Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. „Wiener Ztg." od 10. t. m. razkazuje dohodke in stroške celega cesarstva v letu 1857. Vseh dohodkov skup je bilo 298 milijonov, 295 tavžent in 247 fl., stroškov pa 340 milijonov, 829 tavžent in 715 fl.; presegli so tedaj stroški dohodke za 42 milijonov, 533 tavžent in 868 fl. V letu 1856 so bili stroški za 62 milij., 353 tavžent in 667 fl. večji.   Dohodkov je bilo lansko leto navadnih
-----   263   -----
za 275 milijonov, 900 tavžent in 860 fl., nenavadnih pa za 22 milijonov, 394 tavžent in 987 fl. Neposrednji davki so dali 94 milijonov, 770 tavžent in 656 fl.; posrednji pa 152 milijonov, 399 in 274 fl. Med neposrednjimi davki je dal največ gruntni davek, namreč 63 milijonov, 242 tavžent in 146 fl.; hišni davek je dal 11 milijonov, 719 tavžent in 486 fl.; davek od obertnije 9 milijonov, 892 tavžent in 863; davek od premoženja (dohodnina} 9 milijonov, 763 tavžent in 300 fl. Vsi ti davki so dali 1857 2 milijona, 638 tavžent in 844 fl. več kakor v letu 1856. Med posrednjimi davki je donesla porabnina (Ver-zehrungssteuer) največ, namreč: 36 milijonov, 934 tavžent in 335 fl. (čez 4 milijone več kakor 1856); štempelj, takse in plače od pravnih opravil so dale 30 milijonov, 981 tavžent in 982 fl.; sol 26 milijonov, 905 tavžent in 465 fl.; tabak 26 milijonov, 686 tavžent in 126 fl.; coli 18 milij., 786 tavžent in 427 fl. Posrednji davki so dali 1857 3 milijone, 513 tavžent in 815 fl. več kakar 1856. Med nenavadnimi dohodki so dale takse za oprostenje od vojaščine 17 milij., 59 tavžent in 603 fl. — Kar stroške utiče, so prišli navadni do 324 milijonov, 686 tavžent in 875 fl., nenavadni pa na 16 milij., 142 tavžent in 840 fl. Cesarski dvor je prizadjal 9 milijonov, 104 tavžent in 24 fl., ministerstvo unanjih zadev 2 milijona, 78 tavžent in 151 fl., ministerstvo notranjih zadev 29 milijonov, 471 tavžent in 304 fl., ministerstvo dnarstva 24 milijonov, 106 tavžent in 848 fl., ministerstvo pravosodja 15 milijonov, 882 tavžent in 99 fl., ministerstvo bogočastja in šolstva 5 milijonov, 482 tavžent in 418 fl., ministerstvo kupčijstva 21 milijonov, 822 tavžent in 844 fl., armadno nadpoveljstvo 106 milij., 890 tavžent in 19 fl., najvišja policijska oblastnija 10 milijonov, 527 tavžent in 393 fl. in potrebe za deržavni dolg 91 milijonov, 786 tavžent in 986 fl. Med posamnimi stroški so najzanimivši: za armado v domačih deželah 98 milijonov, 562 tavžent in 856 fl., obresti za deržavni dolg 74 milij., 905 tavžent in 316 fl., politično oskerbovanje v kronovinah 22 milijonov, 448 tavžent in 265 fl., za sodno oskerbovanje v kronovinah 15 milij., 179 tavžent in 127 fl., za ceste 12 milijonov, 771 tavžent in 500 fl., za finančno stražo 7 milij., 500 tavžent in 915 fl., za žandarmerijo 6 milijonov, 972 tavžent in 682 fl., za finančne vodstva in prokurature 6 milijonov, 865 tavžent in 198 fl., za mornarstvo 5 milijonov, 444 tavžent in 343 fl.
—  C. k. ministerstvo notranjih opravil je ukazalo, da naj se brez odloga za to skerbi, da se sodništvo čez več prestopov kazenske postave pri vseh političnih in policijskih oblastnijah kakor tudi pri magistratih večjih mest že 1. septembra 1858 začne.
—  Kakor „Sedmicaa piše, nameravajo učenci slavnega gosp. dr. Miklošiča na Dunaju z njegovim privoljenjem njegovo podobo izdati.
