V Trstu, sabota 13. maja 1876.
Tećaj I.
„Edinost* izhaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr. 40.
*	* • P®!«1 ,et« » 1 » 20-
•	. » čtrt . w — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 , * „ * 2 krat 6 » „ » „ 3 krat
Zu veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr v tabakarnah v Trstu pri poste, pod obokom tik Kaliatrove hiše, na Belvedere pri g. Bertolinn.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v llar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tiih, v Skednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni /.g. J. Ježu Naročnina naj se pošilja k sv. Ivan« št. 424, pisma in dopisi vreduistvn v Škorkoli št. 84. Udje pol. dr. .Edinost" kteri mesečino redno plačujejo, dobivajo list brezplačno na dom.
Glasilo slovenskega političnega drnštva tržaške okolice.
,V edinosti je moč".
Slovenščina v tržaških srednjih šolah.
Po naravnem pravu in tudi po gtaso-vitem § 19 državnih osnovnih postav, morale bi šole biti narodne, to je, podučevati bi se imelo v njih v tistem jeziku, v katerem ljudstvo v dotičnem kraji govori. Ali temu žalibog ni tako, ker sedaj vladajoča sistema hoče v Cislitavskih, ali kakor se uradno pravi, v deželah, ki so zastopane v državnem zboru, vse ponemčiti v Translitav-skih pa vse pomadjariti in zlasti nam Slovencem ne privošči narodnih učilišč, posebno pa ne srednjih šol, o katerih hočemo tukaj spregovoriti.
V Trstu smo Slovenci med Scilo in Karibdo, med nemškutarijo in lahonstvom. Država ima svoji srednji šoli, gimnazijo in realko, z nemškim učnim jezikom, v katerih sta deželna jezika, namreč slovenski in italijanski, le izredna predmeta; mesto ali dežela pa ima svoje srednje šole z italijanskim učnim jezikom in z nemščino učnim predmetom, v katerih pa o slovenščini nij ni duha ni sluha. Od obeh strani smo toraj Slovenci stiskani in zato se ne moremo navduševati ne za državne, še manj pa za mestne učilnice.
Po naravnem pravu morale bi v Trstu biti paralelne srednje šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom in nemščina naj bi se v njih predavala kot obligaten učni predmed. Trst je središče primorske dežele, v katerej sta le slovanščina in italijanščina prava deželna jezika ; nemški jezik govore le v mestih naseljeni Nemci, na katere pa ne bi se imelo toliko ozira jemati, ker sicer bi prav toliko z isto pravico smeli zahtevati tudi tu naseljeni Angleži, Francozi, Grki itd. Za Istro, kjer prevladuje hrvaško narečje, naj bi se gimnazija v Pazinu pre-strojila v hrvaško učilišče.
Se ve, da mi nemamo nikakega upanja, da se to za zdaj vresniči, ter smo le povedati hoteli, kako bi imelo biti po naravnem pravu narodov. Zdaj pa si poglejmo reči, kakoršne so v resnici pri državnih in mestnih srednjih šolah. Iz pravnega ozira ne moremo pritrditi temu, da je vlada lansko leto italijanščino v državnih srednjih šolah pahnola med neobligatne predmete, med katerimi je slovenščina vedno bila, temveč mi
smo za to, da bi se slovenščina in italijanščina enakopravno predavali na srednjih šolah kot obligatna predmeta za vse, dokler ostane učni jezik nemški.
Tudi, ako bi se imelo podučevanje v drugih predmetih za kake ure na teden skrčiti, naj bi bila deželna jezika vsaj zapovedana predmeta, ker sta učencem gotovo še potrebniša, nego marsikateri drug predmet, nego n. pr. grški ali latinski jezik. Res je, da ste slovenščina in lašČina obligatna predmeta za učence dotične narodnosti, toda to lie zadostuje in je le nemšku-tarstvu v prid, ker se kdo lehko izda za Nemca, da se mu jih nij treba učiti, kakor ve pisatelj teh vrstic n. pr. za učenca na gimnaziji, ki je poitalijančen Slovenec, pa se ne uči ni slovenščine ni laščine, ker se je vpisal za Nemca!
O tej priložnosti opozorujemo naše poslance v trž. zboru na to, naj oni, ako pride ta reč v zboru spet na vrsto, kakor je uže bila, podpirajo zahtevanje italijanskih mestnih poslancev, da se lašČini zopet da njena pravica na državnih srednjih šolah ; h krati pa naj zahtevajo, da se da enaka pravica tudi slovenščini, čemur gotovo ne bi imeli Lahi ugovarjati.
