati samo na posredno sodelovanje t.j. na strokovne organe oz. službe, ki izpolnjujejo zaščitno funkcijo v imenu in za ra čun delovnih ljudi in občanov. Družbena samozaščita mora biti organizirana tako,- da prispeva tudi k uspešnemu reševanju in preprečevanju notranjih protislovij. Ker družbena samozaščita v skladu s svojim namenom varuje' predvsem svoboščine ir, pravice delovnih ljudi in občanov, morajo biti delovni ljudje in občani aktivni nosilci celotnega sistema. Podlaga za uspešno delovanje celotnega sistema so napori za oblikovanje in krepitev zavesti delovnih ljudi in občanov, zavesti, da je nujno varovati pridobitve socialistične samoupravne družbe. Pri oblikovanju zavesti o nujnosti zaščite in spremljanje sovražnikove dejavnosti imajo precejšnjo vlogo družbenopolitične organizacije. Učinkovitost celotnega sistema družbene samozaščite je nedvomno precej odvisna od poznavanja problematike in sprejetih stališč in sklepov, torej od idejne in akcijske enotnosti. Hkrati z aktivnostjo družbeno-po-litičnih organizacij, predvsem za krepitev zavesti in razvoj varnosti, so delovni ljudje in občani v OZD in TOZD dolžni neposredno izvajati varnostne ukrepe. V skladu z vlogo in pristojnostmi, ki jih imajo TOZD, bi bila družbena samozaščita prilagojena njihovim pristojnostim in vlogi. Takrat bo pojmovana kot funkcija teh organizacij, v katerih sicer delovni ljudje neposredno izpolnjujejo naloge na podlagi samoupravnega organiziranja. Smisel družbene samozaščite v krajevni skupnosti in TOZD je v tem, da z izvirnimi ukrepi in s postopki zagotavljajo lastno varnost in na ta način preventivno preprečujejo ali onemogočajo nosilce raznih negativnih pojavov, razkrinkujejo nosilce sovražnih parol, opozarjajo pooblaščene organe na poskuse spodbujanja sovražnikove ali protidržavne aktivnosti, reagirajo na psihološko-propagandne učinke tujih obveščevalnih služb, z neposredno kritiko spdbujajo odpravljanje nepravilnosti, opozarjajo na vzroke nezadovoljstva delovnih ljudi, nastale bodisi zaradi nepravilnega vedenja posameznikov ali pa zaradi oblasti v rpkah posameznikov, sprejemanja nepremišljenih sklepov in ddloči-tev. OGLAŠUJTE V STEKLARJA! ODBOR DK 0 STALEŽU BOLNIKOV Že lani, je bilo povprečje staleža bolnikov v steklarski šoli veliko, saj je bilo vsak dan 10 bolnih. To je bil povod za razpravo na -odboru delavske kontrole, kf je vprašanje bolniških izostankov obdelal bolj natančno. JAN. FEB. MAR. APR. MAJ JUN. skupaj % zunanji obrati 28 30 87 28 3 176 7,05 groba brusilnica 89 61 v 1 6 19 6 192 4,10 peč 159 78 94 128 101 51 611 5,67 slikarija — 24 1 2 1 8 36 3,84 kuhinja — 5 8 — 5 12 30 , 3,84 uprava 20 1 — — — — 21 0,64 desen brusilnica T— 4 20 22 35 25 106 0,32 vezalnica — — — n — 16 27 2,47 šola, internat — — — — — 17 17 1,55 Nobenega dvoma ni, da vsi člani razmer. S preselitvijo v nove delovne šolskega kolektiva vedo, da bolniško do prvih 30 dni plačujemo sami. Iz polletnega obračuna je razvidno, da to ni malo denarja, saj gre za 