Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Štev. 11 in 12 Nov., dec. 1927 wOdmev Iz Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, 60 am. cts., 2 Š; s prilogo »Klaverjev koledar« 13 Din, 7*20 L, 80 am. cts., 2-60 Š. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via dell' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, »Claverianum«. Vsebina: Dušna premija. — Pismo kongregacije za Širjenje vere. jg niisijanov: Vzgoja zamorskih duhovnikm. Družinski (krsti v belgijskem Kongu. — Apostolski vikarijat Fort Dr.uphin. - -Krftčamaka ljubezen vse upe, vse prenese — Gorečnost ahesinskih (kristjanov. — Spominjajte se ubogih duSt — Božja ljubezen. Božič v Afriki. — Nova misijonska postaja iaročema v oskrbo • tn-bovniku-domačinu. — Uslišani« molitve. — Propagandne novosti. -Sv. Terezija Deteta Jezusa in afriški misijoni. Darovi. Od ni a j a in junija: Za afriške misijon« v splošnem: Din 15.908'15; L (»H - . Za »v. maše: Din 260-—, Za stradajoče: Din 4£3-—. Za gobavee: Din 270'—. Za odkup sužnjev: Din 5530— Za hotrinske darove: Din 5452'—. Za Mumorčke: Din 8S6-—. Za katehislo: Din KIO—. Za semenižčnike: Din 200-—. Za kruli sv. Antona: Din 5082-8O; L 30—. Za misijonsko zveieo: Din '204-—. Za otroško zvezo: Din 1N8-&5. Za mašno zvezo: Din 265H- ■. Za Klaverjev vinar: Din 22 - Za afriški tisk in katekizem: Din 541-—. Za določene namene: Din 10.550 —. Za določene misijone: Din 14irr. Hicrman«. M. H.. r»'kt«r, profesor in gojenci seminarju (Zg. Nil). DUŠNA PREMIJA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš. Pismo kongregacije za širfenfe vere. V veselje bo našim čitateljem, ko bodo brali sledeče bu-lrilno pismo Eni. kardinala prefekta, ki ga je pisal po prejemu zkaza misijonskih darov za 1. 1926. naši vrhovni voditeljici. Pismo dokazuje veliko naklonjenost njegovo napram Družbi sv. Petra Klaverja in priča, kako kardinal želi, naj bi s© naše lelo Širilo, čigar i>okrovitelj je on. Grofici Mariji Falkenhayn, vrhoi-nl vodilei tri Drutl.e hv. 1'eira Hlaverja. Sv. Kongregacija za širjenje vere. K«m> & maja 1!)27. I'rotok. No. 1597127. Gospa grofica! Vaše cenjeno pismo od 27. aprila sem pravočasno prejel obenem z izkazom daril, ki jih je druiba v letu 1926. prejela in med misijone razdelila. Iz pisma povzamem, kako je bilo to leto ie vet daril nego poprej. Zato hvalim Boga, ki Vaše podjetje tako podpira in se veselim z Vami in Vašimi sotrudniki, da sle mogli v preteklem letu toliko doseči. Upam, da se bo Vaše prekoristno delo v prihodnje še bolj širilo. 2elim Vam in Vaši družbi vsega najboljšega in Vas iz srca blagoslavljam. Vašemu blagorodju vdani f Franciscus Marchetti O. M. Kard. Van Rossum, Selvaggiani, prefekt. nadškof v Selevciji, tajnik. Iz misijonov: Vzgoja zamorskih duhovnikov. (Apostolski vikarijat Bangweolo.) Škof L« ru o M A., apostolski vikar v Bangweolo, pošilja po Kla-verjevi družbi naslednjo prošnjo vsem prijateljem in dobrotnikom misijonov: Za razvoj naše sv. vere je v poganskih pokrajinah neobhodno potrebno, da si vzgojimo duhovnikov-domačinov. Naš sv oče Pij XI. trdi v svoji eneikliki »Heruin Ecclesiae« z dne 28. februarja 1926 o misijonih, da bi bil apostolat misijonarjev brez duhovnikov-domačinov nepopoln in bi bila Cerkev zavrta v razširjanju in organizaciji. Toda koliko zaprek se stavi na pot temu podjetju, v prvi vrsti pomanjkanje denarnih sredstev. Kdor hoče postati duhovnik, mora dolgo časa »'.t-idirati in se pripravljati najprej v malem, potem pa v velikem semenišču. Tako predpisuje Cerkev za vse dežele; za misijonsko kraje pa zahteva še več. Osem do deset let malega seminarja, potoni pa se ravno toliko velikega za izobrazbo v bogoslovskih naukih. Kdor prav ceni duhovsko službo, ta bo pritrdil, da jo potrebno tako. Mnogi čitatelji pa ne slutijo težkoč, s katerimi se ima boriti apostolski vikar, da pripelje izbrane in za duhov-ski stan poklicane na njihov cilj. Ker sem jaz v takem ne-piijetnem položaju, Vam hočem ležkoče nekoliko opisati. Prišel je čas za vstop v mali seminar. Delani proračun za stroške in dodam listi za seminariste še številko 10, za katero pa še nimam kritja. Tolažim se s tem, da jih bo dobilo jesti tudi 60, kjer je proračunano samo za 50. Pa se zglasi So pet Št. 11 in 12 83 dečkov za sprejem, ki so prišli iz daljnih krajev vikarijata z najlepšimi priporočili svojih predstojnikov — tamošnjih misijonarjev. Velim, da naj jih odslove; sam nimam poguma za to. Ubogi dečki tarnajo, da se človeku v srce smilijo, ter obetajo, da bodo na vso moč pridni, ako jih sprejmemo. Toda jaz ostanem neizprosen. Ze mislijo oditi, tedaj pa reče najmlajši izmed njih: »Oče, jaz bom ostal, ker božja volja je tako.c Takoj še ostali: »Jaz tudi! Jaz tudi! Prišli smo, da izpolnimo božjo voljo, Bog hoče, da ostanemo.