TeCaj VII. SLOVENSKI List velja š poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja ©pravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Ust ljudstTu v jjodiik. Izhaja vsak četrtek. Častite gospode deležnike „tiskovnega društva", kakor tudi one naročnike, ki so še kaj na dolgu, lepo prosimo, račun brž poravnati, ker se morajo računi ta mesec skleniti. OpravMistro. Adresna debata v državnem zboru. (Konec.) Za dr. Giskro je bil na vrsti govornikov dr. Vošnjak, ki je pa mesto odstopil diu. Razlagu, menda zato, ker se je bal, da bi vendar le preveč v oči bilo različje, da on (Vošnjak) o cerkvenem vprašanji besedice ne črbne, ko je pred-govornik dr. Giskra v nasprotnem smislu toliko o tem govoril. Sodeč dr. Razlaga po njegovih besedah moramo reči, da sicer ne spada v vrsto rogatib liberalcev, kterim je krščanstvo in kat. cerkev stara, malovredna ropotija, s ktero ni več treba lopo delati, da se pa tudi odločnega katoličana pokazal ni, kar mu bomo dokazali. In kar zadeva politično stališče g. dra. Razlaga, mu moramo naravnoč oporekati, da ga je proglasil kot stališče „Slovencev". Že takrat, ko je g. dr. Razlag izvoljen bil, smo rekli, da mu ni k zmagi gratulariti, ker utegne v drž. zboru v veliko skušnjavo priti, pokazati se — vladnega privrženca. To se je brž pri tej priliki pokazalo, ko je ustavakom na veselje rekel: „Jaz se ne morem skladati z mislimi grofa H o h en wart a, ker tudi mi (Slovenci namreč) stojimo na podlagi postave, ter se za pravico in svobodo vedno potegovali bomo." — Kaj je to? Grof Hohenwart je v imenu opozi-ae- M»eites»tji list i cije izrekel, da ne pripoznava veljavnosti direktnih volitev, to je: volilne reforme od dne 2. apr. t. 1. To volitveno „postavo" je rodil Beustov državni zbor, ta se je rodil iz Smerlingove ustave, ktere federalisti nikdar niso pripoznali, ker n i zvršila oktoberske diplome od 1. 1860. Če se torej dr. Razlag „ne more skladati s Hohenwarto-vimi mislimi" in se postavlja na stališče „postave", ne more to druzega pomena imeti, kakor da pripoznava postavnost s e d an j e ga-drž. zbora in torej tudi postavnost volilne prenaredbe!' S tem je pa popustil feder a listov stališče, torej tudi o Herbstovi adresi jako milo sodi, češ, da je le „preveč centralistično nadahnjena". Po vsem tem se pravi le po vetru mahati, če dr. R. vendar še rahlo omenja federalistično načelo : Za v k u p n e zadeve zästop vseh dežel na Dunaji, za vse druge zadeve pa obširno samovlast (avtonomijo) posamesnim deželam. Glede na vse to moramo odločno ugovarjari in reči, da g. dr. Razlag ni govoril v našem smislu, ker ni to stališče Slovencev! — Da nam morebiti kdo očital ne bo, da tiramo „osobno politiko", naj pristavimo, kako da Su-zelka („Reform" štev. 48) o Razlagovein govoru sodi. „V besedah Razlagovih: Jaz se z mislimi grofa Hohenwarte skladati ne morem .... tiči pritožba, da se grof Hohenwart in nja stranka za pravico in svobodo ne poteza. Mi se pa drznemo gospoda dra. Razlaga vprašati: Kje pa je po s e-danjem ust.-vu pravo Kranjske vojvodine, kje je na sedanji postavni podlagi narodna svoboda Slovencev ? Pa taki so že — m 1 a d o s 1 o-venci kakor mladočebi. Ne morejo dalje trpeti, da vkupej stoje s konservativci, fevdalci in klerikalci (domišljije mladoslovencev — vredn.), pokazati hočejo, da so tudi „liberal" po novi šegi, ter nimajo potrpežljivosti in previdnosti, da bi posneli« /t o te priloge. mali izgled svojih enakomiselnih tovarišev magjar-skih, ter počakali z odkritjem svojega novošegnega liberalizma, dokler se ne doseže državopravna samostalnost kraljestev in dežel.... G. dr. Razlag si bo še zadosti in še