93.265,10 dinarjev. Ce hočemo imeti boljše osebne dohodke, moramo paziti na .vse stroške. Sem sodi tudi plačevanje, bolniške do 30 dni. Če je kdo resnično bolan, je seveda normalno, da ostane doma. Ne moremo pa se sprijazniti z ravnanjem sodelavcev, ki izrabijo bolniško za privatne opravke. Ali je v tem primeru preslepil zdravnika in sodelavce, ki ga plačajo, ali pa bo neogibno podaljšal stalež, saj se doma ni zdravil in je svoje zdravstveno stanje še poslabšal. Na odboru delavske samoupravne kontrole je bilo danih več predlogov, ki bi ob doslednem uresničevanju pomenili premike na boljše. 1. Sistematični pregledi na novo sprejetih delavcev so zelo površno opravljeni. Niso redki primeri, ko gredo posamezniki že v prvem mesecu zaposlitve v stalež ali pa celo na zdravljenje, kar je za nas vsekakor velik strošek. 2. Delavcem z beneficirano delovno dobo je treba omogočiti rednč' zdravniške preglede. Organizacijo pregledov naj bi vodil odgovorni za varstvo pri delu. 3. Iz tabele je razvidno izstopanje oddelkov, ki nimajo urejenih delovnih prostore se bodo delovne razmere skoraj za vse zaposlene zboljšale. 4. Skupaj s steklarno bi lahko zaposlili kontrolorja, ki bi preverjal stalež bolnikov do 30 dni, saj je največ takšnih primerov. Odbor je med drugim mnenja, da bi kazalo naročiti delegatom interesnih skupnosti (zdravstvo), naj opozorijo zdravstveno ambulanto na notranjo organizacijo dela, ki ni najbolj primerna za delavce, saj med polurnim odmorom ne moreš na malico in k zdravniku. Če pa je bolnikov nekaj več, se ti lahko zgodi, da se nepregledan vrneš v službo. Tudi vrstni red bi lahko uredili s številkami. Sistematičnih pregledov zaposlenih raje ne omenjam, saj ne vemo, čemu služijo in kako so opravljeni. Mogoče je naša sreča, da smo, če sami nič ne rečemo, vsi b. p. Najbrž nas bo tudi zdravstvo opozorilo na negativne pojave, ker en sam zdravnik, če mu nismo ob strani, ob najboljši volji ne more odpraviti negativnih pojavov in takoj hitro ukrepati. Remi Kočica SPOSOJENE iSLI — Idealna Je tista žena, ki je zvesta možu, pa z njim tako nežna, kakor da bi ga prevarala. — N.ova oblika odpora zoper ekonomsko stabilizacijo je tudi usmerjanje razprav ria nekonkretnosti, na to, kaj bi bilo treba, delati, ne pa, kaj se dela. — Rajši milijone za obrambo kot en sam novčič za tribut okupatorju. — Niso nam potrebni apologeti in lizuni, marveč samozavestni ljudje, Id poznajo in hočejo spoznati resnico. Na poti do resnice moramo ljudem pomagati z informacijo, ki jim bo dala glavne elemente za družbeno akcijo, glavne argumente za odločanje. — Za jezo se zmeraj najde vzrok, a redkokdaj je dober. — Bodi modrejši od drugih, če moreš, samo p.ovej jim tega ne. / OBISKALI SMO KARLA ŠRENKA - Steklarska industrija je bila bolj kot katerakoli industrijska veja povezana s tradicijo: steklar je bil stari oče pa oče in sin. Tako je bilo nekoč. V novejšem času pa ta tradicija vse bolj slabi. V Slovenski Bistrici, če izvzamemo primer Srenk, jih je bolj malo, ki