« »Otroci govore resnico!« pravi neki pregovor. Ali naj bodo otroci močnejši v veri, nego jaz? Premislim se in še enkrat pregledam spričevala, v namenu, da vsaj dva ali tri odslovim. O Pavlu Sananga iz inisijona Malole, 70 km od tukaj, pravi tamošnji predstojnik: »Talentiran, pobožen. Je sin izvrstnega katehista.« — Kaj hočem?! Potem Benedikt Ngoma iz misijona Ipususiro, 100 km od (o. Predstojnik P. Lascnery piše: »Tega dečka sprejmite brez strahu. Je razumen, delaven in dobrega srca.« — Za malega zamorca najlepše izpričevalo. Kaj pa Janez Chileshie iz Kilonge? Revež je prišel od daleč. Osem dni je zaporedoma prehodil po 25 km. O njem piše P. Heuli, ki je sicer varčen z izrazi priznanja: »Ubogljiv dečko, ki rad drugim postreže. Njegovo vedenje je bilo vedno prav zgledno.« O Štefanu Cliamezi iz misijona Chibote, ki je oddaljen šest dni hoda, je napisal P. Van Hofwegen sledeče izpričevalo: »On ima dar, da zna drutre za seboj potegniti, pa je tudi resen, kadar je treba, in zelo nadarjen.« Naposled še Peler Mwali, ki je prišel od onstran jezera Bangweolo. Njegov predstojnik poroča o njem': »Bil je krščen pred dvema letoma in od tedaj pravi apostol v svoji vasi. Izkazal se je zelo vernega in pobožnega in je zelo razumen. P. Colibault ga bo težko pogrešal, ker mu je zelo pomagal, toda ljubi Bog ima lastna pota in namene.« Tako se glasijo izpričevala. Kako naj se odločim? Poskušam, kako bi odpravil dva ali Iri. Pa mi pride kar naravnost iz nebes rešilna misel. Namreč: Vam dragi čitatelji, hočem naprtiti skrb zanje. Ako mi hitro pošljete 500 francoskih frankov za vsakega izmed njih, jih hočem obdržati. Ko sem te svoje misli dečkom povedal, so vsi veseli vzkliknili: »Dobrotniki se bodo našli. Mi ostanemo. Zahvalite se že naprej v našem imenu in obljubite, da bomo vsak dan molili zanje.« Zdaj se ne bojijo več, da bi jih odslovil. Jaz hočem imeti isto zaupanje kot ti dečki, saj vem, da je krščanska ljubezen neizčrpna. SI i čui slučaji niso nič redkega po raznih vikarijatih v Afriki. Srečni boste tisti kristjani, ki boste svoj denar porabili za vzdrževanje zamorskega duhovnika-domačina. Kdor adoptinu zamorskega bogoslovca in mu pomaga, da pride do svojega cilja, ta si s posvetnim bogastvom nabira zaklade za nebesa, kajti 011 ima delež na vsem dobrem, kar bo ta duhovnik kedaj med svojimi rojaki naredil. Posebno pravico si pridobi nad njegovimi molitvami, sv. mašami in drugimi dobrimi deli. Za stalno učno mesto enega seminarista je treba kapitala :H).()00 Din, ki se more plačati tudi v obrokih. Za posinovljenje • •nega seminarista med njegovimi študijskimi leti se zahteva letna vsota 800 Din. Samoumevno pa v tem niso zapopadeni stroški za obleko, knjige in šolske potrebščine. Družinski krsti v belgijskem Kongu. Piše 1'. Renter S. J. Ker odrasli katehumeni ne morejo stanovati v liiisijonu, smo vpeljali radi reda in pokorščine krste po družinah. Oče, •nati in otroci prejmejo po kratki pripravi o Veliki noči, Božiču ali ob Vnebohodu skupno sv. krst. L. 1925. smo imeli na 1a način 570 krstov, izza tega leta pa že 400. To tvori 800 novih krščanskih družin, od katerih nekatere štejejo 5, (i, tudi 7 otrok. Najlepše pri tem je to, da na ta način pridemo tudi do malih deklic, ki jih sicer pred duhovnikom skrivajo. Kupčija z odraslimi deklicami je tu nekaj navadnega. Ženin mora plačati do 200 frankov, preden jo dobi v zakon; starši pa imajo navado, da hčer ponudijo več ženinom, da pridejo do čim več denarja. Treba je mnogo truda, preden se more namesto te navade vpeljati krščanski zakon; zato imamo v naši šoli le en oddelek za deklice, za dečke pa štiri. Nameravamo izpopolniti jKHik za deklice. Zelo prav nam je v toni ozira prišlo, kar ste nam poslali oblek; kajti to \lečo deklice v šolo, kjer moremo pridne obdariti. O Veliki noči smo imoli 920 sv. obhajil, ob navadnih nede Ijali jih je 250 do 800, prvi petek jih je bilo 100. Na dan birme je liilo birmanih 85K) kristjanov, (550 pa jih je pristopilo k mizi Gospodovi. Milost božja tli mogočno deluje, celo nekateri protestanti so začeli omahovati, saj njihov krst jim ne da notranjega miru. Ne ostanejo pa vsi katehumeni stanovitni in le najboljši pridejo do sv. krsta. Po krstu jih gre mnogo k želez niči, da si zaslužijo vsakdanji kruh; s leni pa se umaknejo našemu nadzorstvu. Vendar ostanejo skoro vsi dobri in ohranijo vero navzlic nevarnostim. Mnogo učencev pošljemo v kate-histovsko šolo v Pisantu. Priporočam vse v nadaljnjo