preveč skusil, kak6 zlo da je, na podlagi februarsko - decembersko-aprilskega ustava z vladajočo stranko iz ene sklede jesti, alj prav za prav jesti hoteti." Gledč cerkvenih zadev izjavlja dr. Razlag, da on k tistim spada, „ki prav gorko žele, da se napravi red med cerkvijo in državo. „Ne mogel bi" — pravi dalje — „državne oblasti (visokosti) brez ovinkov pripoznati, dokler se država ne skuša soglasno (harmonično) sporazumeti s cerkvijo." V ta namen želi, da bi v adresi bilo rečeno, kako da se misli razmera med cerkvijo in državo vravnati, in da bi naj metropolitanski in škofijski zbori poprej izrekli, kaj da cerkev od države zahteva. Na to bi vlada odgovorila; in če bi se s cerkvenimi zastopi ne mogla sporazumeti, bi bilo še potem čas, da „država na svojo obrambo misli." — Ta pot bila bi sicer prava, toda govornik je menda sam čutil, da take besede na t o mesto ne sodijo. Porazumljenja s cerkveno oblastjo nemško-liberalna stranka noče. Ko bi ga hotela, bila bi to v adresi izrekla, bila bi to edino pravo pot tačas že nastopila, ko je sklenila zrušiti konkordat (pogodbo med cerkvijo in državo). Zdaj gre za to, da se vloži poslednji kamen brezverski državi, da se sklenejo take postave, vsled kterih bi — po Giskrinih besedah — „država prva in najvišja stvar v tem življenji", cerkev pa — kakor na Pruskem — državni oblasti popolnoma podvržena bila. Zastonj je torej bilo v tem drž. zboru kazati pravo pot k porazumljenji; treba bi bilo odločno tirjati za cerkev pravice, ki so se ji prikrajšale, in kazati žalostne nasledke za občni blagor, ako se kat. cerkvi svoboda in naravni razvoj zatira. — To bi bil g. dr. Razlag prav lehko dokazal, ker pozna iz cerkvene zgodovine žalostne nasledke jožefinizma, kterega hočejo liberalci od mrtvih vzbuditi. Dr. Foregger je prav odkritosrčno govoril, rekoč, da je proti narodnemu kandidatu v slov. mestih in trgih le zato zmagal, ker je — mešku-tar, večina meškutarskih mestjanov pa pleše okoli zlatega teleta „nemške kulture". Ob enem pa je svojim volilcem napravil slab kompliment, da so še v nemški kulturi — negodni otročiči! Rekel je namreč: „Oni, ki so mene volili, spoznajo , da še morajo na maternih prsih nemške kulture dalje sesati, dokler se bodo tako nasr-kali, da bodo zamogli po pravici zahtevati samo-vlast." — Slednjič brcne dru. Razlagu pod nos, češ, da „ne more v boju za „omiko" v prvi vrsti stati, kdor se hoče s cerkvenimi zbori pogajati!!" Skoda za papir in čas, pretresovati čenčarije, ki jih je ta novi poslanec razkladal. Grof Coronini iz Goriškega se Judi ponaša s tem, da so ga Slovenci volili. Če pa misli, da Slovenci tudi odobravajo njegove politične misli, se vendar le preveč moti. Sicer se nadja, da bode „opravičenim" željam in tirjatvam Slovencev v drž. zboru veljave pridobil. Vsekako; kajti večina državnega zbora bo presodila, katere želje in zahteve Slovencev da so „opravičene", in tem bodo gospodje tako radi vstrezali kakor do zdaj, na primer s §. 19. decemberske ustave ! Dr. H a ase je luteran in luteranskih pastorjev eden višjih, namreč superintendent. S tem je že dovolj rečeno, kako predrzno in nesramno da je, če hoče takov človek določevati, kaj da je katoliška cerkev, in kakošna da naj bo razmera med cerkvijo in državo. V veliko veselje liberalcem zasmehoval je g. Hermana in duhovno vlado in Gospoda samega, kteri je temu pastorju le „Nazarejski modrijan!" To je res nagnjusno! Dr. Dolfi Schaffer se je proti dru. Razlagu kratko odrezal, češ, da je po njegovih mislih (res le po njegovih) velika večina prebivalcev na Kranjskem — ustavovema! Dr. Dolfi je čisto pozabil, da imajo v deželnem zboru Slovenci večino, ki pa ni „verfassungstreu". Izmed naslednjih govornikov imenujemo le še g. dra. Vošnjaka. Jedro nja govora bila je pritožba, da sedanja vladna sistema na to dela, nas in druge Slovane ponemčiti. To pojasnuje s tem, da vlada postavne določbe §. 