Na mestnih srednjih šolah pa se slovenščina nikder ne predava; še kot izredni predmet ne. Kriva je tega gotovo največ lahonska večina mestnega starešinstva, ki hoče vse polaščiti in se slovenščine boji bolj, nego hudič križa; kriva je tega tudi vlada, ki se za slovenščino nič ne poteguje, dasi bi bila njena dolžnost, skrbeti za to, da se državne postave spolnjujejo in krivi so tega nekoliko tudi sami Slovenci, ki se za tako važno stvar premalo brigajo.
V nekej seji mestnega zbora sprožil je bil okolišk poslanec misel, naj bi se na ljudskej šoli v Škorklji slovenščina vpeljala kot učni predmet, kar se ve da nij obveljalo, ali da bi bil kdo tirjal, naj se slovenščina vpelje v mestne srednje šole, nij nam znano. Morebiti, da dozdaj tudi nij bilo k temu vgodne priložnosti in zato v prihodnje opozorujemo okoliške zastopnike tudi na to. Vlada sama pa naj bi naj prva za to skrbela in če tudi ostane pri svojem principu, da je učenje deželnega jezika obligatno le za učence dotične narodnosti, naj vsaj mestnej gosposki ukaže, da mora slovenščino vpeljati v svoje srednje šole kot
zapovedan uk za Slovence in kot prost predmet za druge. Slovenci tudi davke plačujemo in imamo take pravicc kakor jih imajo Nemci in Italijani, zato ne prosimo, temveč zahtevamo, kar nam gre po pravici, bodi si od države ali od mesta kot dežele. — O koristi in potrebi znanja slovenskega jezika v Trstu in na Primorskem sploh pa Spregovorimo prihodnjič.
------
Dopini.
Iz tržaške okolice, maja.
Uže več let hodi v okolico, vzlasti o nedeljah, neki gospod iz Trsta. Srečal sem ga večkrat in mislil, da je inženir pri magistratu in da ceste ogleduje, ker je vedno v tla gledal i se na človeka, ki ga je srečal, le po strani ozrl. Ko sem pa opazil, da navadno v farovže hodi, tedaj sem sodil, da mora biti škofov služabnik, ki nosi duhovnikom pisma. Jaz nijsem radoveden, zato se tudi nijsem dalje brigal o njem. A letos sem ga prav dobro spoznal. Nij še davno, kur je prinesel nekoliko bukev v okolico, rekel, da jih je sam spisal za slovensko ljudstvo, na vso moč jih hvalil, da še tacih noben Slovenec nij spisal, ponujal jiii in ko se je nekdo branil jih kupiti, grdo ga je oštel. Te dni sem stopil v Trstu v neko štacuno, da kaj malega kupim za god svojej vnučki. Našel sem v štacuni po naključbi tega gospoda; bil je ves srdit; krog njega so stali: štacunar, neki precej velik mlad gospod s kodrastimi lasmi in uže postaran mož srednje velikosti. Štacunar ga je hvalil, druga dva gospoda sta mu pa nasprotovala, sam pa se je jezil in govoril: preklet far je pisal. Zopet drugikrat sem nekde naletel nanj, ko je državnega poslanca, gosp. Na-bergoja obiral zato, ker je na Dunaj znani predlog zarad vžitnine v okolici stavil. Pital je našega poslanca, katerega vsa okolica po pravici čisla in spoštuje, s psovko : neumen kmetač ; jezil se je, zakaj njega nijso izvo-ili, ki je največ storil za Slovence. Cul sem, da je ta gosp. naš domačin, ki ima kampanijo pri Trstu; svarim tedaj okoličane, naj ga ne poslušajo ; on ne more imeti z nami dobrih namenov, ker spoštovane in zaslužene naše rojake tako napada *).
Jože.
*) Tudi je bil od prvega protiven ustanem. (Ur.}
V Skednji 10 maja.
Nevcm, živimo li v ustavni Austriji, ali kje tam v Bosni; kajti spominja rne tega živinska kuga in pa preziranje Slovencev. Na Turškem je navadno vedno živinska kuga, pri nas le malo kedaj; na Turškem je preziranje Slovanov vedno in tako je tudi pri nas v ustavnej Avstriji.
Ko sem ogledava] tablice z napisom „peste l/ovina,u mislil sem, da je živinska kuga le za lahe, ker le onim je bilo svarilo, da se ne sme vlažiti in izlaziti.