nadaljujejo tradicijo. Otroci bistriških steklarjev se za naporno delo svojih očetov ne navdušujejo preyee. Osebni dohodki niso več tako vabljivi. Tako čedalje bolj primanjkuje steklarskega prirastka*. O tem sva kramljala z upokojencem Karlom Sre n ko m — starejšim. S človekom, čigar korenine so ostale v steklarstvu, saj njegov sin Karli uspešno nadaljuje družinsko tradicijo, ki je že več kot 100 let zvesta »gla-žariji«. Naš sobesednik je začel svojo steklarsko pot kot 15-letni stiskal ec v steklarni Hrastnik, kjer je, poleg starega očeta, delalo še več družinskih članov. Kot krogljičar in pozneje pomočnik se je spoprijel s stekleno maso, ki jo je bilo v začetku zelo težko »krotiti«. Z leti pa je postajala ubogljivejša. Razvoj bistriške steklarne je pripeljal Karlija v to mesto, kjer je skupno s še nekaterimi hrastniškimi steklarji položil temelje tega kolektiva. Celih 28 let je delal kot s teki o-pihalec, v Slovenski Bistrici pa je ves čas opravljal delo mojstra, do leta 1971. Težko delo je tudi Karlu prizadelo zdravje, tako da je zadnjih nekaj mesecev opravljal nalogo kontrolorja kvalitete. Zdaj, ko je upokojen, lahko počiva, vendar se še vedno s težavo bori proti boleznim dihal, srca in jeter. V NOB je bil trikrat ranjen in tako je postal 40-odstotni vojaški invalid Bil je mitraljezec v kamniško-zasav-skem odredu, za kar je prejel tudi priznanje. Dneve v pokoju preživlja z zakonsko družico v Slovenski Bistrici. V zakonu se jima je rodilo četvero otrok, od katerih trije živijo in pridno — s svojim naraščajem — obiskujejo babico In dedka. Zaradi slabega zdravja je Karli večkrat na zdravljenju v Dobrni. V domačem kraju pa najraje gobari in hodi na sprehode po svežem zraku. Dobri kapljici, v družbi svojih prijateljev, se tudi ne odreče. Nekajkrat se mu je ponudila priložnost — in on jo je tudi -Izkoristil — da si je ogledal razvoj bistriške steklarne. Poudarja, da je bilo v zadnjih nekaj letih veliko storjenega. Zadovoljen je. da se preko »Steklarja seznani z marsičem v kolektivu. Ob koncu najinega pogovora je naročil pozdrave za vse prijatelje in znance ter jim zaželel še veliko uspehov v razvoju steklarstva. Od »Steklarja« pričakuje, da ga bo še bolj natančno obveščal o kolektivu, kateremu je daroval velik del svojega življenja. Slika in besedilo: Viktor Horvat ZA DOBRO VOLJO Škot premišljuje, kako bi svoji ženi najceneje voščil rojstni dan. Domislil se je in iz pisarne poslal brzojavko: _ »Pošiljam ti ček za milijon poljubčkov!« Ko se je zvečer vrnil domov, veselo vpraša: »Ali si prejela moj ček, ljubica?« »Sem,« odgovori ona, »pismonoša mi ga je prinesel zjutraj, in če bi bil ti prišel malo prej, bi ga bil še videl, kako mi je izplačeval poljubčke .. .a XXX Občan pride v posredovalnico za zaposlovanje in reče uslužbencu: »Jaz sem N. N., ali ste mi vi priporočili novo kuharico?« »Da,« odgovori uslužbenec. Prišlec mu pritisne pištolo za vrat in zapove: »Potem pojdite k meni na kosilo!