S Rezultati v zadnjih mesecih so nespremenjeni Počasi in zanesljivo se približuje konec leta, ko bomo sklenili letošnji obračun. Ta ne bo bistveno drugačen od desetmesečnega, ki je pred nami. Dinamika obsega in uspeha ne popušča, tako da so podatki več kot zadovoljivi, pa naj gre za primerjavo z lanskim letom ali s planiranimi vrednostmi. Poglejmo glavne podatke — v mio din: Sestavina I,—X. 74 I.—X. 75 Indeks Delež v 1974 •/. 1975 Vrednost proizvodnje 1280 2230 174 100,0 100,0 Tuje storitve 252 417 166 19.7 18,7 Družbeni proizvod 338 1813 176 80,3 82,3 Vrednost čiste proizv. 1028 1207 175 53,9 54,1 Stroški 690 606 179 26,4 27,2 Amortizacija 29 55 186 2,3 2,5 Dohodek 309 551 178 24,1 24,7 Porast prikazanih sestavin je do,- deleža družbenega proizvoda in dokaj enakomeren in visok. Struktura hodka — od 24,1 % na 24,7 %, to je prednosti proizvodnje se zato ni ve- domala na četrtino vrednosti pro-liko spremenila. Ugodno je povečanje izvodnje. Delitev dohodka je bila takale: Sestavina I,—X. 74 I.—X. 75 Indeks Delež v 1974 •Z. 1975 Dohodek 309 551 178 100,0 100,0 Obveznosti 43 90 207 14,1 16,3 Čisti dohodek 265 416 174 65,9 83,7 Izplačani OD in OP 196 315 161 63,7 57,1 Ostanek dohodka 69 146 212 22,2 26,6 % od VP 5,4 6,6 122 Porast posameznih elementov do- ki so porasli za 61 %>, medtem ko se hodka je neenak. Več kot podvojile je njihov delež v dohodku znižal cd ?o se obveznosti in ostanek dohodka 63,7 °/o na 57,1 °/o. ih sicer na račun osebnih dohodkov, OSSbnl Ija Biro gradbeništva. Podatki se nanašajo na tričetrtletno obdobje. Najprej bomo spoznali višino ur-Kljub temu pa so osebni dohodki nih osebnih dohodkov (neto) Gradi-v Gradisu več kot zavidljivi. Poglej- sa in poprečne urne OD in mesto mo najnovejše podatke, kijih za 59 posamezne kvalifikacijske skupine slovenskih gradbenih podjetij objav- Gradisa med 59 podjetji. S Zadovoljivi dohodki Kvalif. skupina

b praznovanju prav pred dnevom ■epublike, in tako smo ta velik praznik počastili tudi z našim delom. lDrav ob tem času je priložnost, da ;e ozremo nazaj skozi naših frideset let in si lahko priznamo, da v teh letih nismo gradili samo prepotrebne objekte, ampak tudi dobre medčloveške odnose. S tem in z aktivnim delom naših ljudi na družbeno političnem področju smo t.udi mi pripomogli, da pomeni naša republika danes za vse nas domovino, V Itateri se vsako jutro brez skrbi odpravimo na delo, ne da bi se bali, da bomo mogoče to delo že jutri zgubili. Zato naj velja, da si še naprej prizadevajmo za tak razvoj na-ie družbe, ki bo omogočita delovnemu človeku upravljati s tistim, kar ; e zaslužil. O&fejttiGJ&HO Stabilizacija Okrepitev prizadevanj za boljše gospodarjenje v Gradisu Po dal/šem presledku se je 19. novembra 1975 sestala komisija za iz,vajanje akcijskega programa stabilizacije v Gradisu v razširjenem sestavu — Lojze Cepuš, Jernej Jeršan, Iko Ravnikar, Stane Uhan, Branko ing. Vasle in Rajko Zupančič. Na dnevnem redu je imela komisija samo eno točko — reali-1 ziranje in prilagoditev programa stabilizacije nastalim spremem-J bam. Ugotovila je, da so v letu 1975 postale nekatere družbenopolitične skupnosti (občine) in institucije (SDK) zelo aktivne pri uresničevanju družbenih naporov za bolj stabilizirano gospodarstvo. Nekatere naše TOZD so same uvidele, da je treba poleg čisto formalnih dolžnosti do svojih občinskih skupščin ponovno oživeti že pred tremi leti sestavljen akcijski program stabilizacije — APST v Gradisu; in ne le oživeti, tudi prilagoditi današnjim potrebam. Druge TOZD pa so vzele razne vprašalnike kot nebodijih-1 treba, to je bolj kot nadlego pri vsakdanjih opravilih kot pa opo-l min, da je vendarle treba nekaj postoriti v prid izboljšanja go-f spodarjenja. Tako stanje je narekovalo komisiji Gradisa za izvajanje APST, da uskladi stabilizacijske napore družbe z napori Gradisovih TOZD. pri čemer naj bi predstavljal že sestavljen APST osnovo. Komisija je zategadelj sprejela nekaj sklepov, ki jih spričo pomembnosti — tudi po sklepu komisije — objavljamo v našem časopisu. 1. Komisija podjetja za izvajanje APST meni, da je na nivoju podjetja nujno potrebno koordinacijsko telo za usklajevanje stabilizacijskih naporov posameznih TOZD in skupnih služb. Koordiniranje, spodbujanje in usmerjanje pri izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov bi lahko prevzela obstoječa komisija za izvajanje APST — kolikor bi se tako sporazumele TOZD in skupne službe, 2. Obstoječi APST je treba prilagoditi potrebam vsake TOZD| in skupnim službam. Noveliranje APST se izvede tako, da se: — v program vgradi več sistematičnosti glede na roke, zadol-J žitve in poslovne funkcije; — vnese v program kar največ točk, ki jih bo možno zašle-j dovati s pomočjo številčnih podatkov; — izpopolni s točkami, ki jih od TOZD zahtevajo bodisi ob-6 činske skupščine, SDK, ali pa so jih TOZD predtem že samej vnesle v svoj program; — vključi v program (kjer to še ni) tudi sankcije za neizva-j jan j e programa s strani zadolženih posameznikov. 3. Osnutek spremembam prilagojenega APST bo pripravila” APS. Po obravnavi v komisiji za APST bodo osnutki APST pol posameznih TOZD predloženi v obravnavo. Po sprejemu APSTf vsake TOZD m skupnih služb bo imel APST značaj splošnegaj samoupravnega akta. 4. Pri izvajanju APST ima najpomembnejšo nalogo informa-| tivna služba. Le-ta mora sproti — glede na zadolžitve — sprem-1 ljati izvajanje APST vsake TOZD ter samodejno sporočati prizadetim TOZD oziroma odgovornim posameznikom podatke o (ne)| izvajanju APST. V okviru informativne službe mora biti organi-| ziran poseben referat zasledovanje za izvajanja ASPT, 5. Najodgovornejše naloge pri izvajanju APST imajo organi-j zatorji proizvodnje. Zato je treba vnesti med kriterije za njihovoj nagrajevanje tudi izpolnjevanje APST. 6. Izvajanje APST nima kratkoročnega niti samo srednjeroč-| nega pomena, marveč v večini točk programa stalen značaj. Zato! je vzeti tokratno akcijo kot eno od stalnih metod dela, usklajenog tudi s spremembami in vsebino planiranja. 7. Tudi v bodoče bo sindikalna organizacija Gradisa po svoji lil osnovnih organizacijah v TOZD in skupnih službah v še večji! meri kot doslej poskrbela za izvajanje svojega akcijskega progra-| ma stabilizacije — SAPST. 8. Komisija za izvajanje APST v Gradisu končno meni, dal imajo komisije za samoupravni delavski nadzor v TOZD prav nal področju izvajanja APST eno od osnovnih torišč svojega delo-J vanja. Delavska kontrola naj bo učinkovita V naši delovni organizaciji imamo v vsaki TOZD ustanovljene samoupravne delavske kontrole, katerih osnove so bile opredeljene v novi ustavi. Kakšen pomen ima ta naš organ, so v večina TOZD že sprevideli, ponekod pa delavske kontrole še vedno ne delajo po smernicah, ki so bile z njihovo ustanovitvijo določene. Tu in tam je delavska kontrola še vedno formalna institucija in ima za svoje delo preveč splošne, za uspešno delo vsekakor premalo konkretne napotke. Tako dela kot kontrola odločitev in zadev, ki za delavčev samoupravni in družbenoekonomski položaj niso bistvene. Konferenca OOS GIP GRADIS je v novembru sklicala sestanek predsednikov delavskih kontrol, z namenom, da se pogovorijo o dosedanjem delu teh organov in pa o konstituiranju delavske kontrole na ravni delovne organizacije. Ko so razpravljali o poročilih njihovega dosedanjega dela, so poudarili, da je sam organ premalo povezan z ljudmi, da se ljudje še ne zavedajo dovolj pomena delavske kontrole za njihov položaj. Sami člani kontrole namreč ne morejo vedeti za vsa do- gajanja v svoji TOZD, zato bi morali delavci tudi s svojimi predlogi pripomoči k aktivnemu delu v kontroli. Ponekod so se odločili, da bodo večjo aktivnost delavskih kontrol dosegli s povečanjem članov tega organa, drugje pa so spet menili, da jim trije člani zadostujejo, saj se še ti težko dobijo skupaj na sestanek. Ob ustanovitvi delavske kontrole na ravni delovne organizacije so prisotni sklenili, da bodo do naslednjega skupnega sestanka o načinu organizacije le-te pripravili ustrezne predloge in jo nato tudi konstituirali. NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI Poslovni rezultati... Naši kvalificirani delavci zaslužijo poprečno 19,57 din na uro krat 182 ur je 3560 din na mesec v rednem delovnem času (Drez nadur in terenskega dodatka). Poprečno zasluži kvalificirani delavec v slovenskem gradbeništvu (17,54 X 182 = 3180 din na mesec, to je 380 dinarjev ali 12 odstotkov (indeks 112) manj kot Gradisov kvalificiran delavec. S tako višino OD — 19,57 din na uro oziroma 3560 din na mesec zavzame Gradisov kvalificiran delavec 5. mesto. To pomeni, da imajo med 59 podjetji samo še v štirih podjetjih (Graditelj