podpor.) in vsem prijateljem misijonov v molitev. Apostolski vikarijat Fort Dauphin (Madagaskar). Pismo I*. E n g e 1 v i n a , lazarista. Kot župnik v Tulearju l>i rad imel veiiko zgovornost, ne le da bi svoje farane vodil proti nebesom, za kar se itak trudim, ampak zato, da bi se mi odprle denarnice misijonskih prijateljev. Moji farani so mi že obljubili podporo od svoje strani; toda ker so mnogi izmed njih pravi nemaniči, moram stegniti roko v daljavo in prositi: >Za mojo cerkev! Zelo želim povečati našo cerkev, da bodo moji zamorci kižje molili za svoje dobrotnike; kajti sedaj so pri službi božji tako natlačeni, da na zbranost ni misliti. Tujcu, ki je vajen, dai tudi v večjih naselbinah naleti 'e na borne koče, se zdi cerkev v Pulearju na prvi pogled velika. Prvi tukajšnji misijonarji so stanovali v slamnatih kočah, toda termiti polagoma razjedo vsak les, tako da na lesene stavbe teh krajih ui misliti. Zato so že pred 25 leti sezidali to cerkev iz opeke. Zunaj je pobeljena in se belitev.od časa do časa ponovi. Zvonik, ki je sezidan »provizorično , je lesen, ker je pa star, smo ga morali opreti z dvema oporoma. Treba mu je boljšega naslednik«, ki se bo mogel ponašati s tremi zvonovi. Kamenje čaka le še na denar, da se bo začelo gibati in skladati. Tuleur šteje približno '.!(MM> katoličanov. To število se < b nedeljah podvoji, ker pridejo kristjani in ikatehuineni iz okolice. Pogled v prihodnost je razveseljiv zlasti glede otrok, ki jih je v katoliških družinah vedno več; pa tudi paganskih otrok hodi mnogo v našo šole, kjer jih pred izstopom krstimo. Usmiljenke sv. Vincencija vodijo prav umno naše dekliške šole in poučujejo 250 deklic, ki so vse čmo-kodrastih glavic in zelo razumne. V desetih letih bo iz teh učenk ravno toliko družinskih mamic in se bo na ta način število kristjanov po-t rojilo. Dva učiteljandomačina pououjeta 200 dedkov. Ti pa-glavčki so zelo nadarjeni in pridni. Primerjal bi jih r volički. ki so prvič vpreženi v jarem in na vso moč vlečejo. Ti dečki so nada misijona. Dva se učita že latinščine, ker na vsak način hočeta postati »patra«. Dal Bog, da bi bila vztrajna, da se jima želja uresniči. Kadar bom osivel in se mi bo hrbet upognil, bom zelo vesel, ako bom videl črne pomočnike ob s-voji strani, ki bodo oznanjevali besedo božjo in delili dušam kruh življenja, katere se bodo drenjale v Tulearsko cerkev, za katero — oprostite moji vsiljivosti — še enkrat iztezam roko v pomoč. Krščanska ljubezen vse upa, vse prenese. Msgr. Lerouge S. S. Sp., apostolski vikar francosfao G nine jo Vaše nove dobrotljivosti, oziroma Vaše apostolske gorečnosti sem bil deležen sredi guinejske puščave. Moram Vam izreči svojo globoko hvaležnost; ljubemu Bogu pa prepustim, da Vam povrne. Kaj vse nam je že dobrega storila Družba sv. Pelra Klaverjal Ne le, da po njenih darilih pridemo do več krstov in moremo svoje sirote preskrbeti z vsem potrebnim, Cerkev \ Tulrurjii. ampak z njeno pomočjo moremo svoje načrte izpeljati vedno bolj na globoko in široko in svoja podjetja gmotno podpreti, ki nam doprinašajo premnogo duhovne tolažbe, a tudi mnogo materialnih skrbi. Sestram-domačinkam v Guineji, ki imajo istega zaščitnika kakor Vi, ste naklonili podporo, ki nam bo pomogla, da jih bomo mogli namestiti. Zdaj jih bomo poslali na razne kraje, da se tam lotijo izpreobračanja paganov. Torej: novo ustanove, nove materialne skrbi; pa zaupamo, da doživim) tudi novih čudežev ljubezni do bližnjega. Po materinsko skrbite tudi za naše domače seminariste. Ah, koliko pomanjkanja morajo prestati ti reveži! Vaša častita ustanoviteljica, ki je želela, da ima »sestra revščina« povsod prvo besedo v Via deli' Olmata v Rimu, bodisi v kapeli, ki spominja na naše kapelice na prostem, bodisi ob nepobarvanih mizah in stolicah v sobi, bi se navzlic temu ne mogla ubraniti ginjenja, ko bi videla umazane koče, v katerih stanujejo naši bodoči duhovniki, in stanovališče, kjer prebiva Najsvetejše. »Kako nadležni berači so pač vsi misijonarji,« govori mlačna ljubezen. Prava ljubezen pa, o kakršni govori apostol Pavel, da vse upa, vse prenese, misli drugače: »Kako mnogo truda, težav in ovir morajo premagati misijonski predstojniki.