« s I N I N I I N \ ______________________________ ZA BBBEO ■ VOLJO Razburjeni mož priteče v ženino sobo in reče: .. »Reva, vse sem zvedel! Vse!« Žena ga odmeri od glave do peta. »Kaj me gledaš,« zakriči mož »Vse vem!« »Kaj si tako domišljav? Če veš vse, povej, kdaj se je rodil Cezar,« mirno odgovori zakonska družica. XXX Srečata se novopečena moža in začneta hvaliti svoji ženi: Prvi: »Moja si vsak dan izmisli drugo jed za kosilo.« »Ah, to ni nič,« se oglasi drugi. »Moja si vsak dan izmisli novo ime za isto jed.« Rekonstrukcija obrata in nov način odvažanja odpadnega materiala, ki ga opravlja »Snaga» iz Maribora, sta botrovala temu, za kolektiv nič kaj prijetnemu posnetku. Kesoni z odpadnimi materiali so postavljeni v ospredje, bi rekel, na lice obrata. Tako so na očeh vseh, ki žive tu ali le obiščejo enega od najpomembnejših objektov v občini Slovenska Bistrica. Z odpadki zvrhani kesoni so od glavne ceste Maribor—Ljubljana odda Ijeni le nexaj metrov. Torej »razveseljujejo« tudi oči vseh potnikov na cesti. Na to so nas opozorili tudi pristojni z občine, vendar za zdaj ne najdemo prostora za odpadke, kjer bi bili skriti pogledom mimo drvečih kolon, nam pa ne bi kalili dobre volje ob vhodu v tovarno. Pomagalo bi veliko, če bi smeti sproti odvažali. Foto in besedilo: V. HORVAT i v \ s > I N I S I S I s I s > l s I N I S \ \ I s I s I s I > I > I > s POSNEMANJA VREDNI Pred kratkim je skupina naših sodelavcev krvodajalcev vnovič darovala kri, na izredni akciji, ki jo je organiziral oddelek za odvzem krvi iz Maribora. Kri je darovalo 17 članov kolektiva. Tokratni udeleženci krvodajalske akoije so že večkrat ponovili to človekoljubno dejanje, saj so po 5, 10 in večkrat darovali dragoceno tekočino, ki rešuje številna živlejnja. V bistriški steklarni je okoli 30 rednih krvodajalcev, občasnih pa je še več. Dejanje naših sodelavcev je posnemanja vredno. V. H. :-K-k-k-k-k-k*-k-k-k-k-K-k-k-t<-k*-k-k-tc-k-k-k*-k-k-k-k*-K-K-k-k-K-k*-k-k-k-t<-K-k-k*-k-k-k-k-k-k-k-. EKONOMIČNOST E JE ZMANJŠALA t-k-k-K-k-k-K*-*-K*-k-K-K-k-K****-k-K-K*-K-k-k-k-k*-k-k*-k*-k-k-k-k-k-k-k-K-K**-k-k-k*-k-k-k*-K*-k-k*-k*-k-k-k-k*-k-k*-K-tt*-*-K-K-K*-K-K-K-i<-k-K-k * * * ★ * * * * * * * ★ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ★ * * * * * * * * * * * * * jr ■K*-K-k-k-k-k-K-k-k-K-K*-k-k-k-k-k-K-K-K-k"k"k-K-K-k-k-K-K-k-K*-K-K-K-K-k-k-k-K-k-k-K**-k-k-K*-K-k-K-k-k-k-K-k-l<-K-k-K*-k-K-K-K-K-K-K-K-f<-K-K-K-K-lc-K*-k*-ft** Na 22. redni seji delavskega sveta steklarne v Slovenski Bistrici so posvetili posebno pozornost analizi polletnih poslovnih rezultatov. Ugotovljeno je, da je celotni dohodek znašal 20.090.817,00 dinarjev ali 16 odstotkov manj' od načrtovanega. Porabljena sredstva so v primerjavi z istim obdobjem lani za 95 odstotkov višja, zakonske obveznosti pa za 92 odstotkov. Osebni dohodki so narasli za 56 odstotkov. Skladi so manjši za 72' odstotkov, za 9 odstotkov je nižja rentabilnost. Ekonomičnost je v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja kar za 28 odstotkov. Podatki