Beltinci, Obnova Celje in Gradbenik Lendava, Gorica N. Gorica) kvalificirani delavci višje osebne dohodke kot pri Gradisu. Vidimo, da med njimi razen podjetja Gorica ni nobenega večjega poznanega podjetja. Med ročnimi delavci zaslužijo v Gradisu najbolje polkvalificirani delavci (3. mesto), ki dosegajo sploh najboljši položaj. ® Posebnosti pri razvrščanju delavcev v posamezne skupine Pri umskih delavcih se najprej začudimo, ker imajo vse skupine umskih delavcev razen delovodij poprečne OD (srednje strokovni delavci celo podpoprečne — indeks 99). Na koncu pa ugotovimo nadpopre-čen indeks 111 in 8. mesto; ravno obratno kot pri ročnih delavcih, kjer je popreček slabši od posameznih skupin ročnih delavcev. Zakaj tako? Odgovor najdemo v razvrščanju delavcev v kvalifikacijske skupine. Za ročne delavce imamo strožje kriterije razvrstitve. Pri nas je NK delavec dije časa kot v večini drugih podjetij; ravno tako delavec pri nas težje doseže stopnjo VK delavca, pa tudi. K delavca. Kdor pa pridobi v Gradisu kvalifikacijo, je zanjo dobro nagrajen — zato visoka mesta po skupinah. Ker pa imamo zaradi strožjih kriterijev razvrščanje ročnih delavcev slabšo formalno strukturo, je poprečje ročnih delavcev slabše. Pri umskih delavcih je položaj obrnjen. V Gradisu imamo komaj nekaj deset delavcev razvrščenih na delovna mesta NS (nižje strokovnih) delavcev, dejansko pa jih imamo ire-kaj sto, ki so pretežno razvrščeni na delovno mesto SS (srednje strokovnih) delavcev. Vsled tega imajo preostali NS delavci nizek nivo OD. Nizke nivo OD imajo tudi delavci Z dejansko NS izbiro, ki so razvrščeni v skupino SS delavcev. Delavci Z dejansko SS izobrazbo (tehniki) p, ne samo od tislih rednih — obveznih 8 ur. Torej danes de more biti vprašanje denarja ali ?e$a podobnega v zvezi z benefici-rano delovno dobo.« 15vnest Moser Ernest Moser: »Kot šofer delam n leta 194,3 pri Gradisu. Delal sem .a gradbiščih vseh večjih elektrarn ^n moram reči, da je bilo takrat vodi vse kaj drugega kot danes. Sa-1 smo si morali popravljati avto-pbile, ki so bili stari, zvoženi. Spojkam se, da sem enkrat vozil tri Se iz Velenja do Ljubljane, ker ni-oJ?1 imel s čim zamenjati gume — Sem°ma. !akrat jih ni bilo Danes in i tuc^ 5az združenja šoferjev tii i?111*0 Primerjam, kako delajo tu-s drugod v sedanjem času. Včasih sai° Se dosti bolj mučili kot danes, Por, bile tudi ceste slabe. Slabi g0Ji So bili tudi za mehanike in Marcelo Grgolet Marcelo Grgolet: »Vozim avtome-šalec in sem stalno na poti — od betonarne do gradbišča Velikokrat moram iz tople kabine na mraz, av-tomešalec pa je treba tudi po vsaki izpraznitvi temeljito oprati, tako da imam vse dneve opravka z vodo. Zato tudi sem večno prehlajen, pa tudi revmatizem imam Mi vozniki imamo tudi slabo urejeno prehrano, vsaj včasih je bilo tako. Zato sem bil tudi bolan in danes vozim le še z eno četrtino želodca Revmo sem pa dobil še takrat, ko smo vozili brez pravih kabin — sami smo si jih naredili iz lesonita. Seveda so bile potepi brez šip.« Ernest Gregorič: »Že od leta 1947 deiam kot šofer. Danes je neprimerno boljše kot včasih — ceste so dobre, avtomobili tudi. Včasih so bili stari avtomobili, brez vrat. Danes sem zato ves revmatičen. Delali smo po 300 ur in tudi več na mesec. Nismo imeli toplih oblačil, tudi če si imel denar, si jih nisi mogel kupiti, ker jih ni bilo. Beneficiran delovni staž bi se moral priznati od vojne dalje, saj smo najbolj trpeli prav takrat, ne sedaj.« Franc Erjavec Frane Erjavec: »Včasih smo delali cele dneve in nobeden ni .vprašal, če hočem delati ali ne. Vozil sem na starih ameriških avtomobilih, za katere ni bilo rezervnih delov, gume smo si sami »flikali«. Delavnic ni bilo, tako kot so danes.« Tako torej menijo naši šoferji. Naš strojno prometni obrat ima pa uidi 233 strojnikov, ki so delali v prav tako hudih razmerah kot naši šoferji in še danes njihovo delo ni dosti lažje. Povejmo le podatek, da noben naš strojnik ni dočakal pokojnine s polnim številom let delovne dobe! Pravzaprav je do sedaj bilo upokojenih le nekaj strojnikov — invalidsko. Ostalih na žalost ni več med nami živimi. Njihovo delo je bilo izredno težko predvsem po vojni. Takrat stroji na gradbiščih niso imeli kabin Ljudje so bili izpostavljeni mrazu in dežju. Kasneje so sicer dobili najprej, rokavice in potem še bunde, vendar so delovni pogoji za njih še vedno slabi, Pa naj spet kar sami povedo: Karel Marinič: »Delam na bagru in s takim strojem sem bil včasih na gradbiščih v Kidričevem, Šoštanju, Jesenicah itd. Delal sem tudi na na-kladaču in na žerjavu Ko smo delali v povojnih: letih v' Velenju, sem mesec dni spal le po štiri ure na dan. Ob takem tempu dela so rudi stroji trpeli, še posebno, ker so bili že stari. Sam imam posledice ad tistih časov, saj imam težave od 1953. leta naprej s hrbtenico Tudi revma me daje. Danes moi stroi sicer res ima kabino, vendar je v njej tak ropot, kadar stroj teče. da že slabše slišim. Delamo v jami in tu ie od vseh teh strojev in tovornjakov takšen dim, da moramo hoditi tie- Otvoritvi te hale je prisostvoval tudi France Popit Gradisove gradbiščne table lahko najdemo res po celi Sloveniji. Menda je z njimi najbolj »okrašena« Štajerska, pa tudi drugod jih ni malo. Izjema je le Dolenjska, kjer bi do zadnjih let kar iež-ko našli naše gradbišče. No sedaj tudi tani nismo več tujci, saj smo delali in še delamo v Mirni, Grosupljem in seveda v metropoli Dolenjske — Novem mestu. Ustavili se bomo kar v tem kraju, kjer naša TOZD Ljubijana-okolica gradi za enega največjih investitorjev za — industrijo motornih vozil (IMV). Delavci GE Ljubljana-okolice so začeli v Novem mestu delati avgusta 1973. Večina del, ki so se jih lotili, je bila vezana na razširitev obstoječe glavne tovarne in sicer na jug, vzhod in zahod. Poleg teh razširitev je bilo vedno dovolj dela z manjšimi objekti in vzdrževalnimi deli, kot so na primer kanalizacija, oporni zidovi, dela v obratih IMV v Črnomlju in Šentjerneju itd. Letos praznuje IMV. dvajsetletnico obstoja in v teh letih je podjetje zraslo v enega naših najpomembnejših proizvajalcev vozil, Za tako veliko proizvodnjo pa so potrebni tudi primerni objekti in v zadnjih letih smo k modernizaciji tovarne doprinesli tudi mi svoj delež. Gradis opravlja namreč pri gradnji večjih tovarniških hal v glavnem x'sa zemeljska, tesarska in betonerska dela, nato pa dobatd in montira jekleno konstrukcijo podjetje »Mosto-gradnje« iz Beograda, durisol plošče na fasadnih stenah in strehah pa montira gradbeno podjetje »KOM-GRAP«, prav tako iz Beograda. Tam, kjer danes stoji moderna hala — t. i. »presernica«, je bil še lani velik hrib. Treba ga je bilo seveda odstraniti. Tako so tam razstrelili, odkopali in odvozili 100.000 kubičnih metrov raščenega materiala. To je precejšnje delo za TOZD, ki se ne ukvarja, z gradnjo cest ali hidrocentral, Lani, ko so opravili to delo, so izvedli tudi gradbena dela za 11.100 m- novih tovarniških površin. naredili pa so tudi večji kanalizacijski zbiralnik. V samem mestu gradijo tudi stanovanjske objekte in lani je bila tako skupna vrednost opravljenih del 26.1 milijona din. Prej smo omenili »presernico -; to je objekt s stikalnicami s površino 5600 m2. Letos so Gradisovci tu opravili za 17 milijonov din gradbenih del. Za dokončno izgradnjo (s stranskimi objekti) bo treba tu opraviti še za več kot 6 milijonov din gradbenih del. Za ilustracijo povejmo, da je bilo tu vgrajenih 500 ton armature in skoraj 7000 nv’ betona. Istočasno so v roku 1 meseca opravili še gradbena dela za 3.600 kvadratnih metrov novih pokritih prostorov. Za v bodoče je TOZD Ljubljana okolica že sklenila pogodbe v vrednosti 30,5 milijona din; dela za ta denar bo treba opraviti v glavnem do konca maja leta 1976, V delu je tudi še en stanovanjski stolpič in novi odseki zunanje kanalizacije. Na gradbišču v Novem mestu se je do sedaj izmenjalo že precej delavcev in vodij. Ker je kraj precej oddaljen od Ljubljane, so se »tehnični« dogovorili, da bodo na tem gradbišču odslužili svoje druge vojaške roke« — od 1 do 2 let. Tako bo vsak za nekaj časa preizkusil, kako je, če si terenec. Ob našem obisku so svojo »vojaščino« služili ravno Vinko Damjan, Viktor Kalin ter inž. Vinko Ivas. Vsi Gradisove! stanujejo v delavskem naselju oB gradbišču, naselje pa je centralno ogrevano. Hrano vozijo do tam ia bifeja trgovskega podjetja Krka, vendar z njo de!axrci niso prex eč zai dovoljni. Vidimo torej, da smo se v Noverti mestu kar dobro zasidrali. Kaj pa pravi o našem delu investitor? O tem smo se pozanimali kar pri najbližjemu — pri »nadzornemu« —■ Francu Zavorniku in ta je povedal: »Prej smo delali v glavnem s SGP »Pionir«, vendar ta ni izpolnjeval naših zahtev in smo se obrnili na Gradis, Z vami smo zelo zadovoljni, saj primete za vsako večje težko delo. tudi če je vezano na kratek rok Delavci Gradisa so delali tudi sobote in nedelje, včasih tudi ponoči, če je bilo potrebno. Moram povedati, da imamo pri gradnji več izvajalcev in ravno Gradis je tisti edini, ki ni nikoli »odpovedal«. Mislim, da je pomembno pri vsem tem tudi vzdrževanje prijateljskih sl kov med nami in Gradisom, med našim in vašim direktorjem, Zadovoljni smo bili z vami pri gradnji ha! kot tudi pri gradnji 2 stanovanjskih stolpičev' s skupno 511 stanovanji.