« Po eni strani jih priganja skrb za rešitev neumrljivih duš, ki so dobre volje, po drugi strani pa jih zadržuje misel na evan geljske besede, da svoje hiše ne zidaj prej. dokler nimaš vsega potrebnega skupaj. Tako poteka naše življenje v teh dvomih, ki nam prizadevajo več dušnih muk kot telesni trud in pomanjkanje. »Neskončnost jo božja zadeva, življenje in smrt sta v njegovih rokah,« nam navajajo v tolažbo .. Res: toda večnost ni delež ubogih paganov, ki jih vidimo, kako umirajo, ne rodovom, ki bi jih radi izpreobrnili; ne mladini, ki bi jo radi pokristjanili. Tudi ne starim, ki bi jim radi pripomogli do srečne smrti; tudi ne tisočem duš, ki bi bile lahko seme za bodoče krščanske rodove. Vsled pomanjkanja sredstev jiin ne moremo pomagati. Kakor sv. Pavel, ki je šotore tkal, da 91 je prislužil vsakdanji kruh, mora danes misijonar razen oznanjevanja in potovanja biti tudi tesar, kmet in industrijec, da poskrbi za potrebni napredek ljudstva. Z eno besedo: treba je živeti, skrbeti, da ne izgubimo tega, kar smo že dosegli. Treba je poskusiti vse mogoče, da pridemo do novega ne glede na vse človeške pomisleke. Treba je pa imeti zaupanje tudi na vse mogoče presenetljivo podpore krščanske ljubezni, ki pristopi v kritičnem trenutku, da zamaši vrzeli v že itak mali denarnici. Kajne, saj vse to Vam je že znano? Ker pa mogoče še ne veste (čednost in dobrota ne mislita nase), je to, da Vi s svojo darežljivostjo naš pogum vedno iznova osvežite in d« s svojo molitvijo pospešujete nadnaravno življenje v nesrečni Afriki. Gorečnost abesinskih kristjanov. P. H n e t e ni a n , abesinski misijonar. V Evropi je, žal, mnogo kristjanov, iki jim je pretežavno \ cerkev hoditi, bodisi zaradi >dolge« poti ali zaradi druge«; vzroka. Tu v Abesiniji so otroci, ki gredo vsako sol>oto sedem do osem ur peš, da morejo biti v nedeljo pri sv. maši in sv. >ti-hajilu. Južno od našega misijona živi kakih 1(K) zapuščenih katolikov sredi zagrizenih razkolnikov. Naši duhovniki si ven darle upajo do njih, prehodijo pot 20 do SO dni in so izpostavljeni največjim nevarnostim in celo ječi. Ondotni kristjani, ki ne morejo do nas, se v molitvi obračajo proti kraju našega misijona. Težko bolne nuložč v nosilnico in jih nesejo več dni hod& daleč, da morejo pred smrtjo prejeti sv. zakramente «i umirajoče. Spominjajte se ubo£ihrduš! Nič ne pogasi taku hitro pekočega ognja \ i«', kakor daritev sv. maše s svojimi neskončnimi zakladi milosti; saj se pri najsvetejši daritvi obnavlja Jezusova smrt uia križu. Da bodo uboge duže deležne prav veliko svetih maš, dajmo jih vpisali v Masno xveto za Afriko«, katera obstoji i/ I UM) sv. maš, ki jih da Družba sv. i'etra KI aver j a vsako leto opraviti za vse ude Mašne zveze . Za sprejem zadostuje enkratni prispevek 3 Din za osebo. Ti prispevki se porabijo i/.ključno za tako potrebne afriške niisijone Naznanila za sprejem in prispevki naj se poSi-Ijajo Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani. Storimo to delo usmiljenja za naše ljube ui drage, pa tudi za one, ki se jih nihče posebej me sj>uminja, im boij«' Srce Jezusovo bo tudi nam ndkoč tniloAtlJiv sodnik — •/. oziram na svojo obljubo: Htaffor usmiljenim, ker bodo dose«li usml)i*n>1<»! Božja ljubezen. 0 liog nai nebeški, si se uilovečil, 1'rinesel na svet si ljubezni yorete na svet se rodil, prelepi sijaj; da srca Zemljanov bi večno osrečil, te svete ljubezni in blažene sreče kako si mi mil! en iarek mi daj! V vsa srca prisveti, te prosim iskreno tvoj verni otrok, da v tvoji ljubezni bi bili vsi eno, o Jezus, naš liog! Kt.Meiko. »Ubožcem vbogajme dajati, je seme v dobro zemlja sejati, ki nam hitro dozori; pot v nebesa si pripravlja, kdor ubožcem rad deli. (Sv. Avguštin.} Božič v Afriki. Božična povest iz leta 1925. Pripoveduje P. B o 11 d a 11 a z iz kongre-gacije očetov od sv. Duha, misijonar 0, koliko je trpel za nar !« Ganilo me je, ko sem videl, kako je deček pozabil na lastne liolečino pri pogledu na Gospodove. Tako je nastopil zadnji Božič, ki so ga hoteli vaščani 6lo vesno praznovati. Vsak jo prinesel posodo riža; lovci pa so imeli podnevi srečo, kar so je videlo iz žuborečega kotla, ki je visel nad ognjem pred katehistovo kočo. Veselje pa še ni bilo preglasilo, ker še ni bila minila sv. maša. Tam-tam-i so dremali v kolu, kristjani pa eo se drenjali k spovednicam. Pa me nekdo pokliče: »Oče, Emanuel te kliče! Pravi, da bo to uoč umrl.« Hitro grem k njemu. Deček je težje dihal kot sicer. Podal mi je rolko, rekoč: »Kajne oče, nocoj pride Jezus. Ali bi ga mogel videti tako, kot sem ga lani?« Hitro mu rečem: »Emanuel, ti boš letos Jezusa še bolj natanko videl, nego lani, kajti sam bo prišel tebe obiskat. Sv. obhajila še nisi prejel; jaz te bom prišel obhajat po polnočnici.