Ko pa seni došel z svojim poštenim psom, precej je začel vojak mahati z roko, kazaje na tablico ; za Boga, kaj neki mora to biti ? klical je : peste boina ; gledam psa, bil je vesel; mislil sem si: jaz gotovo nemam pseta bolnega, pa ko me neki strasni Cerberns poduči, kaj da je, se le takrat sem zapazil tablico in jo gledal kot dolgouh nova vrata pri hlevu.
Prezvišeni, slavni, skrbni magistrat! vsaj tudi mi plačujemo pošteno davke in dajemo sinove k vojakom, zakaj se prezira naš domači jezik? zakaj se ne pošiljajo pozivi in naznanila v slovenskem jezika po našej okolici, kam ste založili imenitni § 19. drž. osn. postav ? morda ima veljavo le za Lahe in Nemce? Kako lahko nastanejo nezgode v takih prilikah, ko kmet ne zna laškega brati, koliko je bilo uže v okolici okoličanov kaznovanih vsled turškega mu-gistratovega vladanja po okolici, ker se je vse le izklučljivo v laškem jeziku pošiljalo. Tako ne sine več biti. Gospodje iz magi-stratove kolibe, učite se našega jezika, saj živite od naših žuljev, saj ste čudno kolibo tudi z naših novcev sezidali ; zdaj se lahko še dobrovoljno učite, pride pa čas gotovo, ko se bodete učili slovenščine pj sili, takrat bo pa veljal pregovor: plavaj, ali utoni.
(Jospodarstvo mestnih očetov je prav po turškem kopitu ; ko so šli trije gospodje na Dunaj, cla pokopljejo predlog, ki ga je naš spoštovani g. Nabergoj stavil v državnem zboru zarad užitnine, vzeli so se saboj 6000 : reci šest tisoč gl. ; tudi ti novci so naši in ste jih tako lahko iz mestne denarnice dali; koliko časa se mora kmet truditi, da zasluži 6000 gl.
Z 2000 gl. je na Dunaj kaj prijetna pot. Jaz bi hotel vsak teden popotovati, gotovo nebi trosil na Dunaju denarja za drago žensko obleko, kakor je to nekdo storil, potem pa mu je zala gospodičina ušla se svilnato obleko, ter mu od daleč osle kazala.
Predaleč sem zašel od § 19. ki sem si ga za predmet vzel. Okoličani, ako bo-derno dalje tako zaspani, vzemo nain, meni nič, tebi nič, kakor da bi okoličanov ne bilo, ne le doljenje vasi pod Krasom, temuč vse, kar magistratu kaj nese, in ako bi v Trebiču bogat rudnik bil, zagotavljam vas, da bi tudi Trebič v mesto padel.
Okoličani, ozrite se okrog sebe, saj zarja vstaja, preglejte, da je dan, ako ne, zaspani boste živeli v temi.
Metokus.
Na Opčini 10. maja.
Naši Openci se vedno hudujejo nad magistratom, da jim ne da te*a in tega ; sami si pa nečejo čisto nič prizadevati, da bi kot v vsakej drugi vasi delali za svoj komun, kakor oni pravijo. Oni le čekajo, da bi jim samo prišlo, ali to je nespametno. Pred nekaj leti je nam izbral magistrat zelo nepriljubnega H. za župana samovoljno, če tudi so možje po postavi tri predložili magistratu, naj enega teh treh potrdi. Pa kaj se zgodi? Slavni magistrat je prezrl vse tri od vse občine izvoljene, ter postavil takega na čelo, o katerem je znal, da bo na njegov mlin vodo obračal. Naša vas je ena izmej največjih v okolici in najbolj zaspana v narodnem obziru. Pri polit. drž. „Edinost* je komaj 6 mož iz naše vasi; ali nij to nemarnost in lenoba ? Zato pa tudi vlada na Opčini nevednost in sirovost, bokal in liter sta češčena, narod pa je deveta briga. Oni možje pa, ki se za narod trudijo, kažejo da so saj izobraženi. O žalostna Opčina, kedaj posije luč v temna srca tvojih prebivalcev!
Na>odni zmaj.
——---
Politični pregled.
Mejusobne zadeve mej avstrijsko-oger-sko državo so poravnane, ker so ministri obeh državnih polovic, ko je krona nanje vplivala, vendar dobili modus vivendi. Reči so ostale večidel pri starem; novim določbam se je postavil samo temelj, treba jih bode še natanjčneje razsnovati, vzlasti ban-kine zadeve.