« Take izjave prav gotovo potrjujejo, da v Novem mestu nismo samo prehodni gostje, ampak bomo imeli možnosti za prex7zem del tudi v naslednjih letih. Vinko Damjan Nada Muminovič V tem objektu so dobili delavci IMV nove garderobne prostore kajkrat na dan ven, nadihat se čistega zraka. Ko tukaj delam, tudi nimam pravega teka za jesti.« Franc Špeh: »Delal sem ves čas na strojih, večinoma na buldožerju. Malo boljši pogoji za delo so vseeno sedaj kot pred desetletji, imamo vsaj kabine na strojih. Včasih >mo si postavili kar železne palce na stroj, okoli pa platno in koliko nas je to »varovalo«, je poglavje zase. Včasih je bila kar lužica od dežja na sedežu. Seveda imam zato tudi danes revno. Ce bom pa dočakal penzijo kot strojnik, si pa ne delam upanja.« Janez Marinuč: »Meni se sploh zdi, da bi morali imeti tisti, ki smo Karel Marinič Franc Špeh Jože Boc vozili takoj po vojni, priznana kar dvojna leta. Imeli smo stare stroje, ki so bili slabo zaščiteni proti vremenskim neprilikam Ni bilo kabin, ni bilo zaščitnih sredstev, redno smo delali po 10, 12 ur na dan ali pa še xreč. Danes se la ves prestani napor močno maščuje. Tako smo sedaj xfsi neke vrste invalidi, vsakemu manjka precej zdravja. Tudi šoferji so delali v težkih pogojih in tudi danes za njih ni preveč rožnato. Če ie že kdo upravičen do beneficiranega delovnega časa, so to prav gotovo šoferji in strojniki.« Jože Boc: »Dvajset let sem že pri Gradisu in ves čas deiam na buldožerju. Kot strojnik sem pa delal, še preden sem prišel k podjetju. Včasih smo delali po cele dneve, brez spanja. Danes smo kljub boljšim pogojem vedno prehlajeni in vsi revmatični.« Tako torej mislijo naši šoferji in strojniki Tako mislimo tudi mi in jih pri njihover. prizadevanju popolnoma podpiramo Njihove izjax’e o tem, kakšni pogoji za delo so bili včasih, najbrž ne potrebo iejo komentarja. Lahko še enkrat, poudarimo samo to, da imajo s svojimi zahtevami za beneficiran delovni staž lin to tudi za tiste nred letom 1960) popolnoma prav. V njihovih prizadevanjih bi jih moral oodareti tudi naš sindikat, saj bodo lahko le s nodnoro družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji in tudi zunaj nje uspeli, Nada M. Tudi preventiva je pomembna Osnova delovnega uspeha je vsekakor zdravje neposrednega proizvajalca. Tega so se zavedali tudi delavci samoupravnih enot Gradisa, ko so približno pred dvema letoma pravilno odločili in sklenili, da namenijo del svojih sredstev ustanovitvi splošne in zobne ambulante v pritličnih prostorih samskega doma v Mislejevi ulici. obremenitev za ta mali kolektiv. V bodoče bo treba pomisliti na povečanje ekipe, še posebno v splošni ambulanti, tako da bi se razdelila področja zdravstvenega varstva delavcev. Prav tako pa je tudi večja frekvenca obiskov v zobozdravstveni ambulanti. Na kadrovsko razširitev pa se že misli tudi tam. Na tej mizi so »zrasli« novi zobje že marsikateremu Gradisovcu Ta sestavek govori o naši obratni ambulanti, ki že dve leti deluje v novih prostorih. Vsak dan jo obišče veliko število naših delavcev in v njej išče zdravstveno pomoč. Po preselitvi iz resnih prostorov v zdravstvenem domu Moste ima sedaj zdravstvena ekipa dosti boljše pogoje za delo. Tako se je ambulanta prostorsko povečala in tudi kadrovsko se je okrepila, saj je sedaj poleg splošne in zobne ambulante dobila tudi zobotehniko in tudi višjo medicinsko sestro, ki se udejstvuje predvsem na preventivnem delu. V bližnji prihodnosti bo tudi naš zdravnik usposobljen za delo na preventivi, tako da bo delo lažje in bo večji poudarek na preventivni dejavnosti, kot. je bil do sedaj. Preventiva pomeni za vsako delovno organizacijo, za vsakega posameznika veliko, saj tako z zmanjšanimi ukrepi lahko izboljšamo zdravstveno stanje vsakega posameznika. S tem zmanjšamo tudi bolovanje, kar pa je že kolektivni prispevek k boju za stabilizacijo. Sedaj, ko deluje samo kurativa, se zmanjšuje odpornost organizma vsakega posameznika. Zaradi tega mora tak človek večkrat na bolovanje, ker se lahko zgodi, da bolezen ni ozdravljena Tako nastaja škoda za posameznika, pa tudi za samo delovno organizacijo, ki tako izgubi produktivnega delavca. Druga oblika zdravstvenega varstva delavcev v naši obratni ambulanti pa je tudi zobna ambulanta, kjer ekipa skrbi za zobe naših delavcev. Poleg zdravljenja načetih ali okvarjenih zob skrbi za obnavljanje manjkajočih zob. Tako je organizirana zobna tehnika, v kateri imamo zobotehnico. Tako je tesna povezava med zobozdravstvom in zobotehniko, kar je najugodnejše za naše delavce. Obe ambulanti sta zelo dobro obiskani, tako da Se zdravstvena ekipa včasih celo pritožuje zaradi prevelikega števila pacientov Splošno ambulanto vsakodnevno obišče tudi petdeset do sto ljudi, kar je velika Najvažnejše pri delu obratne ambulante je tesna povezava na vseh področjih s kadrovsko socialno službo v delovni organizaciji. Taka povezava že obstaja, vendar bi se morala še bolj poglobiti, tako da bi se socialni problemi naših delavcev reševali kompleksno. To bi moralo iti tudi v obratnem smislu — da bi bili vsi delavci z zdravstvenimi problemi pravočasno napoteni na pregled in zdravljenje v ambulanto. Dominik Murn Zdravi zobje so pogoj za zdravje človeka Gradis je podjetje s 6000 zaposle- Preglede smo opravljali deloma v nimi delavci. Ker takšno število za- zobni ambulanti, pretežno pa na te-poslenih predstavlja za eno zobno renu, t. j. na gradbiščih TOZD. Na ordinacijo prevelik zalogaj, smo se v ta način smo se najbolj neposredno septembru 1973 lotili sistemskih pre- seznanili s pogoji, v katerih delajo gledov zobovja Gradisovih delavcev, naši pacienti, hkrati pa skušali ugo- toviti škodljive vplive na zdravje njihovega zobovja. Na podlagi približno 2000 pregledanih delavcev smo si ustvarili sliko o zobnem zdravju zaposlenih, istočasno pa smo razvrstili delavce v prioritetne skupine glede na nujnost zobozdravstvene oskrbe. Te razvrstitve se v večini primerov držimo še danes. V prvi fazi dela Gradisova zobna ambulanta še ni imela zobotehnič-nega laboratorija. Za delo je bil usposobljen šele v letu 1975. Zobo-tehnični laboratorij, ki je prav tako kot ordinacija in aparatura za rentgensko slikanje v tej zobni ambulanti, je po svoji opremi in funkcionalnosti lahko za vzor laboratorijem drugih zdravstvenih ustanov. Njegovo ureditev je idejno vodil viš. zobotehnik Miloš Hanžič iz Zobozdravstvenega doma Ljubljana. Zobna ordinacija, ki po svoji ureditvi ne zaostaja za laboratorijem, s svojo opremo omogoča vsemu zdravstvenemu teamu strokovno delo. Pri reševanju občasnih problemov nam Zdravstveni dom Bežigrad s svojim vodjem dr. Staretom vedno rad priskoči na pomoč. V letu 1974 smo sprejeli 2608 pacientov, pri katerih smo opravili 3609 storitev konserviraj očega zobozdravstva (zalivke, zdravljenje zob itd.). Do septembra 1975 smo sprejeli 2065 pacientov, pri katerih smo opravili 1257 storitev konservirajo-čega zobozdravstva. V sodelovanju z našim zobotehničnim laboratorijem, ki je začel z delom 15, februarja 1975, smo do 1. septembra opravili 115 protetičnih storitev Menimo, da je bila naložba sredstev podjetja Gradis v ambulanto več kot umestna in da se bo pravilnost odločitve pokazala v prihodnjih nekaj letih, ko bodo najbolj rizične skupine delavcev Gradisa oskrbljene, in rutinskega dela ordinacije ne bo potrebno v tolikšni meri prekinjati zaradi akutnih primerov. Prav ti primeri akutnih bolečin, ki nastopajo pri delavcih Gradisa zaradi specifičnosti poklica (prepih na gradbenih objektih, delo v vlažnem, izpostavljenost vremenskim nepriiikam), v relativno velikem številu, so vzrok, da se tudi naša zobna ambulanta ne more v celoti izogniti čakanju svojih pacientov, Vendar upamo, da bodo v bližnji bodočnosti tudi čakalno dobo — to stalno spremljevalko našega zdravstva — uspeli kar se da skrajšati. Dr. Darja Funduk ' !!: ■v; p ii P ■ m m m m. WIR LERNEN DEUTSCH 78 Lektion In den Lektionen 32 bis 36 sprachen wir vom Gebrauch der Prapositionen (o rabi predlogov). Heute vvoiien wir mit einigen Ubungen den Gebrauch der prapositionen vviederholen, nach fol-gendem Beispiel: Nach iv en sehnt sich die Mutter? (Sohn, Kinder, jiingste Toch-ter) — Die Mutter sehnt sich nach dem Sohn, nach den Kindern, nach der jungsten Tochter. Prapositionen mit Dati v und mit Akkusativ: 1. Um was vvetten die Freunde? (100 Zigaretten, 1 Flasche VVcin). 