19. ustave ne zvršuje, marveč — in to še posebno minister Stremayr — temu nasprotno ravna in vse skuša, da se mladež v šolah ponemči. Ravno tako se društvene pravice, posebno na Kranjskem, Slovencem kratijo, tiskovna postava proti slov. opozicionalim listom ostro rabi, in da se je ljudstvu v primeri z meščani in velikimi posestniki volilna pravica silno skrčila. To vse je sicer res, in se je že mnogokrat v novinah bralo; pričakovali smo pa od dra. Vošnjaka kaj več. Bila je a d r e s n a debata, on pa molči o dveh poglavitnih stvareh, o kterih vendar adresa tako določno govori: o slavi d i-rektnih volitev in o cerkvenih postavah, ki imajo priti. Dvakrat je omenil direktnih volitev, pa nobenkrat ni povedal, kaj da o njih misli. Je mar tudi dr. Vošnjak k ustavakom pobegnil ? Težko se bo tudi pri svojih volilcih zagovarjal, da ni besedice črhnil zastran tega, kaj da on misli o cerkvenih postavah, po kterih hočejo liberalci razmero med cerkvijo in državo — po svojem vravnati. Po novem letu, ko pridejo omenjene postave na vrsto, se bo pokazalo, je li molčanje dra. Vošnjaka priznanje tega bilo, kar liberalci nameravajo ? Pričakovali smo tudi, da bode g. dr. Vožnjak z živo in prepričalno besedo govoril za — zedi-njeno Slovenijo, ker je ravno on nam konservativnim Slovencem nasproti brez konca in kraja \ V i ,'.;> ] S ponavljal, da se le on in njegova „liberalna" stranka drži narodnega programa „zedinjene Slovenije", da smo pa vsi drugi odpadniki itd. Sicer je ob koncu rablo omenil upravno zedinjenje Slovencev, pa le bolj mimogrede in nikakor tako, kakor je bilo po njegovem prejšnjem vdelovanji proti nam pričakovati. Nam je dr. Vošnjak s tem vstregel, kajti je zdaj dejansko sam pokazal, da s svojim narodnim pogramom v tem državnem zboru nič ne opravimo, da bi zastonj bilo govoriti o njem; pokazal je pa tudi dejansko, da je gola sleparija bila, ko se je proti „pravni" stranki najbolj s tem hujskalo, da je ona narodni program popustila! — Pride čas, ko bomo z dokazi v rokah zaslepljenim tiste ljudi pokazali, ki so — stopivši v tabor liberalnih ustavakov — slovenski narodni program zatajili in pokopali. Iz vse adresne obravnave se pa učimo, da se v tem državnem zboru stranke in narodi nikdar spravili ne bodo, kajti vsaka beseda iz nasprotne strani vzbudi pri nemško-liberalni večini le smeh in prevzetno odbijanje. Najboljše bi torej bilo, ko bi vsi^ poslanci naše stranke iz državnega zbora stopili. Žalibog jih drži v njem negotovost novih volitev, ki bi se po njih izstopu razpisale. In tako morajo pošteni naši zastopniki zavolj omahljivosti, nevednosti premnogih slov. volilcev krvav pot potiti v državnem zboru — brez vsega vspeha. Da se nas Bog usmili! Cerkvene zadeve. V zadevi družbe duhovnikov. Pri občnem zboru družbe duhovnikov dne 27. nov. je bilo pričujočih 32 duhovnikov; 107 družbenikov pa je glasovalo po dopisih. Prejeli so glasov: Košar 126, dr. Ulaga 86, Stranjšak Mart. 79, Modrinjak 71, Bohinec 69, Sorčič 51, Ogradi 50, Orožen 42, Trstenjak Jak. 37. Ker sta pa preč. gg. Fr. Sorčič, stol. prošt, in Ig. Orožen, kanonik, izrekla, da volitve ne sprejmeta, so «ravilno izvoljeni odborniki: Košar kanonik, dr. flaga profesor, Stranjšak dekan, Modrinjak kanonik, Bohinec spiritual, Ogradi mestni farn. vikar in Trstenjak kaplan. Zdatno manjšino so tudi prejeli gg. Brglez 35, Hrgv 25, dr. Vošnjak 