Turško vprašanje dela preglavico državnim možem. Vstaja se vedno siri ; Hrce-govci so Turke v Dugi pri Preseki tako natepli, da jih je nad 3000 mrtvih na mestu obležalo ; v Bosni tepe turške čete vsta-ški vodja Golub i drugi! vstaja je uže skoraj po vsej Bosni razširjena. V Solunu na Macedonskem, rojstnem mestu slovanskih apostlov sv. Cirila i Metoda, vstali so Turki zoper kristijane ter francoskega i nemškega konsula umorili. Mej Turki se je vnel stari fanatizem, staro sovraštvo na kristijane in takih dogodeb, kakor v Solunu, bati se jc povsod, kder je prebivalstvo mešane vere. Iz Bulgarskega se brzojavlja, da je 30 vasi za orožje prijelo i se vzdignolo na Turka. Turška vlada še vedno pošilja vojake na srbsko i črnogorsko mejo; Srbi i Crnogorci stoje v orožji, ter so vsak dan pripravljeni prestopiti mejo. Ogenj je tedaj v strehi i gasilci ga ne vduše več, naj se še tako prizadevajo. — V Berolinu so sedaj zbrani ruski, avstrijski in pruski minister zunanjih zadev, da se pogodi zastran vzajemnega postopanja o vshodnjem vprašanji; naj sklenejo kar koli, toliko je gotovo, da je turška vlada v slovanskih turških deželah dalje nemogoča in da le orožje razsodi
osodo ondašnjih dežel i narodov.
--—
Poročilo
političnega društva „Edinost* obravnav v XI. občnem zboru dne 7. maja v Rojanu.
če tudi je bilo slabo vreme, vdeležilo se je nad 70 udov občnega zbora.
Predseduje g. podpred. Nadlišek, zapisuje tajnik Dolinar, vlado zastopa g. višji komisar Vidic; zborovanje se začne ob % 12 uri.
G. predsednik odpre zbor, ter razloži pomen njegov, g. Dolinar prosi besede.
G. Dolinar začne govoriti blizu takole : Dragi kmetje in okoličani! namenil sem se danes spregovoriti nekoliko besedij o važnem namenu današnjega občnega zbora. Danas smo se tukaj zbrali, da pretresavamo edino točko dnevnega reda, namreč obravnavali bodemo o protestu, katerega nase društvo c. k. namestniji predloži glede pre-maknenja mestne meje v okolico.
čisto naravno je, da mesto ne more pri sedanjih mejah več ostati, i po mojem mnenju bi bilo tudi od nas nepravično, to zahtevati.
Mesto se je začelo širiti; od leta do leta zidajo se nove hiše in Trst je zrastel, da sami neznamo kedaj.
Po mojem mnenju je naravno, da mesto ne more imeti po sredi mesta meje, ker to administrativno davkarski urad zavira. Zato priporočam, okoličani, da pri tej stvari previdno delamo in prevdarimo, da moramo tudi mi, če tudi nemamo večine in moči, prevideti, zakaj je c. k. vlada s tem predlogom deželnega zbora zadovoljna.
Cul sem pri zadnji odborovi seji našega političnega društva glasove, vsakej stvari in vsakemu predlogu pol. dr. protivne ; rekli so nekateri: Ako ne ostane pri starem, rajši nič.
Gospoda moja, jaz nij sem tega mnenja. Jaz vam nečem svojih nazorov vsiljevati ; vsak ima tu prosto besedo, vsak naj svoje misli razodene in predlog stavi, in katerega predlog bode z večino sprejet, tisti mora veljati.
Jaz ne govorim tukaj sam iz sebe ; moj govor je naslonjen na menitve skušenih gospodov in dobrih rodoljubov, kateri so mi pot pokazali, po katsrej bi se morda dalo kaj doseči; če se mi za stare meje Trsta potezaino, in proti premaknenju protestiramo, kopljemo luknjo v vodo in ne opravimo nič, vse naše delo in trud je zastonj.
Odbor je na mestnem planu načrtal z rudečo barvo primerne meje, po katerem bi v mesto prišli le tisti deli okolice, katera je uže zdaj popolnem nazidana in z mestom spojena. Vsi drugi kraji pa, kjer so njive in nogradi, ostali bi zunaj mestne meje.