« Začela sva se pogovarjati o božjem gostu, ki je imel še to noč prili v bolnikovo srce. Kako srečen je misijonar, ak<_> more /. nedolžno dušo govoriti o Bogu in po znakih na obrazu pozna, da ga dotični razume. Srečni trenutki, ki stoterno odtehtajo težave in prevare navadnih dni. Kakor dogovorjeno, tako storjeno. Po poLnočniri, ki so jo črnci v svoji mali kapeli p< božno peli, je duhovnik prenesel sv. popotnico skozi špalir gorečih bakel v kočo, kjer je ležal deček sirotek. Ležal je kakor zamaknjen na postelji in na obrazu so se mu odražala sveta čuvstva. Gotovo ni naš Od-rešenik stopil v nizko betlehemsko štalico z večjim veseljem, kot v srce tega ponižnega dečka. Po končanih obrednih mo litvah je zadonela po malem prostoru božična pesmica: Tam v štalici revni na slanici leži. Si revščino zvoli, ponižnost uči. Emanuel je tudi pel in pozdravljal Tistega, ki se je ponižal priti v njegovo srce. Ganjen sem se zahvaljeval Rogu za notranja čuda, ki jih dela v ponižnih srcih. Emiuiuel je pel z zadnjim mogočnim glasom Gloria in excelsis Deo v vseh varijantah, navzoči pa, misleč, da tako inora biti ob vsaki popotnici, ki se deli na božično noč, so mu glasno sekundirali, moški v globokih, ženske v visokih glasovih Otrok v mojih rokah je vedno bolj slabel, njegov žareč obrazek se je nagnil nazaj, oči so se mu široko odprle in iz dihnil je svojo nedolžno dušo sredi prekipevajoče božične melodije. Zunaj je migljalo nešteto zvezd. Mesec je zašel za vrhove palm ki so se zibali v vetru, murni so peli, tam-tam pa je spremljal paganski ples. Vse naokrog je bilo polno tropičnega življenja. Bog pa, ki je vir življenja in je smrt premagal, On, ki ljubi življenje, je to noč poklical dušo nedolžnega dečka v novo življenje in tako utešil hrepenenje, ki je vedno želelo k Tistemu, ki je govoril nekoč: >Pustile male, da pridejo k meni !< Nova misijonska postaja izročena v oskrbo duhovniku-domačinu. (Apostolski vikurijat v Gallaslandiji.) Pismo škofu ,1 a r o « s e a u a O. Cap. Ker je postaja presv. Trojice v Gambo šest dui hoda oddaljena od najbolj oddaljenega misijona, je bila moja želja ž» zdavnaj, da se na polovico pota ustanovi nova stanica. Bog je blagoslovil moj načrt in mi na čuden način omogočil izpeljavo. Da doseženi svoj namen, sem se moral seznaniti z vrhovnim poglavarjem kraja, kar pa ni bila tako lahko reč. Pa glej: ko sem bil v največjih skrbeli radi tega, mi javijo obisk zelo s[mi-štovane gospe, ki me je spoštljivo pozdravila. Na njeni lepi obleki in bogatili okraskih v ušesih in nai rokah, sem takoj spoznal, da pripada k bogatini in uglednim rodbinam kraja. Oko jo je bolelo, in da bi ji preskrbel čini izdatnejšo zdravniško pomoč, je povedala, da j«' žena poglavarjeva. Bil sem ginjen l>olj vsled božje naklonjenosti, ki me je na tak način pripeljat v bližino glavarjeve družine, kol vsled njenega visokega stanu. Pobrigal sem se na vso moč skrbno za njeno bolezen in sem ji pri odhodu dal malo darilo za njenega moža. liro pozneje so stopili v moj šotor: plemenit starček z najstarejšim sinom in mnogo odličnih mož iz okolice. To je bil vrhovni poglavar. Dolgo smo se razgovarjali, kot je tu navada. Prikupil sem se mu, da je postal moj prijatelj in bil takoj pri volji, da se \ tem kraju misijonsko ustanovimo. Smel sem si (H> prosti volji izbrati prostor, kjer l>o stala cerkev, pokopališče in stanovanje bodočega misijonarja. Ker mi je manjkalo evropskih niisijonai jev, sem to službo izročil dekanu naših duhovnikov-domačinov. Ta duhovnik, ki so ga domačini klicali Afbba Jakob, je zapustil takoj svojo listajo, kjer je dozdaj mirno deloval, in, dasi je bil star že 5f» let in služil že 28 let in vžival visoko spoštovanje svojih podložnih, je vendar prevzel skrbi in težave, ki so združene /. ustanovitvijo nove postaje. Prejšnji teden se je podal na pot 1111 svoje novo mesto. Vse, kar sem 11111 mogel dati v roke kol ustanovno glavnico — približno 300 dolarjev — je bil dar Vaše Klaverjeve družbe. Tekoče potrebe mi ne dovolijo, da bi mogel zbrati kak rezervni zaklad za slučaj |H)trebe, vsled česar izkazujejo naši računi stalile primanjkljaje. Nova postaja, posvečena sv. Jakobu flain-Kumhaiiskemii, na kateri sem se mudil službeno pet dni in sem domačinom razdelil mnogo svetinjic in k rižev, se ima torej za- hvaliti Vasi družbi za svoj postanek. Klaverjeva družba je v očeh liožjih mati tega duhovnega otroka! Tudi v prihodnje Vam hočem o njej zvesto poročati. Sedaj Vam priporočim še svoj mali seminar. Morali smo ga prestaviti v Hararra-Debbo, da bo bolje uspeval. Priporočam Vam tudi naše eestre-domačinke, katerih število vedno narašča, odkar je sv. oče blagoslovil njih ustanovitev. Uslišane molitve na priprošnjo ustanoviteljice Družbe sv. Petra Klaverja grofice Marije Terezije Led6cho\vske. .»Moj mali šestletni sinček je pri igri tako nesrečno padel, da je dobil težko rano v stegnu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Pridružilo se je zastrupljenje, tako da je bil deček v Minrtni nevarnosti. Dobil je injekcije, po katerih je 24 ur visel med življenjem in smrtjo. Obrnil sem se v molitvi na bi. pokojno Marijo Terezijo Led<5chcwsko in obljubil darilo in javno zahvalo, ako bom uslišan. In res: že drugi dan se je začelo obračati na boljše. Po nekaj tednih je bila vsaka nevarnost odstranjena. Srčna zahvala grofici Led6chowski. |M> katere priprošnji je bila moja molitev uslišana.