23, Glaser 22, Rozman 18, Čuček 17, Hajšek Jož. 14 itd. Za pregledovalce letnih računov so bili per acclamationem izvoljeni gg. Orožen, Hrg, Brglez. — Po volitvi je še nasledovalo posvetovanje o raznih društvenih zadevah, da se odboru začetek njegovega poslovanja polajša. Dosihmal so vplačali: Košar 100 gld., Einsiedler 11 gld., Rožanc 11 gld., Matoh 11 gld., Ogradi 70 gld., Bezenšek 11 gld., Turin 11 gld., Vrečko Ant. 60 gld., Kežman 100 gld., Ivane 26 gld., Canjker Jak. 31, Ferenčak 51 gld., Glaser 51, Brglez 51, Bezjak Fr. 11, Ferk Mat. 11, Sorčič 50 gld., Stranjšak M. 26 gld., Trstenjak Jak. 51 gld., Breznik Ant. 70 gld., Koren Mat. star. je vložil oblig. drž. enot. dolga, po 100 gld.; — Gostenčnik, Hrg in Rat pa vsak eno akcijo banke „Slovenije". Društveno premoženje znaša blizo 12,000 gld. V njem se zlasti nahaja: Zaloga za doslužene 6516 fl., z obresti v hranilnici, ki se še pa niso prerajtale, gotovo . . 7000 fl. — kr. Zaloga milostljivega kneza in škofa........ 3000 „ — „ Procenti družbe „Adriatica" od mil. škofa družbi odločeni . 437 „ 56 „ Darovana nagrada za sv. meše, po rajnem g. Mundi opravljene .........162 „ — „ In od družbenikov že vplačane ustanovnine in letnine. Odbor družbe duhovnikov v Mariboru dne 1. decembra 1873. Udom družbe duhvnikov Lav. škofije. Društveni odbor, izvoljen pri občnem zboru dne 27. nov., daje gg. družbenikom na znanje sledeče sklepe, storjene v prvi odborovi seji dne 1. decembra. 1. Po §. 15 dršt. pravil je odbor volil izmed sebe enoglasno kanonika Ko s ar j a za predsednika, dekana Stranjšaka za podpredsednika, kanonika Modrinjaka za denarni č a r j a, — in izmed družbenikov župnika H r g a za pero vodjo. 2. Kot zaupni možje po dekanijak~so bili izvoljeni: Braslovče — Klančnik; SI. Bistrica— Hajšek Ant; Celje — Jeraj; Cir-kovce — Rat; Gornigrad — Krtna; Hoče — Potočnik Lovr.; Jarenina — Repa; St. Jur na Sčavnici S i m o n i č Jož.; Konjice Rozman; Kozje — Sevnik; Laško — Žuža; St Lenart — Tu tek; Marenberg — Sto klas; Maribor — Pavša; Nova cerkev — Juvančič; Ptuj — Kraner; Rogatec — Slatinšek; Skale — Gospodaric; Šmarje — Ulaga Jož. star.; Stari trg— Bruner; Velika nedelja — Fric; Videm — Rejc; Vuzenica — Globočnik Maks; Za-vrče •— (je dekan edini ud). 3. Društvena blagajnica naj ostane v kn. šk. pisarnici, ktera ima tudi po noči svojega varha. 4. Društveni denar naj se zalaga deloma v Mariborski, deloma v Graški hranilnici. Zmed državnih papirjev se smejo kupovati le obligacije zemlj. odveze, in o priliki nektere srečke drž. loterije 1. 1860. 5. Akcije raznih bank se ne smejo ne nakupovati, ne mesto plačila od družbenikov jemati. Sprejemati se edino smejo akcije banke „Slovenije," kot domačega zavoda, ven-der tudi le s to pogodbo: „Vsak vložitelj se zaveže pismeno, akcijo, kadarkoli bi mu jo utegnil odbor vrniti, nazaj vzeti, in jo nadomestiti v gotovem denarji; — zlasti pa, da na akcijo sam doplačuje, ako bi banka kakoršno koli doplače-vanje kedaj tirjala". Vložena akcija velja za doplačano usta-novnino in letnino, to je: se sprejme za 70 gld. 6. Zavoljo veče varnosti naj se hranilnične knjižice itd. na „ime družbe" vinkulirajo. 7. Pri društvenih uradnih odpisih, izkazih itd. odpadejo vse nepotrebne titulature. 