Okoličani, mi smo zapuščeni in brez moči. Lahi imajo vso moč v rokah, lahko delajo kakor hočejo, v deželnem i mestnem zboru preglasujejo vse nase prošnje in želje. Mi smo sami na sebi premajhni, nemamo drugega zaveznika, nego vlado in če bo nam ona pravična, treba je, da se naslonimo na njo z zaupanjem, da pravične naše
želje v pretres vzame in usliši nas protest. Priporočam vam, okoličani, bodite složni, podpirajte stvar in glasujte vsi za moj nasvet.	{Dalje prihodnjič).
KRITIKA.
ni.
Predno Človek kakorsno koli knjigo svetu v roke da, mora vestno presoditi, ali bode ona ljudstvu koristna, ali ne. Ce ne najde nobene koristi, stori najboljše, da jo vrže v ogenj, ali vodo, kajti nekoristne knjige so škodljive, ker človek ž njimi trati dragi čas, gubi veselje do branja tudi dobrih knjig i poleg tega še denar proč meče. Dobre knjige pa imajo raznotero korist: one človeka kratkočasijo, vesele, nagibajo ga k dobrim delom, od slabih odvračajo, blažijo in plemenite mu srce in glavo vedre. — Koliko teh dobrih lastnostij utegne imeti knjiga, zoper katero sem izdrl kritični meč ? Jaz trdim, da nobene i to mojo trditev podpira občna menitev. Gosp. Godina je spisal in izdal uže več knjig, ali mej tem, ko so bili hvaljeni drugi pisatelji, preziral se je on popolnem, ostal je do denašnjcga dne pisateljska ničla, le sam se je časi pohvalil v časnikih, še večkrat v lastnih svojih knjigah, največkrat pa z jezikom si veliko vrednost in hvalo dajal. Jaz take hvale ne tno-rem na vago devati, ker se držim starega pregovora, ki pravi : lastna hvala smrdi. Če je Horacij smel sam o sebi reči: Non omnis moriar, ne velja to o gosp. Godini, ker je nekoliko razločka mej njima.
Kratkočasiti in veseliti njegova knjiga ne more, ker od prve do zadnje vrste nema ni ene dobre šale, ni ene lepe in lepo oblečene misli; o estetiki niti govora nij ; nagibati človeka k dobrim delom, odvračati ga od slabih, ali mu srce greti in blažiti ne more tako pisanje, v katerem veje samopa-sen, strasten, nestrpljiv, grizljiv duh. Celo besede: „Bog daj!14 „hvala Bogu! itd." ranijo večkrat nežna čutila, ker jih gosp. pisatelj rabi na nepravem mestu, v čisto vsakdanjih nepomenljivih stavkih. Vsaka reč ima svoje meje; omne nimium vertitur in vitium, pravi Latinec, in zapoved veleva : Ne imenuj po nepotrebnem božjega imena. — Kako priskutilo je tole : „Najvišje bitje, katero se imenuje Bog." Jeli slovenski narod tak divjak, da ga mora gosp. Godina učiti, kako se imenuje najvišje bitje? da je on pisal: „najvišje bitje, Bog," ali samo eno, ali drugo, pa bi dobro bilo. Besedi „stvarnik" prideva gosp. pisatelj prilog „najvišji," kakor daje stvarnikov več vrst, višjih i nižjih; zakaj se ogiblje najboljšega, sploh rabljenega pridevka „ vsemogočni,u tega menda sam ne zna. Neokusno je tudi to, da se vedno sklicuje sam nase, kakor da je kdo ve kaj; tolikokrat pritakneni stavki: „Kakor smo že omenili" itd. ne morejo nobenemu po vseči biti.
Sploh je njegova knjiga v estetičnem in etičnem obziru taka, da človeka nevolja obhaja, zoua lomi, ko jo bere.
Morebiti pa gosp. Godina ljudem glavo vedri, saj pravi, da piše ljudstvu v poduk ? Kaj še! Gorje Slovencem, ako ne bi imeli boljših učiteljev! Vse iznašbe so popisane jako slabo, veliko je kokodakanja, malo jajc. Eden izinej boljših popisov je tale: „Iznajdba svile (Žide).