Iz Lvova. Bilo je v raznih časnikih brati, da je bila v Lvovu pred nekimi mesci poskušnja ustaje zadušena. 5. t. m. je bila sodna preiskava deležnikov te zarotije sklenjena. Bili so večidel študentje, kterih je bil en sam čez 20 let star, najmlajši pa še 14 let ni imel. Vse hudobno početje teh fantalinov je bila vojaška igra, kteri so pa po nesreči dali tudi nekako politično pomeno. Pogovorili in zarotili so se, da bo vsaki njih vsaki mesec dva zarotnika pridobil; domišljevali so si, tako v kratkem času 7000 zarotnikov nabrati. S temi bi bili na noge stopili, pa brez dnarjev, ker na te pri tacih priložnostih nihče ne misli, pa tudi brez orožja. Njih namen je bil, Galicijo od avstrijanskega cesarstva odtergati in iz nje posebno kraljestvo napraviti. Najstareji med njimi, Aleksander Danilovi č si je do-mišljeval, da je potomec poljskega kralja Sobieskega in da mu krona novega kraljestva ne more oditi; drug je povedal sodnikom,  da je  bil prepričan,  da  bi bil najmanj knez v
—   264   -----
novem kraljestvu, še drag: je mislil, da bo dobro jedel in pil pa nič delal in nič davkov ne plačeval. Iz petih fantalinov je bilo sostavljeno skrivno svetovavstvo, v kterem je sedel tudi še ne 14 let star fantek, kteri je pervo noč, ko je bil v ječo sam vtaknjen, jokal in vpil, ker se je bal, da bi ga bav bav ne uzel. — Deržavni pravdnik je dokazoval v dobro sostavljenem govoru, da je dostikrat v majhnih po-četkih kal škodljivega semena, in nasvetoval, mlade hudobneže zavoljo velike izdaje obsoditi. Zagovorniki so bili trije, med kterimi je dr. Rodakovski sodnikom na serce položil in jih opomnil, iz neumnih, lahkomiselnih fantalinov ne zanimivih političnih mučencov delati. — Obsodili so najsta-rejega v smert, 7 druzih na pet let, najmlajega pa za en mesec v ječo. Sicer pa so bili vsi milosti presvitlega cesarja priporočeni.
Iz Cerne gore. Bivši predsednik černogorskega sta-rašinstva in knezov stric, Juri Petrovič, se je po priza-djanju avstrijanske vlade s knezom Danilom in njegovim bratom Mirkom spravil in se verne iz Zadra, kjer je več časa živel, v svojo domovino. Knez je obljubil, mu celo njegovo premoženje nazaj dati.
Od černogorske meje. Komisija za uravnan je meje med Cerno goro in Turčijo je imela 21. julija svojo pervo sejo v Dobrovniku. Preden bo svoje delo dokončala, bo preteklo več ko četert leta.
Iz Nemškega. Pruski kralj, kteri biva zdaj v Tegernsee na Bavarskem, je zopet huje zbolel. Putka se ga je lotila in malo ali celo nič ni upanja več, da bi še kdaj vlado prevzel.
Iz Francozkega. Cesar in cesarica sta zapustila Cherbourg in se podala v Brest po morju. Povsod so jima napravljali veselice in slovesnosti. Tako sta imela željo, v mesticu Quimper viditi bretonski ples. Zavoljo tega je izpisal župan mesta finisterskega oklic, v kterem pravi: Cesar in cesarica želita zlo viditi vse, kar zadeva šege in navade naših krajev, in veselita se, med našimi verlimi kmeti biti. Zavoljo tega sta si izvolila med vsem, kar je njima v čast mesto napravilo, ples. Pri tem plesu naj bodo tedaj zgolj kmetje deležni.
Iz Angležkega. 11. avgusta so se v fcilkeniskem okraju kmetje in drugi hudovoljneži spuntali. Grede od kraja do kraja so razbijali kmetijske orodja in terpinčili posestnike.
Iz Egipta. Nekdo je hotel vice-kralja umoriti. Našli so ga v njegovi postelji skritega. Brez odloga so ga za eno glavo prikrajšali.
Iz Indije. Vročina je minula, namesti nje je pa nastopilo deževno vreme, ktero brani nadaljevanje vojske.
Iz Kine. Angležki in francozki odposlanci so se z kinežkimi pooblastenci sošli. Ti so prav prijazni, slišati pa nečejo nič od tega, da bi se Evropejci v Peking pripušali. Če se ne bo dalo z dobrim nič opraviti, bodo šli Angleži in Francozi s silo naprej. Admirala pa sicer že komaj pričakujeta še več pomoči iz Evrope, ker imata zdaj premalo vojakov, da bi mogla uspešno kaj opraviti. Ena pa je tu čudna: Angleži in Francozi pravijo, da so prišli kot prijatli, bombardirajo pa vendar kinežke mesta, kakor če bi bila černa vojska s Kino!