8. Za prvo društveno leto se odloči že tekoče leto 1873. Družbenikom, ki so za to leto k prejšnji zalogi za doslužene že vplačali, se bode ta znesek pri ustanovnim za novo družbo vračunil. Naj blagovolijo tedaj družbeniki začeti z vplačevanjem, ter vloge — naj bolje po poštnih nakaznicah — pošiljati pod adreso d e n a r n i č ar j a. 9. „Slov. Gospodar" se izvoli kot naznanil ni list družbe. Vsi odborovi oklici, pozivi, izkazi itd., v „Slov. Gospodarji" priobčeni, imajo tedaj v društvenih zadevah za družbenike pravno velj a vo. Odbor družbe duhovnikov Lav. škofije v Mariboru dne 1. decembra 1873. Gospodarske stvari. Nekoliko zdravih načel, ■po k ter ¡k se pride do zboljsanega in požlahtnjenega plemena domače živine, posebno molznih krav. (Konec.) Dva pota sta, po kterih brez velikih stroškov in lahko do dobre krave mlekarice prideš in sicer: 1. da domače krave, ktere se po obilnosti dobrega mleka odlikujejo, spuščaš k najlepšim bikom, kteri so od mlekaric, po obilnem in dobrem mleku znanih, storjeni; 2. da se od domačega plemena dobre krave spuščajo k inostranim ne pretežkim bikom ravno tiste vrste. Prvi način se imenuje zboljševanje živine po lastnem domačem plemenu in zasluži prednost pred ostalimi načini. Na Angleškem si je pridobil B a k e w e 11 velike zasluge za zboljšanje živine s tem, da je paril najboljše krave z biki domačega plemena. Vsak kraj ima svoje pleme, ktero se je tukaj tako vdomačilo, da mu krajne okolnosti naj-boljo denejo. Med tem plemenom, da si je sicer tudi malo in neugledno, najdejo se krave, ktere se po dobroti in množini mleka odlikujejo. Kavno tako se najdejo biki, kteri so od izvrstnih mlekaric storjeni. Izvrstne domače mlekarice gre toraj spuščati k bikom domačega dobrega plemena, da se požlahtni domačo govedo. Glede na dobroto mlekaric je treba razun krme tudi pred očmi imeti način, po kterem se imajo mol s t i. Tudi najboljša mlekarica bode na mleku izgubila, ako se nemarno molze. Če danas nekoliko, jutre zopet nekoliko nepomolzenega mleka v vimenu pustiš, se bode krava za ravno toliko posušila, kajti se po zaostalem mleku izločevanje novega mleka zadržuje. Vrh tega zaostaja, ako ne pomolzeš krave do čistega, v vimenu ravno najboljše mleko, kar je s tem dokazano, da smetana najprej pomolzenega mleka proti smetani najposlej pomolzenega stoji v razmerju 1:8, t. j. najposlej pomolzeno mleko ima 8krat več smetane od najprej pomolzenega. V Belgiji je to tako občno znano, da se tamkaj mleko v tri posode molze; mleko iz prvih dveh posod porabi se za sir, iz onega v tretji posodi se pa puter dela. Ako še pa nemarna dekla krave molze, ter po pol piuta (bokala) mleka popušča v vimenu, je zguba še veča, kakor bi se na prvi pogled mislilo. Kajti po razmeri, ktero smo poprej omenili, izgublja se poleg pol pinta zadnjega, v vimenu ostalega mleka, toliko putra, kolikor ga dasta dva pinta prvega mleka. Vsled nemarnega molzenja ne izgubljajo krave samo na mleku, ampak zaostalo mleko je dostikrat povod mnogim boleznim v vimenu. Še bolj pa se kvari krava, ako je dekla vrh nemarnosti tudi še zlobna in kravo bije in bunka; kajti dosti primerljejev imamo, da krava tako sirovi dekli še kaplje mleka ni spustila, v tem ko se je drugi blažnejši roki do kapljice dala pomolsti. Na vse to mora tedaj skrben gospodar gledati, če hoče dobro in lepo živino imeti. (Po „Gosp. listu Zagr.") Popravek. V poslednjem listu se je na strani 400 v sostavku: „Nekoliko zdravih načel itd." v zadnji vrsti moteča tiskarska pomota vlezla. Brati je namreč: krava, a ne „hrana". Gologlavcem pomoč! Kdo že ni slišal ali bral o čudodelnih mažah, s kterimi naj bi si spodredili gologlavci spet goste lase? Sama smešna sleparija! Da pa tudi mene ne proglasite za sleparja, Vam povem jako prost pripomoček, s kte-rim si je letos, kakor sem vidil sam, pridobil blizo 701etni oskrbnik grajščine N. spet lepe lase. Umival si je vsak dan golo glavo (a ne, kadar mu je vroče bilo!) z mrzlo vodo in priprostim mivalom (žajfo), in to tako, da je z roko od čela