kažejo, da je' bilo poslovanje v prvi polovici leta dokaj slabo. Največ je balo objektivnih, toda ni manjkalo tudi subjektivnih težav. Da bi dosegli boljše delovne rezultate, je delavski svet na predlog tehničnega sektorja sprejel sklep, da »e v oddelkih hru-silnice, dekoracije, vezanja in rezanja stekla imenujejo skupd-novodje — brigadirji. Delavski svet je potrdil predlog, da je treba obveščanje v TOZD še nadalje razvijati in iskati še uspešnejše oblike. 5 n H PORAVNALI OBVEZNOSTI E 00 DOMA MLADINE \ IN BORCEV V KUMROVCU Pred nedavnim smo bili se- g znanjeni s tem, da je kolektiv g v Slovenski Bistrim med tistimi ■ organizacijami, ki so v celoti g poravnale obveznosti v zvezi z Jj gradnjo doma mladine in borcev j v Kumrovcu. Bili smo torej med 5 prvimi v občani, ki so svoj dolg e poravnali. Ta je znašal 5.420 di- g narjev ali 20 dinarjev na zapo g slenega. VIKTOR HORVAT ■ a m a ■■■■■■■■■■■■■■■iigaiHmiiui ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA Športniki »Borca«, kluba pripadnikov JLA iz Zagreba, bodo spet naši gostje, saj se bodo pomerili z našimi športniki v okviru občinskega praznika. Na sliki: nogometno moštvo »Borca«, ki je maja letos gostovalo v Rogaški Slatini. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 19 I J steklar naprava PROTI STREL! 6'panska pokrajina 03 R£Kt 6ßRO moško /mo BELO /V ZASLUŽEK snega DNE HRVAŠKI KNJIŽEV- NIK ( VEL !KANOV/i/ Dušik NASA . TOVARNA OBUTVE SESTAVU A. KUHALE TURKI PT/Č, K! POJE KOT KOBILICE prva ženska oznaka ZA N E ZNA N-■ CA GLASBE- N' instru- ment TV. ZASLON OKUSA/A morska r/&a MAJHNO OKNO MESTO NA ZAHODU ROMUNIJE HIPNOZI podob- NO stanje vrtna OGRAJA IZ LAT RADIJ- SKI aparat POSKUS, POSKUS, NJA G OKU N! PL/N TURČIJA Rastlina (VITICA) CELJSKI zboro- vodja C*UNEJ) LETOVIŠČE na KLORIDI krsta brezal- koholna P/J A CA SOGLASNIK /N SAMOGIAS NIK mesto na JUGU „ NORVEŠKE SOPEČ PIE VEL mednar. KLUB KNJI ŽEVNIKOV SANITET, MATERIAL osebni zaimek OČE GLAD/NA, Raven JUG,' NARODNA ARMUR V GRŠKI Mitologiji ZEVSOV s/N organ V/DA HUDA JEZA KRAJ južno od TITOVIH uh c PRETE- PANJE Z 3/ČEM JAJCE OJAČITEV, OKREPI- TEV GRŠKA äOG/NJA MODROST/ V SLOVNICI 3,SKLON DAJALNIK PRV/NA C E Z/J SAMEC DONA ČE PERNATE ŽIVALI NAGRADE ZA KRIŽANKO ŠT. 18 Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, in sicer: Za nagradno križanko št. 18 je žreb prisodil, da prejmejo nagrade: K-k-k-k-k-k-k-K-k-K-k-k-k-K-k-k-K-k-K-K-k-K-k-k-k-K-K-K ■v 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, sli vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do 15. septembra 1975. Prosimo, ne pozabite pripisati: »Nagradna križanka št. 19«. Prijetno zabavo in srečo pri žrebanju! 1. nagrado 70 dinarjev — Sandi Gobec 2. nagrado 50 dinarjev — Brigita Vertovšek 3. nagrado 30 dinarjev — Milorad Kračun Čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 18: mineštra, atek, elektromehanik, diskriminacija, val, akad, acev, eda, monist, ava, danaa, lia, j, on, borovnica, Avstrija, askar, kotelček, tatra.