Opazovanje, kaj da se rodi po tem, da neki nočni metulji, katerih živenje traja kakih Šest tednov, se najedo murvinega pt''rja v spomladi, in se pa potem zapredejo, — da si napravljajo namreč iz tega, kar snedo, nek zavitek jajčne podobe ali nčko luščino enake podobe, obstoječo iz jedne same niti dolge do 1000 čevljev, je dalo že v davnih časih ljudem, in sicer v Aziji, to je, v Kini in Indiji, uzrok tej važni iznajdbi. Kazvija se pa omenjena nit vsacega zavitka (lušči-ne) umetno po navlašnji napravi, in se po tem prideluje redna svila — to jako znamenito tergovinsko blago, kakor je že sploh znano. Sviloreja je zdaj v mnogih deželah razširjena.w To je vse. kar je povedal gosp. Godina o svilarstvu. Komu je ta prazna mlatva v poduk in korist ? Da je gosp. Godina podal kratko zgodovino o svilarstvu : kako ostra postava je varovala njegovo skrivnost na Kitajskem, kako so svilo cenili Rim-Ijanje, da so jo zlatom odvagavali, kako je prinesel seme misijonar v votlej palici v Evropo, kako se je potem svilarstvo razširilo in kake dobičke donašalo celim deželam, in je tej zgodovini dodal kratek in dober poduk o svilarstvu ; bilo bi to zanimivo in koristno Slovencem, ki se s to obrtnijo še premalo pečajo.
Kakoršen je ta popis, takošnji so vsi drugi. Kaj pravim, vsi ? Ne, še slabši so nekateri, a najslabši mej vsemi o telegrafiji. Profesor Subic nam je podal v letopisu slovenske matice izvrsten poduk o njej, gosp. Godina izvrstno zmešnjavo. On popisuje električni tok mej dvema brzojavnima postajama tako napačno, da se mora vsak strokovnjak čuditi pisateljevej nevednosti. Oktroiral je telegrafiji tudi take črke, katere se nikoli nijso i se nikoli ne bodo rabile, ker so popolnem nepraktične. V srednjem veku so imeli učitelji pregovor : Grae-ca sunt, non loquantur; to se pravi: česar ne znaš, tega ne uči.
Nemam volje, dalje o tej nevšečnej stvari govoriti, uže iz tega, kar sem povedal, vsak lehko vidi, da ne klatim zved z slovenskega neba, ampak da pometam smeti izpred domačega praga.
V začetku te kritike sem rekel, da pozneje povem, zakaj sera se lotil tega dela. Vzrok je sedaj očiten ; kritika je bila potrebna časti našega slovstva in koristi slovenskega ljudstva in veseli me. da me je mnogo veljavnih mož v tej menitvi potrdilo. Da bo gosp. Godina vedel njenega očeta, da se ne bode v očitnih krajih drl na druge, moram še povedati, da je nij pisal „preklet far," ampak *)
Strupena kača.
*) Prihodnjič priobčimo lisr, kateri je gosp. Godina pisal uredniku o tej kritiki; „Strupena kača" mu uže prilije potrebnega strupa.	Uredn.
Domače stvari.
Slovenski veteran, Matija Dolenee, umrl je te dni v Trstu v 86. letu. Ker je mož Rubinsonu enako mnogo pretrpel, naj občinstvu nekoliko o njem povemo.
Rojen je bil 11. februarja 1790 v Postojni pri Martinčku. Leta 1809 je pobegnil pred francosko vojsko na Štajersko na avstrijska tla, pa bil je z nekim tovarišem na Savi vjet, v francosko vojske uvrščen, in skozi Italijo na Francosko odpeljan. Šel je potem z Napoleonom I. skozi Nemčijo v Rusijo, kjrr je v vseh bitkah bil, na zadnje pa pri požaru Moskve pri Tombei z drugimi zajet in v Sibirjo kot vjetnik odpeljan. Po pomirjenji leta 1815. izpuščen iz Sibirje v svojo domovino, kjer so ga uže vsi njego vci mej mrtve šteli, moral je zopet v avstrijsko vojsko stopiti, ter 4 Jcta služiti v kranjskem polku.
v
Leta 1819. je bil odpuščen. Se to leto je stopil za tehtovalca v službo, ter služil r>7 let, katera služba je jako težavna bila. Zapustil je dva sina in 17 stričnikov, kateri žalujejo za njim. ivanjki je bil trdnega zdravja, kakor je ves Martinčkov rod v Postojni. V francoskih vojskah je mnogo pretrpel, bil je ostanek one armade, ki je zmrznila na Ruskem, vedel se je hrabro in junaško, zato pa je dičila junaške prsi srebrna svetinja hrabrosti in križec. Naj mu bode zemljica lahka!