nazaj gladil; na isti način je pogladil glavo potem z gostim glavnikom. V tednu po enkrat pak jo je pomočil s starim vinom — in danes ima zopet lasi kakor mladeneč. Gologlavci, poskusite ta pripomoček; ako ne pomaga, vsaj ne škodi! J. G. Zoper vranični prisad pri svinjah (Milzbrand). Za to boleznijo je letos mnogo svinj počepalo. Po mnogih skušnjah je zoper njo zares izvrsten pomoček, ki se imenuje: Arsenicum album, tekočina, ktere se dobi blizo pol maselca za 1 goldinar pri gosp. Hutterju (landscbaftliche Apo-theke, Sackstrasse) v Gradcu. In s pol maselcem se shaja na več let. Te tekočine se da boleni svinji, ako je velika, po tri kaplice, ako je mala, po eno ali dve na kosu kruha; in to se stori na dan po 2- do 4krat. Vselej pa se mora flašica dobro pretrositi, predno se ta pomoč rabi. V kraju, kjer pisalec teh vrstic živi, je neka bla-gosrčna gospa letos na ta način mnogim donesla pomoči. Tudi zdravim svinjam se časih sme te tekočine dati, da se nevarnost bolezni odstrani. __J. G. Kdor si spomladi prav zarana želi pod milim nebom lepili kumar ali murk prirediti, njemu priporočamo takole ravnati: Nabere naj si kolikor mogoče še najbolj celih jajčnih lupin, da so kakor mali lončeki. O svojem času, to je: tri do štiri tedne pred navadnim sejanjem murk, naj napolni te lupine z dobro črno prstjo, v lctero položi po jedno murkino seme, in to vse v toplo sobo ali izbo postavi. Tu ostanejo lupine s prstjo in semeni do sejanja. Male rastlinice se prav hitro začnejo razvijati, ki se potem, ko pride navadni čas setve, z lupinami vred na vrt v prej pripravljene gredice posade. V lupine se morajo prej drobne luknjice narediti, da zamorejo tanke koreninice mladih rastlik skozi nje lezti. Da se pa nježne rastline slane obvarujejo, treba grede z suhim smrekovim vejem pokriti, ktero tudi pozneje na gredah ostane, da morejo odrastlike skozi nje vdarjati in se okoli njih ovijati. Te veje imajo dvojno korist: prvič varujejo rastline mrazu in potem pa murke črnih peg, ktefe rade po njih nastajajo, posebno o deževju. Ravno tako se da tudi z dinjami (tikvami) ravnati. Dobro seme murk, dinj, buč je le tisto, ki blizo receljna sedi; to rado žene in je rodovitno, ono bliže muhe ne poganja tako rado in se za sajenje ne priporoča. Dopisi. Od Drave 25. nov. (Šolske stvari.) Graška „Tagespost" je poročala pred nekaj tedni iz Ptuja, da bode letos po trgatvi slavni c. kr. okrajni ptujski šolski svet (Bezirksscliulrath) vse krajne šolske svete (Ortsschulrathe) ptujskega okraja skupaj poklical ter njim spolnovanje novih šolskih postav na srce položil, češ, da je to nad vse potrebno. Jaz pa menim, da je še veliko bolj po-Priloga „SI. Gosp." k. Št. 49. trebno, ako slavni c. kr. okrajni šolski svet v Ptuju zanaprej za to skrbi, da vsak gosp. učitelj šolski zapisnik (katalog) napravi, ker bi potem ne bilo treba po besedah „Slov. Gosp." št. 46 od 13. nov. v dopisu iz Ptuja osebnih posvaritev gg. župnikom pošiljati, češ, da se kršanski nauk v zapisnikih ne „klasificira". Kar je slavni c. kr. okrajni šolski svet v Ptuju še le letos zgrešil, je pisatelj že zdavnej pogrešal, ki namreč cela če-tiri leta v neki šoli v ptujskem okraju na koncu šolskega lete nobenega zapisnika od gosp. učitelja dobil ni, da bi bil v tistem zaznamoval, kaj otroci kršanskega nauka znajo, zarad česar se je lansko leto v „Slov. Gosp." št. 42. od 17. oktobra pritožil. Ce se že v kteri šoli z ptujskem okraju kdo drugi za šolski zapisnik ne briga, bi naj okrajni šolski ogleda (ali nadzornik) gosp. P. K. za to skrbel, da se napravi. Ob času vizitacije prijazno gosp. učitelja po šolskem zapisniku pobarati, je