2. Seit vvann ist der Freund krank? (eine Woche, 5. Oktober, Ostern). 3. Wo geheh die Kurgšiste spazieren? (Wald, Tal, Park). 4. Wie lange bleibt der Auslander hier? (bis Ostern, nachster Sonntag, Anfang September). 5. Von VVem haben Sie den Brief bekommen? (meine Schvve-ster, aiter Freund). 6. Wovon leben die Vogel? (kleine Insekten, Verschiedene Samen). 7. Wo liegt das Theater? (gegcnuber, grosser Park, neuer Bahn-hof, alte Post). 8. Durch vven schickten Sie die Nachricht? (Post, Freund). 9. Gegen vven kampft der fremde Boxer? (deutseher Meister, VVeltmeister). 10. Fiir vven sorgen die El tern? (Kinder, kleiner Sohn, junge Tochter). 11. Wem gehst du entgegen? (alte Mutter, slovenischer Freund). 12. VVodurch erfuhren Sie dns Ungliick? (deutsche Zeitung, gestrigei Brief). 13. Mit vvem verheiratet sich die Sangerin? (beruhmter Schau-spieicr, junger Dirigent). 14. Ohne vven vverden die Alpinisten den Berg nicht ersteigen? (Bergfiihrer, erfahrene Bergbevvohner). 15. Wozu dient das Flugzeug? (schnelle Bcforderung von Men-schen und VVaren). 16. Wie lebt der Verbrecher? (gegen, gesetzliche Bestimmun-gen, polizeiliche Vcrordnungen). 17. Was vvurde gestohien? (ausser, Auto viele Pakete, mehrere Man tel, Koffer). 18. VVen liebt die Mutter am meisten? (nachst, ihre Kinder, ihren Mann). Nicht vergessen! Prapositionen mit Dativ oder Akkusativ. Auf die Frage »wo« — Dativ, auf die Frage »vvohin« — der akkusativ. Bilden Sie Siitze nach folgendeni Beispiel: Wo sitzt der Vogel (grii-ner Baum, kleines Nest, hohes Dach), Der Vogel sitzt aufdem grii-nen Baum, im kleinen Nest, auf dem hohen Dach. VVohin setzt sich der Vogel? Der Vogel setzt sich auf den griinen Baum, In das kleine Nest, auf das hohe Dach. Tr 1. VVo steht der Apfelbaum? (neben kleines Haus, grosser Obstgarten) 2. VVohin pflanzt der Gartner den Apfelbaum? 3. Wo steht der Gartenstuhl? (ktihler Schatten, griine Wiese, offenes Fenster). 4. VVohin stellt das Madchen den Gartenstuhl? 5. Wo liegt der Bleistift? (grosser Tisch, braund Bank, dickeS Heft). Wohin legt der Študent den Bleistift? 6. Wo hangen Ilut und Mantel? (grosser Kleiderhaken, vveisse Wand, neuer Schrank). 7. Wohin hangt der Gast Hut und Mantel? 8. Wohin stellt der Študent die Biicher? (sein Schreibtisch, grosser Bucherscbrank). 9. Wohin steckt die junge Dame das Taschentuch? (kleine Mantcltasche. braune Handtasche). 10. Wo steckt das Taschentuch der Dame? 11. VVo vvaschsen die BI um en? (unser Garten, griine VViese, hoher Bcrg). 12. VVohin stellt die Fran die Blumen? (Tisch, Fenster, neue Vase). 13. Wohin baunen Sie Ihr Sommerhaus? (grosser See, schaner Park, kleiner Hiigel), VVo steht sein Sommerhaus? 14. VVohin fahren die Leute am Abend? (ncues Theater, schone Oper, grosses Restaurant), 15. VVo verleben Sie den Abend? 4«. Ergiinzen Sie den Dativ oder Akkusativ: nach folgendem Bei-spiei: Der Vater trat zvvischen — streitend- Brflder. — Der Vater trat zvvischen die streitenden Briider, 1. Vor — Gartenhaus steht zvvischen — beid- Teich- eine Bank. 2. Der Gartner hat einen Apfelbaum (vvohin) neben — Gartenhaus gepflanzt. 3. Ein kleiner Vogel sass auf ein- Asi des Baumes, er floff schnell auf — Dach des Hauses. 4. Der Gartner ging in — Haus, hangte den Hut an — Hakeib stellte sein VVerkzeug an — VVand und trat in — Zimmer. 5. Er nahm ein Glas aus — Schrank. ging in — Kiiche, hielt daS Glas unter — VVasserhahn und Hess kaltes VVasser in — GlaS laufen. Einige ahnliche Ubungen folgen in der nachsten Lektion. VVdrter — besede sich sehnen — hrepeneti, koprneti wetten — staviti r Kurgast — zdraviliški gost s Insekt — žuželka r Same — seme r VVeltmeister — svetovni mojster entgegengehen — iti nasproti erfahren (u, a) — zvedeti r Schauspieler — gledališki igralec ersteigen (ie, ie) — popeti se r Bergfiihrer — gorski vodnik r Biicherschrank — omara za knjige s Sommerhaus — letoviška hiša verleben — prebiti, preživeti r Teich — ribnik erfahren — izkušen r Bergbevvohner — gorjanec e Bcforderung — prevoz r Verbrechner — zločinec, hudo' delec e Verordung — naredba nachst — poleg, razen (mit Dativ) s Nest — gnezdo r Obstgarten — sadovnjak r Gartenstuhl — vrtni stol r Hiigel — hribček, grič streiten — prepirati se r VVasserhahn — vodna pipa Na tem stolu je sedelo že dosti naših ljudi Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK« Demokratični centralizem v zgodevini komunističnega in delavskega gibanja »Demokratični centralizem je temeljno načelo odnosov, organiziranja in delovanja Zveze komunistov Slovenije, vseh njenih članov, organizacij in organov.« Iz tega izhaja nujnost takšnega razvijanja iniciative množic in ustvarjalnega boja mnenj, kot ga postavlja program ZKJ, ko postavlja ustvarjalni boj mnenj v ospredje boja za pospeševanje vsestranskega socialističnega razvoja. Če zasledujemo uveljavljanje načela demokratičnega centralizma v komunističnem gibanju, tega zasledimo pravzaprav že v Marx-Engel-sovi Zvezi komunistov, ko je na drugem kongresu te partije bil sprejet statut, ko je pred tem bil v razpravi v vseh organizacijah. Takšna načela, ki izpričujejo nujnost enotnosti delavskega in komunističnega gibanja, so bila prisotna tudi v dokumentih 1. internacionale, saj je Marx pri izdelavi teh dokumentov upošteval vso raznolikost delavskega gibanja takratnega časa in tako uspel povezati to gibanje. Se nočnejšo afirmacijo so takšna ta tudi konkretno imenuje demokratični centralizem kot temelj svojega delovanja in eden od pogojev za članstva v internacionali. Zahteva internacionale, da so vsi sklepi kongresa in izvršnega komiteja obvezni za vse partije, je tako rekoč identična z določbami statuta ZKJ in ZKS. Seveda pa velja pri tem poudariti Leninovo trditev, da je demokratični centralizem podrejen pogojem, v katerih teče določena borba komunistov za neposredno delavsko oblast. Prav zato je vloga ZKJ zahtevala krepitev samoupravnih organov oblasti, pri čemer je slabela njena neposredna prisotnost v državni upravi v ožjem smislu besede. Jugoslovanski komunisti ne smejo in tudi ne želijo, da bi prek državnega aparata postali oblast., namesto delavskega razreda in delovnih množic. Za takšno delovanje pa se ZK mora oborožiti s stališči, da bo v vsakem trenutku sposobna obvladati nasprotja v družbi in posebej nasprotje znotraj ZK. Če program ZK pravi: Organizacije ZK v podjetjih se borijo, da bi čim širše plasti delavcev doumele pomen nadaljnje krepitve proizvajalnih sil. (nadaljevanje prihodnjič) Ustanavljanje tak centrov Količine informacij, ki jih potrebujemo pri svojem poklicnem delu in nasploh v samoupravnem sistemu, se povečujejo eksplozivno, v geometričnih funkcijah, To pomeni, da smo za neko odločitev včeraj potrebovali le nekaj informacij, danes jih potrebujemo že dvakrat, trikrat toliko, jutri pa nam bodo za to vse tiste informacije, ki so nam dosegljive in so danes zadostovale, veliko premalo. V današnjem sistemu, ko smo prešli na odločanje v sami bazi — z delegati, je potrebno, da vsi ti delegati lahko črpajo informacije od nekod, kjer bodo pripravljene za tako uporabo, kot jo danes želimo: kratka informacija, dovolj izčrpna in taka, da bo delegatom in ostalim pomagala pri pravilnem odločanju. V Sloveniji so se zato že nekaj časa pripravljali na ustanovitev inforrr.a-cijsko-dokumentacijskih centrov pri občinskih skupščinah, temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih (INDOK centri). Če naj bodo fondi INDOK centrov zakladnice tistega znanja, tistih informacij, ki jih delegati najbolj potrebujejo, potem morajo temu ustrezati viri, iz katerih se bo to znanje črpalo. V današnjih razmerah bodo to predvsem’ razvojni načrti TOZD, krajevne skupnosti občine in v omejeni obliki tudi republike in dežele na sploh, finančni načrti. proračuni, projekti in investicijski elaborati za objekte, ki imajo skupen pomen za delovne organizacije, krajevne skupnosti in občino, ekonomske in druge strokovne analize, časopisi in revijalni članki, statistični podatki, podatki in poročila službe družbenega knjigovodstva itd. Tako obsežni INDOK centri bodo prav gotovo pripomogli k delegatovemu najhitrejšemu seznanjanju z zadevami, o katerih bo moral razpravljati s svojimi volivci in v organih, kamor je izvoljen. Večje delovne organizacije bodo imele svoje »podružnice« INDOK centrov, ki bodo skrajševale pot informacijam do delegatov. Tudi Gradis bo maral najti ustrezen način, da se bo z lastno informativno službo vključil v delo INDOK centrov. V Gradisu že od mladih nog Naši delavci v Novem mestu so svoje stanovanjsko naselje poleg Industrije motornih vozil preimenovali v BAR-Aka. Pravijo, da se tako ne počutijo čisto odrinjeni od družabnega življenja.. No, v tem BARU Aka smo našli tudi Remza Jusiča. — Ste že dolgo pri Gradisu? — V podjetju sem že trinajsto leto in v tem času sem preko internih tečajev prišel do visoke kvalifikacije zidarske stroke Ko sem prišel h Gradisu, sem bil še pobič, droben in šibak. Imel sem le 37 kg (sedaj imam 85 kg). — Na katerih gradbiščih ste že delali? — Vsa ta leta sem bil v enoti Ljubljana-okoiica, delal sem pa že v Koteksu, na Vevčah, v Leku, v Šiški, na Prehrani, v Jaršah in sedaj v Novem mestu. — Kje pa imate družino? — Ženo imam v Sanskem mostu in vsak petek se odpeljem domov. Imam avto in mi to ni težko. Sicer sem se pa že kar navadil in se mi Gradis ne zdi več tako daleč od doma, da bi moral Imeti domotožje. Remzo Juslč 7; m M ^cKi\l\N\l\l\!