O njegovem vojaškem življenji bi se napisal lep roman, ako bi bil kedo več o njem
znal, ali živel je v tihoti in miru.
* *
*
Samomori pri vojacih. V kadetskej šoli v Trstu se je v noči od 1. na 2. maja z lastno puško ustrelil frekventant H., rodom Slovenec, nekoliko lehkomišljen, a od tovarišev ljubljen mladenič. Uzrok samomoru je neznan, a tovariši ga iščejo v slabej klasifikaciji. — Dva dni prej se je ustrelil v Pulji narednik hrvatskega polka Wezlar, imenom Trničič, ker ga ministerstvo z ma-jevim avancementom nij naredilo kadetom, premda so njegovi součenci, ki so mnogo slabše kadetsko šolo absolvirali, postali ve-činom častniki. Tako slavljena vojaška nepristranost sili mlade ljudi do žalostnih činov.
* *
*
Gospod Cimola je osnoval v Trstu, na Opčinah, v Prošeku, Sežani, Miljah in Kopru prav krasno pogrebno pripravo i po nižjej ceni, nego tržaško pogrebno društvo* Priporočamo njega toliko bolj, ker ima tudi plemeniti namen, da ubozim postreže brez plačila.
« *
*
Program besede, v nedeljo dne 14. maja 1876. v Rojanski Čitalnici: 1. „Moški zbor." — 2. „Cveterospev." — 3. „Eno uro Doktor.« — 4. „Zbor." — 5. Prvikrat: „Raztresenca," vesela igra v enem dejanju. — 6. Družbena zabava in ples.
Začetek o 7 uri zvečer. - - Vstopnina za neude 30 kr. za osobo.
——«flnAAAAA/UVw-
Bazne stvari.
škof Strosmajer mecen umetnosti.
V „Piccolo" piše nek dopisnik iz Napolja: Prej nekterimi tedni je zapustil Itim imenitni hrvaški škof Strosmajer, kateri vsako leto v zimskem času svojo domovino zapusti, pride v ltim in stanuje v I. nadstropji na „Kipti:" da se je tako rekoč pomeščanil, kupuje knjige, starine, mneteljnosti, občuje z naj odličnoj i m i umetniki in učenjaki, obiskuje njih atelirje in dvorane. Posebno vnet je za glasbo.
Pri vsem tem pa ne pozablja svojih domorodcev, ki ga po pravici svojega očeta imenujejo ; to znajo tudi vsi Hrvati, kateri v Rim dohajnjo. Pozimi leta 1875-7G. je pela hrvaška pevkinja Vizijakova v gledišču „Ap-pollo." Strosmajer Šel jo je pošlusat, to se ve, v civilni opravi. — Prav to zimo je prišel v Kim znsini violinist Krežina; škof Strosmajer je skrbel zanj očetovski in ko je nevarno zbolel umetnik, nij škof prej zapustil Rima, da je Krežma da dobrega
ozdravel. Slava mu 1
* *
Palacki, češki zgodovinar, je praznoval v nedeljo 23 aprila, zvršitev knjige češke zgodovine, katera ima štiri zvezke; nabralo se je bilo ogromno število povabljenih čestiteljev na streliškem otoku v Sofijni dvorani. Govorili so najodličneji češki rodoljubi, telegramov je došlo iz vseh slovanskih dežel obilo, tudi pisma od nekaterih iskrenih veljavnih domoljubov. Palaeki je vzbudil narod iz narodnega spanja, on je oče čehom, stal je v naj burnejih časih ko skala v morji, zato ga tudi vsi Slovani časte in vzlasti
Oehi. Slava mu !
* *
*
Vojaška godba izvikana. Na češkem je bila pri nekej slavnosti vojaška godba izsikana, to je: žvižgali in šumeli so jej, da je morala jenjati. Kriv je bil polkovnik, ki jc vse narodne melodije iz programa izbrisal. Našemu domačemu polku Kuhnu se tega nij treba bati, kajti nikdar se nij slišala od njega v Trstu kaka narodna melodija, pač pa od Hrvatov!
* * *
Junak Hubmajer je zopet srečno došel v Beligrad, kakor poroča dopisnik „Praške Politikeželimo mu mnogo vspeha in junaških lavorik.
Hubmajer, iz Trsta prognan, bil je nekaj časa v Švici, in od tam je šel v Srbijo; rekel je našemu uredniku, da ne bi mogel živeti daleč od bojišča in čuti, kako se s Turkom lasajo.