gotovo lepše, kakor značajne in narodne gg. učitelje, ki nočejo na vso sapo v liberalni rog trobiti, „Pfaffen-knechte" psovati, kakor se je pri učiteljski kon-ferenciji v Ptuju 1. avg. 1871 zgodilo. Da slavni c. kr. okrajni šolski svet alj pa „inšpektor" g. P. K. po tem bara, ali je gosp. učitelj katalog napravil alj ne, je brez vsega dvoma bolj potrebno in pametno, kakor krajne šolske svete pra-šati, ali katoliški stariši želijo alj ne, da njihovi otroci k navadnim procesijam hodijo, kakor se je lani o novem letu ravno v ptujskem okraju zgodilo. Da takošna vprašanja katoliškim starišem staviti ni pametno, kažejo besede, ktere so potem padale. Na tisto vprašanje slav. c. kr. okrajnega šolskega sveta so rekli namreč ljudje, ki §. 2 državne šolske postave od 25. maja 1868 umejo : „ To vprašanje ne spada v delokrog svetnih ptujskih gospodov, ampak v delokrog „cerkvenih organov"; kmetje pa, ki nimajo časa „das Reichs-schulgesetz" študirati, so pravili meni pisatelju v obraz: „Zakaj neki le ptujski gospodje po procesijah barajo? Mar menijo, da smo že Turki postali, ki h kršanskim procesijam ne hodijo? Mi smo kaloliški kristjani in kot takošni hodimo k procesijam; ker pa nočemo, da bi iz naših otrok Turki izrastli, morajo tudi oni pri procesijah biti." Tedaj ptujski gospodje skrbite za to, kar je potrebno, nepotrebna vprašanja pa opustite, da katoliški stariši svojim otrokom naposled še celo v šolo hoditi ne prepovejo! — Še nekaj. Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Mariboru vabi gg. učitelje mariborskega, slovensko-bistiiškega in šent-lenaitskega okraja h konferen-ciji na dan 4. in 5. dec. t. 1. v Maribor ter po-prašuje, kakošni zadržki bi ovirali šolski napredek?" Med drugimi zadržki bi utegnil tudi izgled kakega učitelja biti, kakor n. pr. pri sv. Lenartu v Slov. goricah, kder so se letos vsi gg. učitelji sramovali na Telovo z otroci k procesiji iti, ko so vender presvitli cesar na Dunaju to storili pa tudi drugi šent-lenartski gospodje, ki so več, kakor učitelji. S takošnim obnašanjem učitelj sam šolski napredek ovira, ker se kršanski stariši boje, svojega otroka v šolo pošiljati, kder se otrok nad slabim izgledom učiteljevim lahko pohujša. — Šolski napredek gotovo tudi silovita nemškuta-rija po nekterih krajih ovira, ker se otroci niti slovenskega niti nemškega jezika prav ne naučijo. Iz tega pride, da se pozneje odrašeni ljudje slovenskega jezika sramujejo, z nemškim pa toliko opravijo kot žaba z orehom. Slavni c. kr. okrajni svet v Mariboru tudi poprašuje, kako bi se dalo za lep red v šoli skrbeti? Na to vprašanje so že lansko leto na učiteljskem shodu v Celovcu zbrani učitelji odgovorili, ki so vsi skupaj zahtevali, da se naj roba-sti šolarji, ki na besedo ubogati nočejo, s šibo kaznujejo. Bog je staršem šibo v roko dal; kjer šibe ni, tudi strahu in reda ni. Učitelj je namestnik starišev; če on šibe v roko vzeti ne sme, ne bo tudi v šolah pokoršine in strahu (discipline), če boste 99 dni zborovali in premozgovali vprašanje: Kako lep red v šolah vpeljati? Paglavci bi se naj toliko bolj z brezovim alj leskovim oljem pametno namazali, ker dostikrat stariši sami prosit pridejo, naj se njihovim razposajenim otrokom v šoli s šibo strah vtepe, Če na besedo gosp, učitelja ne porajtajo. Čudno res je v denešnji liberalni eri, da se o stvareh, ki so vsemu svetu kot dobre in koristne že zdavno znane, vedno poprašuje, sklene se pa navadno, kar je najbolj nespametno in nepraktično. V Kozjem. 25. nov. Tukajšnji okrajni zastop je izdal 1.18 72 zavsem 16.685 gld. 44 kr. V proračun za 1. 