« M. H. iz Budapešte. Gospa U. li. naznanja, da ji je zamorska mati Led6chowska v veliki potrebi očividno pomagala, zato pošilja iz hvaležnost mali dar. »Pošiljam malo darilo, ker sem bila ponovno uslišana po M. T. Led6chowaki.< A. H. P. H. i/. L. se zahvaljuje blagopokojni grofici za pomoč v neki družinski zadevi. Obljublja skozi eno le'o vsak mesec malo darilo. »V moji bolezni sem se obrnila na i>okojno grofico L. in sem bila uslišana. 11 hvaležnosti to objavljam in pošiljam mali dar.c M. Z. -Kakor sem obljubil, )>ošiljaiii odkupnino za paganskega otroka, ker sem bil že večkrat uslišan na priprošn jo + grofice L.« Dr. G. V. »Iz hvaležnosti za polajšanje pri želodčni bolezni na priprošnjo grofice L. in upajoč na nadaljnjo pomoč pošiljam v imenu gdč. R. I). 25 frankov za paganskega otroka, ki naj bo krščen na ime Rozalija.t A. L. »Obljubil sem, opraviti devetdnevnico v čast Mariji Tereziji Le-dochowski, ustanoviteljici Klaverjeve družbe, in javno zahvalo \ Odmevu«, če bom uslišan. Se preden je bila devetdnevnica gotova, se je zboljšala moja težka zadeva, v zahvalo pošiljam misijonski dar 10 Dim. B, A., Rajheriburg. »Na priprošnjo grofice Led6chowske mi je bilo pom->gano v zelo težki bolezni in v neki drugi sili sem našla takoj U3lišanje po grof-Ijoddchowski. V zahvalo pošiljam botrinski dar Din 50-—.« M. 0. »V zelo opasuii bolezni som se zatekla k blagopokojni M. Tereziji lx*16ollow«ki in sem bila uslišana. Obljubila sem javno zahvalo.': Z. S., Sv. Peter. V čast Mar. Tereziji Led<5ohow9kl, Selca, M. T., Din 75-—. »V zahvalo Mariji Tereziji Led6chowskt za pomoč v bolezni in v n«ki važni zadevi pošiljam Din 40-—.« P. P., Celje. Iskrena zahvala blagopokojni grofici Mariji Tereziji Led6cho\vsld za pomoč v dušni stiski. Javno zahvalo sem obljubila. N. N. V čast grofici Led<5chowski 50 lir. — Sv. Anton pri Trstu. Sniarca pri Kamniku 14 Din. Mnogi se priporočajo naši dragi ustanoviteljici v važnih zadevah. V >Odmevu< štev. 3-4 smo poročali našim dragim misijonskim dobrotnikom, kako veliko milost smo prejeli na priprošnjo naše ljube ustanoviteljice. Polni globoke hvaležnosti danes naznanjamo, da je ta milost dopolnjena. — Sodalka, katera se je takrat srečno vrnila v našo vrhovno hišo v Rimu, je koncem meseca julija prestala srečno operacijo, katero so mnogi izkušeni zdravniki imenovali kot zelo nevarno. Kliub najhujši letni vročini, torej najneugodnejšem č:isu, In kt.ub veliki oslabelosti drage bolne sodalke, se je izšlo vse dobro in po tre'i tednih se je zamogla ista vrniti v našo vrhovno hišo z upanjem, da popolnoma okreva. Iskreno zahvalo izrekamo zato ljubemu Bogu in zahvalo naši dragi ustanoviteljici, ki smo se ji v dolgih gorkih molitvah priporočali in katera nam je izprosila tako veliko milost. Prosimo tudi naše ljube misijonske prijatelje, da se nam pomagajo zahvaliti ter obenem s polnim zaupanjem priporočajo tudi vse svoje potrebe naši dragi ustanoviteljici. Marija Falkenhayn, vrhovna voditeljica. Propagandne novosli. Msgr. Karl Heercy iz kongregacije sv. Duha je bil imenovan za koadjulorjj msgr. Shanaliana, apostolskega vikarja Južne Nigerije s pravico nasledstva. Preč. P. Josip B e t a n z o s , frančiškan, je bil imenovan za apostolskega vikarja v Marokko; proč. I'. Josip Bal bo, misijonar Consolate, pa za apostolskega prefekta v Meru (Osrednja Afrika). Po .apostolskem pismu sv. očeta Pija XI. se je določilo sledeče: Ap. vikarijit Zah. Uelle se poslej Imenuje ap. vikarijut Buta. Od Bute ločeni del tvori apostolsko prefekturo Bond o v Belgijskem Kongu. Okolica Sueškega prekopa se izloči od apostolskega vikarijala Egipet in tvori samostojen npostolfkl vikarijat. Preč. P. Avgust O r i m a u 11 iz kongregacije sv. Duha »e imenuje za apostolskega vikarja v Senegambiji. Sv. Terezija Deteta Je/usa in afriški misijoni. (Konec.) (>. Spreobrnitev čarovnika. Kutima, Rhodesia, Afrika 7. februarja 1922. Pred par meseci je v Kutami umrl mož, ki je bil poprej čarovnik in velik sovražnik našega misijona. Pet let se jo boril nasproti nam in je bil ves iz sel>e, ko je videl, da mi zidamo lastno cerkev. To cerkev je smatral za vzrok vseh nesreč in jo to povsod javno poudarjal. Misijonarji in kristjani so mnogo molili za tega moža in ga priporočali priprošnji sv. Male Terezije. In mala Terezija jih je uslišala. Malo pred svojo zadnjo boleznijo me je obiskal. Želel je, da naj ob njegovi zadnji uri krstim njegovi dve ženi. Tudi sam se je odločil, da se bo pripravil na sv. krst. Dne 24. oktobra sem ga obiskal in videl, kako ga je bolezen že bila zdelala. Spomnil sem ga na krst. »Oče,« je rekel, »saj je to tudi moja največja željam Ne čakaj, ampak me takoj izpreobrni v kristjana.