\.N\N\IWJ\ T S F O KOTIČEK Jubilejna proslava tudi v SPO Proslava tridesetletnice svobode ter obstoja podjetja Gradis in 25-le.tnice samoupravljanja je že za nami Ta združena proslava je bila 7. 11. na kateri je bilo tudi 82 jubilantov. V to proslavo je bila vključena — slavnostna seja DS kjer je bilo podano poročilo o letošnjih uspehih enote. Ob tej priliki je podal tudi poročilo direktor SPO o stanju mehanooprem-Ijenosti. Predsednik DS tov. Tomšič in direktor Brglez sta se zahvalila vsem prisotnim jubilantom za njihov trud, ter povabila k nadaljnjemu sodelovanju. Veliko število jubilantov je odraz vsakega v pripadnosti in zvestobi podjetju. To so ljudje — delavci, ki so prestali dobre in slabe čase na svojih delovnih mestih. Iz tega se da povzeti tudi to, da so ti ljudje steber podjetja. Vsak je- našel samega sebe, bil zadovoljen z delom in plačilom. Ravno v' gradbeništvu je specifična fluktuacija, vsakemu to delo ne ustreza, ker so pogoji sorazmerno slabi napram drugim dej avnostim. Vsak izmed teh ljudi ima gotove razloge, da je vzdržal od 30 let pa na nižje v podjetju. Lepa je ta doba, porabili so mnogo svoje energije, marsikateremu pa je načeto tudi zdravje. Prisrčno je bilo srečanje na tej proslavi.' Prišli so iz raznih krajev. Bilo je srečanje raznih nacionalnosti ali Jugoslavija v malem. V zelo prijetnem vzdušju so se jubilantje razšli na svoja delovna mesta, obogateni z novimi poznanstvi, saj so taka srečanja poreden SPO Kotičkar Bredseamk DS SPO tov. Tomšič predaja spominsko darilo šoferju Debeljaku za 30 let dela v podjetju Zasluženo priznanje za dolgoletno in vztrajno delo na področju varstva pri delu je prejel tudi Janez Škofič Skrb za varno delo Odbor za varstvo pri delu se je letos odločil, da bo nagradil Gradisove delavce, ki so v zadnjih desetih letih s svojim delom največ prispevali k varstvu pri delu. Vsaka TOZD naj bi poslala svoje predloge, odbor pa je potem izbral za priznanje naslednje zaposlene: TOZD GE CELJE: Žalik Jože, železokrivec Lukner Rudi, delovodja Petrovič Anton, delovodja Benko Belo, tesar TOZD GE JESENICE: ICne Franc, delovodja Mencinger Franc, železokrivec Plemelj Valentin, delovodja Svečak Dragutin, kolar TOZD GE KOPER: Stepančič Cveto, tesar TOZD GE LJUBLJANA: Pepelnik Polde, delovodja Pajtak Andrija, inštruktor učencev Zorman Tomaž, tesar TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA: Mežnarič Jože, tesar Kalan Jože, tesar TOZD GE MARIBOR: Daljavec Štefan, zidar Britvic Pavel, tehnik Gjerek Štefan, delovodja Krmel Slavko, tesar Krištofič Josip, zidar TOZD GE RAVNE: Lang Karel, tesar Novak Nikola, delovodja TOZD GE NIZKE GRADNJE: Bojc Janez, dipl. ing. Horvat Franc, delovodja TOZD KO LJUBLJANA: Kukovič Franc, klepar TOZD KO MARIBOR. Velssentain Maks. strojni referent TOZD LIO ŠKOFJA LOKA: Peternel Albin, mizar TOZD OGP LJUBLJANA: Jereb Anton, betoner TOZEf SPO LJUBLJANA: Peternel Pavel, strojnik avtodvigala Škvarča Anton, monter žerjavov TOZD ŽELEZOKRIVNICA: Cedilnik Blaž, delovodja SKUPNE SLUŽBE, ODD, VD: Lorenčič Jože, varstveni delavec ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU: Šnajder Ludvik, predsednik odbora Škofič Janez, tajnik odbora Plaketo za uspešna prizadevanja na področju varstva pri delu je dobil tudi ing. Franc Rus, republiški inšpektor za delo. MORE SLUNCE MORE Prijedou, nepHjedou, to jsou otazky, ktere se promitajl rediteli od-borneho učilište soudruhu Komčkovi. Ano — prijeli. Prijeli naši pfa-tele z Jugoslavie ze sesterskčho podniku „Gradiš“. Vidiš prijiždet na hranični' pfenhod autobus a za volantem našeho prftele. ridiče Karla Frelicha. Prvnl objeti a stisky rukou s Lojzou Cepitšem a již pricha-zeji prvni informace o letošnl společne rekreaci učiiu. • Z bratrske Jugoslavie prijelo tricet učnu všech stavebnich pro-fesi — učnu prvniho, druheho a tfetiho " ročniku. Pro naše hosty jsme pfipravili zajimavy kulturni a sportovni program. V ramci svč-bo programu navštivili Ceskoslo-venskou spartakiadu, o ktere se vyjadrovali velmi pochvalne. KonečnS i my jedeme. Jede na-šich tficet nejlepšich učilu za od-menu k mori. Posledni zamavani a pozdravy a již se loučime s krasnem • novym učilištem i se sv^mi kamarady. Kola polykaji ki. lometry a jlž jsme na hianlčnim prechodu. Pasove a čelni forma-lity prob6hly velmi hladce. Prejeli jsme madarskč hranice. - Slu-ničko nSm pfeje, v autokaru je prijemnč. Panuje dobra nalada. Sem tam mala zastavka a již jedeme po pravšm bfehu Balatonu. Vidimee cpalena tčla rekreantfi a v duchu se divame na sv6 „blede tvafe“ s predsevzetira, že i my budeme čokoiddove op&leni . po sv6m na Vratu. S pčibfvajiclm ve-čerem prejfždime macTarsko-jugo-slavskč hranlce. Malinko- *-zdfimli a i,x Predavamo oficialni dar naši udbovske mlšdeže — obraz našeho narodniiio hrdiny Julia Fučika. V kratkosti se dovidšme program, kter£ pro nas naši. piafeie pripravili. S podtem uspokojeni a mirne unaveni po ceste ulčhame do vkusne zarizen^ch dvoulfižko-v^dh pokoju. Po bchatč snidanl jsme si vy-šli na maličkou prochazku (jsme v podk&H rake;iskych Alp) a již jedeme po silnici, ktera nas ma dovčst do hlavniho mčsta Slovin-ska — do Luhiane. Cestou nas upozornuja soudruli Cepuš na stavby, ktere provadčl jejich pod-nik. jsou to štihlš mosty, nove cesty, nove domy. Zastavujeme se take na v^stavbe novš termoelektrarn^ v Šoštanj!, kde jsme se seznamih s jeji v^stavbou. Všim-li jsme sl, že tam kažtiy pracov-nik od pomocneho delnika až po hlavmho Lažen^ra nosi povlnne ochrannou prilbti. Prohledil jsipe-si socialni zarizenl vyburtn*-~ ' na teto stavb*« O prijateljskih stikih in novih vezah med češkim podjetjem BTTOSTAV iz Ostrave in našim podjetjem smo zasledili sestavek tudi v njihovem glasilu Z zadnjega sestanka predsedstva konference DOS Predsedstvo konference ugotavlja, da je akcijski program stabilizacije, sprejet 1971, konkretno opredeljeval naloge na tem področju in nosilci posameznih nalog so točno določeni. Predsedstvo meni, da so določeni uspehi bili doseženi (likvidnost), istočasno pa ugotavlja, da smo v zadnjih letih nekoliko zanemarjali izvajanje tega programa. Tudi v TOZD ni bilo posvečeno dovolj pozornosti tem programom zato bodo predvsem OOS morale nadaljevati z akcijo v smislu smernic RS ZSS. Potrebno bo dopolniti obstoječi program najkasneje do 1. 1. 1976. Pri tem je treba dati poseben poudarek tudi zniževanju stroškov' na vseh ravneh. Sindikat si mora prizadevati, da vključi v akcijo varčevanja slehernega delavca. Predsedstvo konference meni, da akcija za stabilizacijo nima kampanjskega značaja, ampak mora ta biti stalno prisotna v naši aktivnosti. Skratka moramo se stabilizacijsko obnašati. Posebno pozornost, bomo v prihodnje morali posvečati ceni obrtniških del v končni gradbeni ceni. Doseči moramo vpliv7 gradbene operative na znižavanje tovrstnih stroškov'. Predsedstvo ugotavlja, da so na področju varčevanja z materialom še dokajšnje notranje rezerve (razni materiali na gradbišču). Zato mora sindikat zahtevati večje angažiranje tehničnega kadra na gradbiščih pri akciji varčevanja in se zavzemati tudi za ustrezno sankcioniranje neprizadevnosti na tem področju. V sedanjem sistemu delitve OD smo dajali premalo poudarka delu oziroma rezultatom dela. Zato bodo tudi tu potrebne določene akcije v smislu poziva ZSJ v zvezi s prizadevanji sindikata pri povečanju produktivnosti. Sindikat mora zahtevati od tehničnega kadra, da se ustrezno vključi v napore sindikata na področju nagrajevanja po delu (akordiranje, pravilno obračunavanje, sprotno zasledovanje dela, ki je akordirano ipd.). Tudi v izobraževalnih programih za