* »
*
Desetletni ubijalec. Pri jezeru Garda na Italijanskem so se otroci igrali, desetletni dečak zagrabi kamen mej prepirom, ter rani štirnajstletnega fanta na nogo, da je padel. To še nij bilo dosti, vzame drug kamen ter bije ležečega po glavi in še po
njem skače, da je ubogi dušo izdihnil. * *
*
Čudno povračilo. Nedavno je umrl v Kolmaru nek odvetnik, ki je zapustil no-
rišnici tega mesta stotisoč frankov v oporoki rekoč: Jaz sem ta denar dobil od tistih, kateri so se vse svoje življenje pravdali ; toraj nij moja zapuščina nič drugega nego povračilo.
* * *
Žena Matuzalemka. „Korir Poznan-ski" je objavil, da živi v neki vasi Kosiar-ki blizo Varšave stara žena po imenu Lucija Uzceivek, rojena 13. decembra leta 1709, katera je kljubu svojih 166 letne starosti v najboljšem zdravji. Krstne crkvene bukve spričujejo to starost. Stari ljudje tistih krajev pravijo, da je omenjena žena prav taka, kakoršno so v mladih letih poznali, da se
tedaj nič nij spremenila.
» *
♦
Zavdanje z gumbom (knofom). V
Dancigu na Nemškem je umrl neki gospod vsled zavdanja z gumbom (knofom), kateri je bil iz kovine in ga je v srajci nosil. Gumb je bil od pota zelenkast, odrgnil je gospodu kožo in tako mu s zelenim volkom (verderame) zastrupil krv, da je moral u-mreti. Naj bo to z svarilo vsem, kateri v srajcah gumbe iz kovine nosijo.
Listnica uredništva.
G. 0. Materija. Inserat je isto v nemškem, mi smo ga po orginalu prevedli. — G. J. sp. v T. V listnici se nijste upali imena podpisati, hodite na Turško. — G. J. Štrukelj St. Dainiano. Prejemate list? — G. J. J. na Rakeku. Zakaj nij odgovora ? — G. Ž. D. v Škofjiloki. Vašim novim ga-
silcem trebalo bi vedno dežja, Bizmark in Moltke imata na prodaj več „Pickelhaub," bi se li v Loki mogle v denar spraviti ? list odpošiljam vsem enako redno, treba bo popraskati, kjer srbi.
Dr. AUGUST OLIVO
C. K.
NOTAR
je odprl svojo pisarno 1. tega meseca blizo starega sv. Antona, via Fontanone, st. 1, v I. nadstropji v istih prostorih, kjer je bil poprej gosp. notar Dr. Quarantotto.
AiTICIOKA,
žalostna igra v petih dejanjih se dobiva zdaj po 35 soldov tudi v bukvarnicah in sicer jo imajo na prodaj : V Trstu F. H. Schimpf, v Gorici F. Vokulat, v Ljubljani J. Giontini, v Celovcu J. in F. Leon in založnik sam J. Križman pri sv. Ivanu poleg Trsta.
Dobra domača kapljica!
Kdor hoče dobre vinske kapljice poku-siti, naj pride k meni; v nedeljo 14. t. m. nastavim svoj pridelek doma pri Piščancih*
Luka Piščanec.
Najnovojše srečkanje
VELICIH ISTIN,
kterih prvo bode meseca junija 1876.
V tem od države zavarovanem srečkanji se potegne v malo mesecih
0,000,000 državnih mark,
katere se razdele med tiste, ki so se vdeležili srečkanja. Kazen 00,000 dobitkov v denarju je najvači dobitek
375,000 državnih mark.
K temu posebno varnemu srečkanju dobi lahko vsak izvirne srečke (ne promes) in velja
Cela srečka 6 drž. mark ali 3 gold. 30 kr. av. velj. Polu srečke 3« w„l„65„ „ Ćetert „ iya	* - 85 „
Naročila se vrše po poslanem denarju ali povzetji tudi v najdaljše kraje naglo in na tihem; uredska dobitna kazala in denarni dobitki se pošiljajo precej po srečkanji in pregledi se dele brez plačila.
Vsaka haiuburška hiša daje poročila o našej firmi.
Naj se tedaj vsak s zaupanjem obrne na svetu znano firmo, ki prodaja naše ugodne srečke.
Bratje Lilienfeld,
opravništvo državnih papirjev v HAMBURGU.
Lastnik izdate I j in odgovorni urednik Ivan Doliliar.
Tisk avstrijskega Lloyda.