« Ko sem ga> oblil s krstno vodo, je bil silno vesel in tak tudi ostal do svoje smrti. Poklical je k smrtni postelji svoje poganske tovariše, in jih prosil, naj po njegovi smrti ne uganjajo nikakih čarovnij. Prosil je, naj ga prenesejo v krisljansko vas, da bo mogel umreti med otroki dobrega Boga — kakor se je izrazil. Imel je krasen pogreb. To je bilo pravo slavje. Jaz upam, da bo Pavel Kutama, ki je bil poprej naš sovražnik, sedaj naš mogočni priprošnjik pri Bogu. Mali Cvetki bodi zahvala za njegovo izpreobrnjenje. It. R. Loubiero S. J. 7. Nepričakovano ozdravljenje rodovnika — poznejšega misijonarja — ki je imel jetiko. Florencijn, Italija, 12. februarja 1922. Preč. o. Konstantin Barneschi iz reda Servitov je ležko obolel. Imel je pljučno tuberkulozo. Bolezen je bila. že v zadnjem štadiju in zdravniki so bili že obupali nad njim. Lani, ko se je bližal praznik sv. Neže, je bolnik silno želel, da bi mogel ta dan maševali. Toda 16., 17 in 18. januarja se mu je udrla kri. 21. januarja je dobil od svoje sestre pismo in svetinjico sv. Male Terezije. To mu je podžgalo upanje. Hotel je vstati, kar mu je bolniški strežnik tudi dovolil. In čudno — od tedaj je bolezen izginila za vedno. Poln veselja je zaprosil svoje predstojnike, da bi smel iti v misijone. Dovolili so mu. Ukrcal se je na ladjo in se odpeljal v Afriko. 8 Mala Terezija pošlje rož presv. Srcu Jezusovemu. (Poročilo mis. sestre, poslano v Lisieux po ap. vikarju msgr. Simsonu.) Pelua, Afrika, 4. marca 1921. Poslušajte ganljivo zgodbo, kako Mala sv. Terezija pri nas otroke usllši. Pri nas ljudje zelo vnelo časte presv. Srce Jezusovo. Otroci prinašajo najlepših cvetic kot kras za oltar presv. Srca Jezusovega. Nedavno bi bili radi ta oltar okrasili z rožami, toda žal, v našem vrlu ni bilo dobili niti ene. Imeli smo edini rožni grm, ki se je pa že pred šestimi leli posušil. Pa sem rekla otrokom: »Obrnite se nai sv. Malo Terezijo Detela Št 11 ill 12 lezusa, kajti ona je v življenju vedno ljubila rože. Takoj so ftadeli opravljati devetdnevnico njej v čast. In glej: sedmi dan devetdnevnice so pognali štirje popki na suhem rožnem grmu v veliko radost otrokom. In to na grmu, ki že šest let ni cvetel. Potem so se odprli tudi ostali popki in rožni grm je zažarel v različnih barvah. Tako je grm cvetel štiri tedne, roža ob roži, in vse so bile tako lepo pisane, da 'takih rož še nisem videliai dotlej. Poseibno ■čudno je to, da so bile te rože popolnoma druge vrste kot grm. Ta grm, nedavno še mrtev, je torej nenadoma oživel. Njegove veje, polne zelenja, so zrastle i metra v višavo. Zdaj prepletajo oltar, na katerem stoji podoba Jezusovega Srca. Pomislite, kako se naši mladi kristjani tega veseli. Od tedaj imajo neizmerno zaupanje ua malo Terezijo. Značilno je to, da se je dogodek izvršil baš v tem času, ko so otroci vse Afrike napisali v Rim prošnjo za svetniško proglašenje bi. Male Terezije. Tako poroča sestra Frančiška Terezija. Drugo pismo msgr. Simona: Avgust 1922. »Ta rožni grm je še vedno svež. Letos je zopet ves v cvetju. Sam sem ga videl marca meseca, Brez dvoma je to izpremembo izprosila 'l>ožja služabnica 'bi. Terezija Deteta Jezusa. Kar nekaj posebnega je, da grm, ki je bil že izumrl, /x>pet poganja .. .< Najnovejša poročila naznanjajo, da ta grm že v tretje cvete. Ijeta 1928. (»Pline de Hoses en faveur des Missions".) V MOLITEV SB PRIPOROČAJO: Loku pri Žusmu — Novo mesto — Luče pri Ljubnem — St. llj pri Velenju Krabonoš — Kamnje pri Hoh. Bistrici — Cerklje, Dol. Dražgoše — Nova vas pri Rakeku — Dole pri Litiji — Novo inesto Smarca pri Kamniku — Slov. Bistrica — Radeče — Vitanje — Mastni vrh pri Ptuju — Skofja Loka — Krče vi na pri Mar. — Ljubljana Celje — Ptuj — Planina — Newyork. — Vse zadeve blagih či-lateljev in dobrotnikov. POPOLNI ODPUSTKI, udom Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: l)ne HO. novembra, na god sv. apostola Andreja. Dne 21. decembra, na god sv. apostola Tomaža. l)ne 27. decembra, na god sv. apostola Janeza Ev. ronatlN jliinkov Iz „Odinevn I/. Afrike" nI dovoljen, iioiiiiIIh misijonskih planu In poruCU le /. iiutniifiiliii podatkom virov. Ixiliijii Klaverlcvn drugim v Klinu. — Odicnvnrnl urednik : Dr. J. JerSe. /.n JiiKONliiviiiiNkii tlHknrnn v IijulilJnul : Karel f'ci1. Nekaj opomb o Družbi sv. Petra Klaverja. Družbo sv. Petra Klaverja je z izrečniim dovoljenjem tedaj vladajočega sv. očeta Leona XIII. leta 1894. ustanovila grofica Marija Terezija L e d 6 e b o \v s k a. Leta 1910. jo je sv. Stolica končno-veljavno potrdila. 