tehnični kader bomo morali tem vprašanjem dajati več poudarka. Die veliki ekološki prireditvi v Ljubljani na 11 V Ljubljani prirejajo 2. do 10. februarja 1976 dve veliki ekološki prireditvi: — Posvet o sekundarnih surovinah z naslovom »Odpadki — surovine 76« in — Mednarodno razstavo »Tehnika za okolje 76« na GR. Pričakujejo udeležbo številnih strokovnjakov iz vse Jugoslavije in tudi nekaj strokovnjakov mednarodnega slovesa. Na posvetovanju »Odpadki — surovine 76« bodo obravnavane med drugim tudi naslednje teme, ki pa so zelo obsežne zaradi kompleksnosti pojava: — Odpadne snovi v vseh agregatnih stanjih, ki se pojavljajo pri proizvodnji, skladiščenju in transportu v mestih in drugih naseljih, — Možnost zbiranja in ponovne predelave odpadnih snovi in izdelava tehničnih naprav, — Ekonomski, tehnološki in organizacijski vidiki zbiranja odpadnih snovi ter oskrbovanje industrije s surovinami, — Surovine iz odpadkov in njihova uporabnost, urejanje in varstvo okolja v pogledu odpadkov, zlasti vprašanje ustrezne embalaže m odlagališč za odpadke, — Predpisi in ukrepi za urejanje toka odpadkov ter sekundarnih surovin itd Zabeležili so veliko prijav in referatov iz univerze, podjetij in industrije Glavni predmet mednarodne razstave »Tehnika za okolje 76« je tehnika za zaščito okolja, predvsem z metodami zbiranja, sortiranja in vračanja odpadkov v proizvajalne in naravne ciklične procese, stroji m oprema in vse, kar je potrebno za zaščito kvalitete okolja sploh. Razstava ima glavni poudarek na rekuperaciji in reciklaciji odpadnih snovi v proizvodnjo V inozemstvu so bile prirejene podobne razstave, vendar nobena nima tako kot ljubljanska, poudarka na tehnologiji recikliranja odpadkov. Med tema dvema prireditvama bosta tudi dva simpozija: — III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaženjem z giavno temo: Strategija čiščenja zraka v urbanih aglomeracijah. Tri sekcije simpozija bodo obravnavale splošne aspekte in možnosti za zmanjševanje onesnaževanja zraka v urbanih sredinah, o tehničnih sistemih za zmanjševanje onesnaževanja zraka in njihova splošna učinkovitost pri uporabi v naših razmerah ter prikaz dosedanjih dosežkov na področju zmanjšanja emisije pri nas in v tujini. — I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto. Glavna obravnavana tema bo zmanjšanje porabe toplote s povečano toplotno izolacijo in boljšo regulacijo. Podano bo stanje na tem področju pri nas, nakazane bodo možnosti za zmanjšanje porabe toplote in tehnični in ekonomski problemi pri ogrevanju in toplotni zaščiti zgradb. Posebna tema bo posvečena izrabi sončne energije in energije vetra. Prijave za simpozij sprejema Poslovno združenje za energetiko, Ljubljana, Hajdrihova 2. posjetili Posionjsku jamu, Pradjamski grad, Škocjansko jamo in Lipico Zahvala Ko nam je mnogo prezgodaj, še poln načrtov in volje do dela omahnil v smrt naš skrbni mož, očka, dedek IVAN KORAČIN smo bili deležni toliko izrazov sočustvovanja in tolažbe od vseh vas, najini sodelavci, da se ne moremo vsem osebam zahvaliti, zato naj velja iskrena zahvala vsem, posebno vodstvu TOZD GE Jesenice, delavcem uprave, vsem njegovim sodelavcem na tesarski delavnici, tov. Viljemu Zrinili za poslovne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste mu prinesli toliko cvetja in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, iskrena hvala! Žalujoča žena Marija in vsi njegovi. GRADIS TOZD OOP: Delavski svet je TOZD je sklenil, da se za tehnični kader organizirajo strokovni ogledi objektov in obratov za proizvodnjo betonskih izdelkov doma in v tujini. O upravičenosti in številu udeležencev ekskurzije bo sklepala komisija za proizvodnjo in delitev dohodka. TOZD GE MARIBOR: Število nadur bodo tudi v tej enoti še vedno omejevali, kjer ne bodo nujno potrebne. TOZD GE MARIBOR: Od 1. L 1976 dalje bodo v Mariboru izplačevali osebne dohodke na hranilne knjižice. GRADIS — TOZD GE KOPER: Koprska komisija za varstvo pri delu je določila delavca, ki bo odslej obiskoval delavce, ki so na bolova-vanju in jih tako kontroliral. GRADIS — TOZD OGP: Na sestanku IO OOS so razpravljali tudi o nalogi, ki jo je sprejela konferenca OOS za vse ljubljanske enote: da se do leta 1976 porušijo vse barake v Tomačevem in se preselijo delavci v samske domove. OGP bi tako potreboval 72 ležišč, vendar za to ni na voljo dovolj sredstev. GRADIS: Komisija za ocenitev koristnih predlogov v TOZD Nizke gradnje Maribor je predlagala podelitev enkratnih nagrad Ivu Krštincu, Marku Bregarju, Antonu Domanjku in Edu Ravbarju. Leopold Pepelnik Leopold Pepelnik §0 belili Pepelnik Leopold je dne 11. 11. 1975 dopolnil 50 let ali pol stoletja. Rodil se je na Brezjah v okolici Maribora. Po končani osnovni šoli se je odločil za gradbeni poklic in se izučil za zidarja, zatem pa končal še 3 leta srednje tehniške šole. Porušena domovina je v povojnih letih tudi njega vključila v obnovo. Zaposlil se je pri gradbenem podjetju -KONSTRUKTOR« Maribor. Leta 1956 se je zaposlil pri Gradisu kot delovodja. Prisoten je vedno tam, kjer lahko s svojo strokovnostjo največ doprinese podjetju in skupnosti. Sedaj vlaga vse svoje znanje in sposobnosti kot delovodja n,a gradbišču NE Krško. Želimo mu še mnogo zdravih let, k jubileju pa iskreno čestitamo. Grilje Ivan G r a d a s o v vestnik »Gradisov vestnik« Izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tehnični urednik Mati-la Krnc Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani - Izhaja mesečno 8. 11. 75. godine u 6 sati ujutro imali smo polazak autobusa ispred uprave Ljubljana okolica ka Postojnsko] jami. Na samom poče.ku putovanja cula se pjesma uz har-moniku, koju je svirao naš drug Sa-kič D. Putovali smo i novom au'o-cestom i vidjeli divne viadukte, ltoje je naše preduzeče izgradilo. Oko osam časova stigli smo u Po-stojnu, gdje smo sišli sa autobusa, na parkiralištu Postojnske jame. Pošto Postojnska jama još nije bila ot-vorena, odlučili smo, da idemo na obilazak Postojnskog grada. U njemu smo vidjeli mnogo finih stvari. Nakon toga vratili smo se, da razgledamo jamu . U vlak, koji vozi kroz ejelu jamu, sjeo je i vodič. Po-kazivao i objašnjavao nam je razne figure, koje su nastale od stalagmita i stalaktita. Po ogledu jame svi smo bili zadovoljni, pa nas je dru-garica Sabina povela na ogled Pred-jamskog grada. Dosta veliki staro-vjekovni grad, izgradjen oko 13. st., stajao je na samom rubu velike udoline. Kad smo ušli u njega, vidjeli smo prekrasne stvari. Zgrada ima mnogo prostorij a a uz njih i veiike hodnike u kojima stoje his'o-rijske uspomene. Na vrhu zgrade nalaze se velike kamenite oloče, a nad njima stoji velika šupljina koja V letošnjem letu je osnovna organizacija ZSMS TOZD GE Ljubljana-okolica organizirala dve delovni akciji, v katerih so mladi pomagali pri dokončanju stanovanjskega bloka, ki ga njihova enota gradi v Novih Jaršah. Prva delovna akcija je bila v marcu. Takrat je sodelovalo 11 mladih, Tisto soboto so se zbrali mladi kot vse dni prej na gradbišču ob 7.00 uri in z lopatami ter metlami pričeli čistiti stanovanjski blok in njegovo okolico. Na drugi delovni akciji pa je bilo število mladih že večje (19), med njimi nekaj mladih delavcev, nekaj učencev in mladincev iz uprave, delovno akcijo pa so popestrila tudi tri dekleta. S takim udejstvovanjem v pro- Dne 8. 11. 1975 je sindikalna podružnica GE Ljubljana priredila za svoje upokojencem, izlet z ogledom gradbišča NE — Krško in Kumrovca v počastitev 30-Ietnice obstoja Gradisa. Tega dne ob šestih zjutraj se nas je zbralo 38 upokojencev pred upravo Bohoričeva 28. Tukaj sta nas sprejela in pozdravila predsednik sindikata tov. Koler Martin in tov. Novak Mirko, na kar smo se skupaj odpeljali proti Dolenjski, Med prijetno vožnje, in pogovori smo kaj kmalu prispeli na naše gradbišče NE-Krško, Tam nas je že čakal šef gradbišča ing. Nučič Janez, s katerim smo se najprej pozdravili in med krajšim pogovorom nam je povedal, da bomo dobili vsi čelade, ker brez njih ni dovoljen vstop na gradbišče. Vratar nam je res razdelil čelade, potem smo odšli na ogled gradbišča. Tam nas je ing. Nučič seznanjal z gradnjo objekta in z vsem njihovim mehanizacijskim delom. Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali v naselje, kjer smo občudovali njihova lepo urejena stanovanja in moderno restavracijo, kjer se hranijo. Po vseh teh ogledih smo se že malo utrujeni odpeljali v Brežice, kjer smo se dobro okrepčali z obilno malico. Od tukaj smo nadaljevali pot v Kumrovec. Najprej smo si ogledali rojstno hišo tov. Tita, nato pa še novi Dom borcev in mladine Jugoslavije. Imeli izgleda na krovni pokrivač. Po za-vršetku te posjete smo se odveži! pravo u Škocjanska jamu. Na samom početku jame nas je čekao vodič, koji nam je ukratko rekao nekoliko riječi, te nas poveo unutra. Obilazak jame trajao je vrlo dugo. Vidjeli smo mnogo Ijepih stvari. Za-nimljivo je spomenuti, da je ta jama bila dva puta pod velikom po-plavom. Kroz nju teče rijeka, koja pri padanju kise vrlo brzo narašča. I tu smo vidjeli nekoliko finih figura, koje imaju svoj značaj. Kad smo izašli iz jame, našli smo se na drugoj strani izlaza, gdje nas je čekao autobus, u kojeg smo sjeli, več pomolo i umorni i odvezli se na ru-čak u Lipiču. Po ručku smo imali dva sata slo-bodnog vremena, pa smo išli malo na razgledan j e mjesta Tu smo vidjeli nešto zanimljivo. Lijepe bijele konje jahali su jahači. To su naši domači lipicaneri. Njihovi mladi do pet godina izgledaju črne boje a od pet do deset godina mjenjaju boju u bjelu i tad pos’anu potpuno bjeli. U 17. časova sjeli smo u autobus koji nas je sa pjesmom vozio direktno za Ljubljenu, Filipovič \7eno, tesar II C Kresič Zvonko, tesar III A stem času so mladi pokazali svojo aktivnost in tudi starejši člani kolektiva jim preko osnovne sindikalne organizacije izkazujejo naklonjenost. tako da združujejo sredstva pridobljena na delovnih akcijah in sindikalna sredstva, namenjena za delo mladine. Tako mladi s tem denarjem lahko organizirajo tudi razne izlete in predavanja. Taka raznolikost, dela mladih v svoji osnovni organizaciji in tudi na drugih področjih dela, še posebno na svojem delovnem mestu, krepi mlade in jih gradi v dobre samoupravljavce in odgovorne člane naše družbe. OO ZSMS TOZD GE Ljubljana okolica smo lepo vreme in bilo je veliko izletnikov v Kumrovcu. Dom je lepo urejen, od koder je tudi lep razgled po vsej okolici. Od tu smo se odpeljali v Kostanjevico, kjer smo imeli izdatno kosilo, Bili smo razpoloženi in dobre volje,‘V tem razpoloženju se je upokojenec tov. Kapelj Jože v imenu vseh upokojencev zahvalil sindikatu in upravi za lepo uspeli izlet. Tudi predsednik sindikata tov. Koler Martin je izrekel nekaj besed in še enkrat pozdravil vse navzoče v imenu sindikata in uprave. Od tu smo vsi polni lepih vtisov vrnili domov. Vsi udeleženci tega izleta se prav lepo zahvalujejo sindikatu in upravi za izlet z željo, da se takšna srečanja še priredijo. Našemu podjetju pa želimo mnogo poslovnih uspehov. V imenu udeležencev Upokojenec Edo Kragelj Kdor svojega prijatelja uvede Pr’ sosedi, izgubi oba. (Brazilski pregovor) Vse veličine tega sveta niso toliko vredne kakor dober prijatelj. (Voltaire) Stran 6 ★ »GRADISOV VESTNIK« Mladinci TOZD 6E Ljubljana okolica organizirali m delovni akciji Izlet upokojencev TOZD GE Ljubljana Igrišče za odbojko lahko pripravimo Balinanje je prav gotovo šport, ki je primeren za vsako starost na vsakem večjem gradbišču Star** > V š Pomen športne rekreacije za zdravje in delovno sposobnost Na nedavnem portoroškem posvetovanju o varnosti pri delu je predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič ugotovil, da modernizacija delovnih procesov še ni dala pričakovanih učinkov v večji humanizaciji dela. Posebej je opozoril na probleme izobraževanja za bolj varno delo, kakor tudi na bolj učinkovito preventivo ter na približevanje zdravstva delovnim organizacijam. Kako aktualna so ta vprašanja, lahko sklepamo po ugotovitvi na istem posvetovanju, namreč, da v Sloveniji zaradi bolezni vsak dan ne dela 29.000 delavcev, zavoljo nesreč pri delu pa ne dela še nadaljnjih 3.000 delavcev. Zavedamo se, da s športno rekreacijo ne bomo vseh neželenih pojavov bolezni, motorične nespretnosti, nepazljivosti in nesreč pri delu odpravili, lahko pa veliko prispevamo k preventivi, zdravemu načinu življenja, čilosti, spretnosti in vsemu tistemu, kar sodi k delovni sposobnosti. Zanimanje raziskovalcev na področju znanosti o športu je bilo prvotno usmerjeno le na prvo obdobje življenja, na mladost. Uveljavila se je praksa, .da so proučevali gibalne Potrebe človeka predvsem v tistih letih, ko je najbolj sposoben za športno igranje in tekmovanje. Danes pa že prevladuje prepričanje, da Pri telesni kulturi ne gre samo za mladino in tudi ne samo za vrhunske tekmovalce, temveč za človeka v vseh obdobjih njegovega življenja. y mladosti morajo dobiti ljudje športno znanje, športno vzgojo in športne navade, v mladosti je tudi potrebno, da se ukvarjajo s športnim tekmovanjem. Povedano velja za dečke in deklice, za fante in dekleta. V obdobju zrelosti pa gre predvsem za rekreacijo z namenom, da bi bili zdravi in odporni ter da bi čim dlje ostali na vrhuncu telesne sposobnosti. Doba, ko je človek sposoben za športne rekorde, se konča že v prvi polovici življenja. Seveda pa bi bilo napačno in usodno, če bi prenehali s športom že v četrtem desetletju življenja, ko se ne morejo več uveljavljati med naj hitrejšimi in naj-spretnejšimi. Trdimo da je športna rekreacija v zrelosti in letih staranja prav tako potrebna, kakor v mladosti, na jasnem pa si moramo biti glede smotrov: ne gre več za uspešno tekmovanje, temveč za ohranjevanje vitalnosti, utrjevanje zdravja, normalno telesno težo in sploh za to, da ne bi prezgodaj omagali. Raziskovalci mednarodnega slovesa ugotavljajo, da je lahko »človek 20 let dolgo 40 let star«, če upošteva priporočila gerontologov in posveča tudi športni rekreaciji potrebno pozornost. Kdor živi naravno, kdor se utrjuje na svežem zraku, kdor odmerja del prostega časa aktivnostim za obnovo sil in razvedrilo, je lahko pri močeh tudi še v letih, ko gredo njegovi vrstniki že v pokoj. Kdor pa živi afiziološko, kdor npr. samo sedi. kdor dela enostransko lin ne skrbi za rekreacijo za ravnovesje, kompenzacijo in podobno), kdor preživi ves dan v zaprtih prostorih, pe- ša hitreje. Zdravniki govorijo med drugim o pešačenju zaradi pomanjkanja gibanja, o »involuciji zaradi neaktivnosti«. Pešanje zaradi pomanjkanja gibanja (hipokinetoza) se polašča ljudi tako po malem, tako nevidno, da tega niti ne opazijo. Po malem prido-bivajo na teži, po malem izgubljajo mišično moč, sposobnost srca, elastičnost ožilja, elastičnost prsnega koša, zmogljivost dihal in podobno. Gre za celo vrsto prezgodnjih pojavov staranja. Ljudje se po malem sprijaznijo z njimi in navadno niti ne vedo, da gre predvsem za posledice napak v načinu življenja. Se vedno se zdi ljudem normalno, da je 50-letni znatno težji od 30-let-nega; tudi se zdi normalno, da je 40-letni že okoren, lesen, trd v sklepih, da na primer ne more več teči. Malokdo ve, da bi moral biti človek v drugi polovici življenja vsaj za spoznanje lažji, kakor v najboljših letih. Lažji zaradi tega, ker postajajo z leti mišice in vezi, ki držijo in nosijo breme telesa, šibkejše. Naše teze o športni aktivnosti in primerni telesni teži v drugi polovici življenja potrjujejo tisočeri zgledi. Poznamo veliko takih občanov, ki jih je športna rekreacija ohranila čvrste, vzdržljive in vitke vse do starosti. Na take naletite med planinci, vrtičkarji, nabiralci gozdnih sadežev, igralci tenisa, smučarji itd. Ko se pozanimate za njihov način življenja, vam povedo, da z rekreativno aktivnostjo v tej ali oni obliki niso nikoli prenehali. Uspešen začetek V prvi slovenski namiznotem,. ligi, kjer tekmujejo tudi igralci Gra disa, je bilo odigranih že sedem kol. Ekipa Gradisa je še vedno pri vrhu lestvice. Izredno uspešen začetek v letošnji sezoni ne gre toliko na račun boljše igre ali slabših nasprotnikov, temveč pomembne okrepitve ekipe v letošnji sezoni. V vrste Gradisa je prestopil bivši član Kajuha in prej Olimpije Primož Grintal, ki je v veliki meri pripomogel, da se bo ekipa Gradisa v letošnji sezoni tudi v naprej borila za višja mesta kot doslej. To kažejo že prvi rezultati, saj so v sedmih kolih izgubili le dve srečanji. Posebno nesrečen je bil poraz proti prvaku iz Hrastnika, saj bi bil z malo športne sreče rezultat tudi obraten. Do zaključka prvega dela tekmovanja sta še dve koli in naši' gradbeniki bodo verjetno doživeli še en poraz in eno zmago, saj jih čakata zadnjeuvrščena Sava, ki še ni zmagala v letošnjem tekmovanju in neposredni tekmec za mesto pod vrhom — Triglav iz Kranja Sicer pa je lestvica slednja: PC > 7. kolu na- Kemičar 7 7 0 35:14 14 Triglav 7 6 1 32:16 12 Ljubljana 7 5 2 31:14 10 Gradis 7 5 2 28:14 10 Kajuh 7 4 3 26:27 8 Semedela 7 3 4 20:28 6 Lendava 7 2 5 25:29 4 Fužinar 7 2 5 22:31 4 Mariborski tisk 7 1 6 20:34 2 Sava 7 0 7 3:35 0 Zahvala Upokojenci TOZD Strojno prometnega obrata iz Ljubljane se zahvaljujemo vsem pobudnikom-organiza-torjem izleta 21. 11. 