1873 je kot strošek postavljenih 16.815 gld. 95 kr. — Za cestne potrebe se jel. 1872 izdalo 10.364 gld. 55 kr., za letošnje leto je bilo za to v proračun postavljenih 9.423 gld. 32 kr. V teh dveh letih se je tedaj za cestne potrebe blizo 20.000! gold. potrošilo! Da vse to, kar se je v teh dveh letih na komisijski cesti storilo, z brezštevilnimi vožnjami načelnika vred, ni takega denarja vredno, lebko otrok prevdari. — Plačuje se nekemu velikoposestniku in znanemu bogatinu vsako leto 120 gold., da je svojega sina dal v vinorejsko šolo v Maribor. Da ne bode kozjanski okraj ne vinarja obresti od tega kapitala vlekel, bi človek smel kaj staviti. — Plačuje se iz okrajne kase neki babici na Bučah na leto 30 gold., za prihodnje leto že 40 gold. Da ta babica podpore ne zasluži, je znano, in da okraju kozjanskemu primerno koristiti ne zamore, se ume po sebi. — Plačuje se od lani sem za okrajno kanclijo na leto 120 gold., ko se je poprej le 74 gold. na leto plačevalo. Najela se ,je nova pisarnica le na korist načelnikov o.— Postavilo se je v proračun za prihodnje leto za tukajšnjo hranilnico 400 gld. in za oskrblje- vanje kakih 200 gold., zavsem 600 gold.! Kdor tukajšnje razmere pozna, bo precej sprevidel, da namenjena hranilnica ne more imeti obstanka. So tedaj vsi stroški za to stvar zavržen denar. Prebivalci tega okraja imate ravno zdaj lepo priložnost se tega škodljivega in pogubnega gospodarstva rešiti. Pustite pri volitvah za okrajni zastop moža na strani, naj bode tam delaven, kder je za to dobro plačan. Izvolite si domačega človeka za načelnika, in postavite mu na stran poštenega in izvedenega človeka za pisarja. S tem pridete tudi obrekovanju v okom, češ, da je kozjanski okraj tako zapuščen, da bi ne imel domačega človeka, ki bi bil za okrajnega načelnika sposoben. Ako bi se pa res te nezgode ne bilo mogoče znebiti, pa vsaj na to delate, da može — če jih še kaj imate — v okrajno zastopništvo spravite, kteri ne bodo k vsemu prikimavali, kar si gospodje brez posestva in davka namislijo. Iz Zreč. 1. dec. (V pojasnilo.) V dopisu iz Zreč od dne 26. vinot. štev. 44. „Gospod." od dne 30. okt. so se v tedanjih burnih časih volitve nektere stvari vrinule, ktere moram s tem popraviti, ker niso po vsem resnične, posebno kar sem v naglici o g. Vukošeku pisal. Ni res, da bi bil g. Vukošek najliuši nasprotnik sv. cerkve, alj sploh nasprostnik; ali je pohujšljivec nedolžnih duš, bi ne mogel jaz spričati; ni res, da več v cerkev ne hodi, zastran posta ima pa le on odgovornost; ne more se tudi reči, da zaničuje zakrament sv. zakona zavolj tega, ker je ločen svoje žene; tudi ni on kriv, da ni bilo zadnjič sv. birme v Zrečah, ampak vzroki so drugi; tudi ni on kriv, da nimamo kaplana. Slednjič tudi ne vem, alj je on ob volitvah ljudi plašil z desetino in tlako, torej tudi on preslepiti ni mogel srenjčanov, da niso duhovnika za volilca izbrali. Rodoljub. Pristavek Uredništva. Prav ljubo nam je, da dopisnik sam svoj dopis popravlja ter po-vrača čast možu, kterega gotovo ni hotel žaliti, marveč je le v otožnosti nad nesrečnim vspehom volitve bolj ojstro pisal. Po tem takem tudi radi popravimo izraz „zloglasni" v štev. 45, ker že volitev g. Vukošeka za volilnega moža kaže, da ima zaupanje pri mnogih, pa tudi nasprotnikov, kakor vsak človek. Iz gornje Savinske doline. Bolj ko se v naši dolini „Slov. Gospodar" bere, veči je srd liberalcev. Tako je prinesel»„SI. Narod" v 265. štev. 18. nov. lepo psovko nekemu obče spoštovanemu posestniku in naročniku „Slov. Gospod/', češ da je on najemnik rečičkega g. kaplana, da okolo hodi in pripoveduje kmetom: „Vse bo hudič pobral, kteri bero „Slov. Narod" ali „Slov. Tednik." T