1. Namen družbe. Pomagati hoče pri spreobrnjenju zamorcev s tem, da podpira vse afriške misijone. 2. Ustroj družbe. Obsega: versko družbo pomožnih misijonark za Afriko, na katero se priklopijo vnanji udje, podporniki in podpornice. 3. Sredstva. Z besedo in tiskom skuša družba buditi v vernikih zanimanje in navdušenje za misijone. Verniki naj bi pomagali misi-jonom z molitvijo in z durovi v denarju ali drugih v misijonih potrebnih rečeh (z obleko, svetinjicami, rožnimi venci, mašuo obleko, ke.lhi, monštrancami itd.). Tudi skuša družba potom svojih listov vzbujati misijonske poklice. 4. Posamezni o ddelki. 1. Maš in a zveza (enkratni priapervok 3 Din). — 2. U d e 1 e ž n i k i (letno 3 Din). — 3. Otroška zveza za Afriko (letni prispevek 1 Din). — 4. Kruh sv. Antona. — 5. B o t r i n s k i dar za poganskega otroka (najmanj 60 dinarjev). — 6. Darilo za odkuip sužnjev (za enega najmanj 150 Din). — 7. Darilo za pos i nov 1 j en je za morski ti katehistov (letno 6()0 Din). — 8. Darilo za postnovije-n j e zamorskih semeniščnikov (letino 800 Din). — 9. Ustanove za zamorske s e m e n i š č n i k e (glavnica 30.000 Din). — 10. Z voza afriškega tiska (letni imilodar (20 Din). In še druge nekatere slične ustanove. 5. Obseg. Naselbine, podružnice in oddnjališča v Jugoslaviji, Italiji, na češkoslovaškem. Poljskem, Ogrskem, v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Francoskem, v Belgiji, Španiji, na Nizozemskem, Angleškem, Irskem, v Združenih državah v Ameriki in v Avstraliji. (i. Uspehi. Do konca 1920 je bilo v misijone poslanih: 25,355.845 lir 5 cent. v gotovini, vštevši 152.0(H) izvodov knjig v afriških jezikih, ki jih je dala tiskati dnužiba; predmetov za razne potrebščine približno za 1,000.000 lir. 7. Osebje. Koncem 1920: 124 pomožnih misijonark, 182 zunanjih udov, 19.095 podpornikov in kakih 550.000 udeležnikov iz različnih dežel sveta. 8. Vrhovna hiša. Uim (23), via dell'Otonata 16, kjer je tudi mednarodni novici jat. SPOMIN ZA UMRLE. Pree. gospod škof Las ue, lazarist, apost. vikar Fort Dauphina (liond, C. S. Sp., umrl 4. junija v samotni zamorski (Madagaskar). \ Preč. o. Pe vasici, 0 dni hoda od Diego-Suaarec (Madagaskar), star Sele 20 let. -Sestra Marija, iz kongregacije sester N. Lj. Gospe Afriške, v Ushirombo (Unyanyemfo®). R. I. P- Vse p li. naročnike se uljudno prosi za poravnavo naročnine za tekoče loto 1U27. "»L Naročajte: Din Šil L Naprednjak ob Kongu. Igra.......3— 0-40 1-20 Klic božji. Igra............3-- 0'40 1-20 Male pomožne misijonarke. Igra......3-— 0-40 1-20 Lakota v črni deželi. Igra........250 0-30 1-— Umijmo zamorčka. Igra..................1-50 0 15 060 škapulir sužnja. Povest.........1— 010 0-30 Janko in njegov angel. Povest..............1-50 015 0-60 Maričina grlica. Povest.........!•— 0-10 0-40 Povest o znameniti Marički....., . . 1-— 0-10 0-40 Spreobrnjenje črne prince/.inje. Povest. . . 1-50 0-15 0-60 Sv. Peter Klaver. Zivotopis..............1-50 015 0-60 Z besedo in tiskom. Poučno................2-50 0-30 1 — pri odjemu 12 izvodov skupaj, izvod a . . 2-— 0-25 0-80 Pomoč za Afriko. Govor.........1-50 015 0-60 Naslov naroftbe glej na 2. strani ovoja. Poštnina posebej. Klaverjev koledar 1928 z mnogimi poučnimi kot zabavnimi povesticami in slikami iz zamorske dežele. — Cena kosu Din 5-—, pri naročbi 10 kosov eden povrh. Misijonski koledarček za mladino. Zaradi lepih slik in izbrane vsebine vsem staršem in vzgojiteljem toplo priporočamo, da ga kupijo ljubi deci. Je tudi zato primerno Miklavževo darilo. — Cena kosu Din 3-—, pri naročbi 6 koledarčkov eden povrhu. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva 3. Krščanskim dekletom. Diužba av, Petra Klaverja za afriške misijone potrebuje v svojih zavodih ne le gnspodičen z višjo šolsko izobrazbo, ampak tudi mladenke, ki znajo kuhali in razumejo druga gospodinjska in domača opravila. Vendar je trebi predvsem tudi njim pravega redo»neea poklica in kr<»piiega zdravja ter da rn/.umejo še kak drug jezik (nemško ali laško). Pridne in dobro vzgojene mladenke s temi lastnostmi naj se zaupno obrnejo na vrhovno voditeljico Klaverjeve družbe, Rim 28, via dell' Olmata 16.