1975 na čudovito gradbišče Bernardin. Med potjo smo bili tovariško razpoloženi, med vso vožnjo smo obujali dobre in težke delovne spomine. Se enkrat lepa hvala za vse. Upokojenci TOZD SPO Mustafa Softič Iz vojske nam pišejo Že štiri mesece sem v Nišu, kjer služim vojaški rok Celotnemu kolektivu želim veliko uspeha pri delu in ob koncu leta lepe rezultate poslovanja. Mitar Andrič Niš Sem na odsluženi u vojaščine v Beogradu. Rad bi pozdravil vse zaposlene na sektorju v Kranjski gori in Bledu, pa tudi tiste, ki so odšli v Anhovo Seveda lepo pozdravljam tudi vse, k i delajo na naši upravi. Mustafa Softič V. p. 4736/8 11002 Beograd Mitar Andrič V mesecu oktobru 1975 se je pri delu Poškodovalo 44 delavcev, na poti na delo in z dela pa sta se poškodovala dva delavca. TOZD GE CELJE (7 poškodb) Jurše k Miha, KV tesar — Pri polaganju betonskih plošč je imenovani pokleknil, ko je hotel vstati, ni mogel sam brez pojoči sodelavca. Boli ga desna noga, da Po more hoditi. Varenica Pero, PU zidar — Pri betoniranju stebra na koti + 0,0 je stopil na cev cevnega odra, cev se je skotalila izpod P°ge tako, da si je pri tem poškodoval Pogo v gležnju. Kerezovič Milovan, NK delavec — Pri Prenosu betonskih železnih palic je ime-P°vanega udarila palica v glavo. Hasanovič Omer, PU železokrivec — Pri Prenosu armature 0 28 ga je palica, ki mu ic zdrsnila, udarila po nogi in trebuhu. Hamzič Ismet, PU zidar — Pri razopa-cvanju sten je stopil na žičnik in se P^bodel v stopalo desne noge. l^asič Adžul, tesarski vajenec — Pri Podpiranju nosilcev z železnimi stojkami je stojka udarila po palcu leve roke. Hadirič Ahmed, KV tesar — Pri zabijanju desk se mu je zapičila trska v de-no roko v sredinec pod noht. Petič Mehmed, PU tesar — Pri razopa-ževanju se je pritisnil ob odrsko cev ter se udaril na sredinec leve roke. Aleksič Nenad, KV tesar — Pri gradnji cevnega delovnega odra je imenovani s tal podajal cevi na oder, sodelavec na odru je eno cev slabo prijel, zato mu je ta zdrsnila iz rok in padla na tla. Med padanjem pa je imenovanemu poškodovala palec leve roke. Arnavtovič Tahir, NK delavec — Ko je imenovani šel po material v skladišče, je delavcu, ki je podiral fasadni oder, vrgel odrsko spojko na zemljo z odra. Odrska spojka se je odbila od tal in udarila imenovanega v členek leve noge. Vrankovič Nenad, vajenec — Pri zapenjanju prenosnega odra mu je kavelj od žerjava stisnil palec desne roke. Milanovič Milan, NK delavec — Pri zlaganju stojk se je udaril s stojko v palec leve roke. TOZD GE LJUBLJANA (4 poškodbe) Tozd GE KOPER (1 poškodba) kflrak Janez, KV ključavničar — Ime-°vani je segreval kos jekla, pri tem mu c drobec priletel v oko. ^OZD GE JESENICE (8 poškodb f ®*°njič Taib, KV tesar — Pri razo u odprtine v zidu je delavec ud |,j,oko’ Ob betonski zid in si poškodc stanec’ leve roke. ^azia Kos ta, NK delavec — Pri pola losenii^ plohov v deponijo nove b< t je imenovanemu spodrsnilo, ti,"1 11111 je ptoh zdrsnil na zadnjo st: H0Srie noge in povzročil lažje odrgnine Urban j a Maks, delovodja — Pri obhodu po gradbišču je stopil z desno nogo na okrogel kamen, pri tem mu je zdrsnilo tako, da je padel in si zlomil nogo. Jelečevič Sefrija, NK delavec — Pri nabiranju materiala za opaže ga je udaril kos bankine po hrbtu. Prolič Boro, PK delavec — Pri razo-paževanju plošče mu je padla čelada z glave. Medtem, ko je pobiral čelado, je priletel kratek ploh s stropa in ga udaril po glavi. Bobič Esad, NK delavec — Imenovani je imel nalogo planirati zasipni material v jami, sodelavec pa ga utrjevati z žabo. Wri tem je sodelavec iz neznanega vzroka pritisnil na gumb žabe, katera je pri enkratnem skoku udarila imenovanega po roki in mu poškodovala palec. TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA (4 poškodbe) Šabič Omer, NK delavec -- Pri polaganju armature mu je pri dvigu armaturne palice nad glavo padel drobec materiala v oko. Mašič Rešid, PK tesar — Imenovani je s škarjami za rezanje armature rezal železno palico v betonskem elementu. Ko je palico prerezal, mu je zaradi pritiska na škarje potegnilo desno roko naprej in z njo je zadel železno sidro. Pri tem si je poškodoval roko. Karamovič Huso, NK delavec — Pri de-montaži betonskega okna si je odrgnil levo roko. Kovačevič Huse, NK delavec — Imenovani je mešal malto Za to delo je potreboval lopato, ki je bila na mestu, kjer so bile zložene stojke. Ko je potegnil lopato izpod zloženih stojk, mu je ena od teh padla na prst roke. TOZD GE MARIBOR (5 poškodb) Horvat Stefan, PK zidar — Ko je imenovani stopil čez kanal, širok 40 cm, mu je spodrsnilo, pri tem si je poškodoval levo nogo v stopalu. Škerget Silvester, vajenec — Imenovani je neposredno pred nezgodo delal na delovnem mestu oddaljenem 8 m od mesta nezgode. Samovoljno je zapustil delovno mesto ter odšel pod delovni oder, kjer so zidarji izvajali fasado na četrti etaži (10 m višine) V trenutku, ko je pogledal navzgor, mu je priletela malta v oko. Klemenčič Franc, KV tesar — Imenovani je žagal na krožni žagi desko ter na kraju prerezane deske odstranjeval odrezan komad s palcem desne roke brez pripomočka, tako da si je poškodoval prst. S rok Jože, VK tesar — Pri razopaževa-nju betonskega elementa je imenovani z roko odstranil moral, istočasno je vaje- nec udaril po opažu in tako pri dvigu sekire zadel z rezilom imenovanega med prste desne roke. Hrženjak Josip, KV zidar — Imenovani je šel med armaturnimi sidri in se z desno nogo zadel tako, da je dobil poškodbe pod kolenom. TOZD GE RAVNE (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR (3 poškodbe) Berglez Ljudmila, gr. tehnik — Pri obhodu gradbišča je imenovani na brežini Izkopa zdrsnilo tako, da je padla ca. 1 m globoko in si poškodovala nogo v gležnju. Trstenjak Josip, PK tesar — Imenovani je delal pri opaže vanju stebrov betonarne Pri tem je stopil na žebelj in si ranil stopalo desne noge. Matuš Tatjana, knjigovodja — Imenovana se je vračala z dela domov in ji je v Prežihovi ulici spodrsnilo. Noga ji je klecnila tako, da je padla in si poškodovala gleženj. TOZD KO LJUBLJANA (1 poškodba) Doler Ivan, KV ključavničar — Pri prekladanju profilov je imenovanemu stisnil profil palec desne noge. TOZD KO MARIBOR (1 poškodba) Kristl Branko, VK strugar — Imenovani je pri sestopu iz mešalnika stopil na dovodni kabel preizkusne stikalne mizice, katera je bila na mešalniku, zato mu je padla in sicer na glavo in ga poškodovala. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (7 poškodb) Bjelič Fuad, PK delavec —- Pri boksu sortirnega transportnerja je zaradi pre- velike količine nerazsortiramh plohov en kos zdrsnil in padel imenovanemu na desno nogo. Tavčar Tone, PK delavec — Pri čiščenju dvorišča v okolici mehanične delavnice je imenovanem u padel nek drobec materiala v oko Nose Franc, PK delavec — Pri sekanju žAmanja se mu je zasadila v prst trska, katero si je sam izdrl. Naknadno se je začelo to mesto gnojiti ter je moral Iskati zdravniško pomoč. Tanšek Jože, PU delavec — Pri izrezovanju kolutov, za opaže na tračni žagi mu je na grči spodletelo tako, da je s palcem desne roke zadel ob žagin list. Pešič Zoran, KV delavec - Pri roblje-nju plohov je imenovani z roko udaril v delovno mizo in si jo poškodoval. Bojič Milan, vajenec — Pri valjanju hlodov od uvoznega transporterja do nastavkov tračne žage ga je hlod stisnil in mu poškodoval sredinec leve roke. Mehinovič Mi ra len, vajenec — Med delovnim odmorom je sedel na dvižni voziček, Voziček je bil v gornjem položaju, eden od vajencev je pritisnil na sklopko za dviganje in spuščanje vozička. Z roko je imenovani drža! gornji del vozička tako, da mu je stisnilo prstanec leve roke. TOZD OGP LJUBLJANA (1 poškodba) Puškar Redo, PK betoner -- Na poti v službo ga je v vasi Studenec na Zaloški cesti s stranske neprednostne ceste izsilil osebni avtomobil, vsled česar je prišlo do prometne nesreče. TOZD SPO LJUBLJANA (— poškodb) V tem mesecu ni Dilo zabeleženih poškodb pri delu TOZD ZELEZOKRFVNICA (4 poškodbe) Prijave nesreč pri delu še niso dostavljene. Bojan Bambič KRIŽANKA-30 let Gradisa JI >. It. 03VEŽ.IL- SfttSKI MANJŠE NASELJE ptica UJEDA SESTAVIL Fr. PISATELJ, Al$X 'trije musk£Ti«i sr.MŽA LM< VNAČA lOtUW OTDfc. »A^UAr Lepi jmla nu?AWB? ZA-H.VEJE STA* IH PENIC IX ?*ZP>JA rastlina MESTNIK to s; Plotno- T-AJKo STKOPni I NObEUJ EVNUH, KASTRAT SPODNJE OKONČINE Strina OZNAKA PA iA-ČASVo RBsitnu ClTv Ari ■ konica BELeŽ ni c. a STRUP. VLAcA VET NI K TUJE SEN IME Ran er. d*. J DtU g§tfgj Jercam ?r.f£ LETi ObLiEEM S LOV-NO AŽIVOVIC Novak 30 L£T. GRADIS LUDVIK GolmAN NK _ IlEODLtČtN LOŠČILO GOMETAS oliuPi 1A OBLIKA ALBIN PERNAT SLOVENSKA OPERNA PEVKA BRATU! ta davi v ILOVICA RAKITNA, >0KCA>»U SRBIJI 0FIC|R«| Suj Pt LAKTU BA> tEhlh PROSTOR ZA AcBDC qeo NEM .. ?rE»lo^ šm^ss&m NIKALNIC* LjRčlJ A MIHELI PRVOTNI PREBIV. AneaKE MASTEM iRLočet ČEBEL UiUSili g UUiL. u