Ameriška Domovina
M6RICAN IN SPIRIT N LANGUAG6 ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 5, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
VE 5TI
ODPUŠČANJE DELAVCEV. ■— Iz Jugoslavije prihajajo kar neverjetne vesti, da tam po tovarnah delavcem odpovedujejo. Istočasno ko Tito in vsi njegovi govore kako manjka delovne sile v industriji, ustavljajo obrate, ker nekje manjka surovin, drugod pa kupcev. Odpuščene delavce vseh strok gonijo na težaška dela v rudnike in v gozdove. V gozdovih se sedaj toliko seka, da bo cela dežela kmalu opu-stošeni Kras. Kdor pravi, da je pri nas socijalizem, laže samemu sebi in drugim. Pid nas je roparski boljševizem. Če kdo izmed ameriških Slovencev želi priti sem, naj vsaj vrv prinese seboj, da se bo lahko obesil, ker tu še tega ne bo dobil. O ko bi vam mogli .govorti obupanci ki so prišli iz Kanade, Argentini j e in Francije, pa tudi iz Severne Amerike po vojni v Jugoslavijo. Vsakemu, ki se je vrnil, so vse pobrali, tudi vse dokumente, da se reveži ne morejo vrniti. Le 50 dolarjev so jim zamenjali za 2,500 din., te so jim dali, vse drugo pa je šlo v državno blagajno. Naša javna dela, s katerimi se tako hvali Tito, so grad-be na krvi, solzah in na kosteh. Z nepopisnimi žrtvami in V strašnem trpljenju se zidajo tovarne, pota, mostovi in novi Bel-grad. Vse drugo pa je tako zanemarjeno, da padamo za desetletja nazaj. To je naš napredek.
TEŠKA PRIHODNJOST. — Pismo z Dolenjskega takole pravi: Pri nas je vsako leto huje, letos neprimerno huje kot lani. Kako bomo letos delali ne vem. Samo iz okraja Trebnje mora na delo na novo avto cesto Zagreb — Ljubljana 13 tisoč ljudi. Iz kmetov mora v tovarne po celi Sloveniji letos najmanj 60,-000 ljudi. Pišejo po časopisju, da se življenje zboljšuje. Tudi na izložbe pazijo, da je sedaj tam videti malo več blaga kot ga je bilo poprej, toda v resnici to blago ni naprodaj. Malih žarnic sploh več ni. žepnih baterij tudi ne. Mohorjeva družba je dobila letos papirja samo za polovico knjig, ki jih je obljubila svojim članom. Mi propadamo,
propadamo.
OBMEJNI INČI DENT. — Grški radio poroča, da so dne 26. februarja slišali na grško-jugoslovanski meji blizu Djor-djani streljanje. Bilo je streljanje avtomatičnih pištol in tudi eksplozije min. Po istih poročilih je prišlo, to noč do spopada med jugoslovanskimi obmejnimi stražami in oboroženimi Bolgari, ki so poskušali prestopiti jugoslovansko mejo.
Voščila slovenskih akademikov “A. D.” in vsem Slovencem
Slovenski akademiki v Gradcu nam pošiljajo sledeča voščila:
Prejmite naša iskrena voščila o priliki praznika zmagoslavja našega Odrešenika, ki nas je s svojim vstajenjem obudil k večnemu življenju in dal s tem smisel vsemu našemu delu in naporom, želimo, da bi vsi Slovenci v Združenih državah mogli preživeti lepe velikonočne praznike v miru, globoki veri, trdnem zaupanju in močni ljubezni, ki naj bo najmočnejša vez naše bratske edinosti.
Ob tej priliki se Vam tudi prav iskreno zahvaljujemo za pošiljanje Vašega lista.
Naše najlepše pozdrave!
Za slovenske akademike v Grazu —
Jurečič Tone, predsednik,
Milač Metod, tajnik.
* * *
Društvo slov. kat. visokošolk čebelica” v Zaragozi v Španiji, pa piše :
Vsem Slovencem želimo svete in blagoslovljene velkonoč-ne praznike.
Zaragoza, 28. marca 1950. Marija Bevčar, predsednica, Ivanka Velikonja, tajnica.
-------o----—
Za razveljavljenje zakona o plemenski diskriminaciji
Gen. pravdnik apelira na vr hovno sodišče za črtanje zakonov, ki so krivični in žaljivi za državljane drugih plemen in polti.
Washington. — Gen. pravdnik McGrath je apeliral na vrhovno sodišče, naj slednje razveljavi zakon o segregaciji ali opredeljevanju ras, ker predstavlja ta zakon gotovo “obliko neenakosti in diskriminacije,” kar je v nasprotstvu z ustavo Zed. držav.
Argumenti raj oč o prvem iz med treh važnejših primerov segregacije, je McGrath apeliral na sodišče, naj črta iz zakonika 54 let staro doktrino, ki določa, da “separatne, toda e-nake” posluge za zamorce so dovoljene. “Poslug-e in naredbe, ki temelje na bazi opredeljevanja plemen ali polti, ne morejo biti nikoli enake,” je rekel McGrath.
Slučaj Elmerja Hendersona
Pred naj višjim sodiščem je slučaj Elmerja Hendersona, zamorca iz Washingtona. Slednji je izjavil, ko je bil član
Tako se mora pisati,
lokat čev en
Tokio. — Na Japonskem, kjer se čedalje bolj udomačujejo zapadnjaške ideje, so sklenili, da ne bodo več pisali od zgoraj nizdal in od desne na levo, kot doslej temveč od leve na desno, kot pišejo vsi zapadni narodi.
(če vam je e ruga vrsta gornjega naslova nerazum-Ijva, jo berite od desne proti levi, pa jo boste razumeli).
Sestanek preds. Philipa Murray-a z devetimi CIO podpredsedniki v mestu Washingfonu
Namen sestanka je baje osnovanje ogromne kon federacije protikomunističnega delavstva, v kateri naj bi bile združene vse nekomunistične unije.
ROVI GROBOVI
Cecilija Vidmar
Kot smo že nakratko omenili, je umrla v St. Alexis bolnišnici Cecilija Vidmar, stara 57 let. Rojena je bila v Jurka vasi pri Straži, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Njeno dekliško ime je bilo Počervirna. Družina stanuje na 961 E. 79 St. Prej Pa so stanovali na 5604 Bonna Ave.
Bolehala je zadnjih 7 let, toda v bolnišnico se je podala šele zadnji teden.. Zapušča moža Antona1 hčer Ano Brinovec ter sina Edwarda. Sinova Albin in Anthony sta že prej u-
WASHINGTON. — Philip jevega zakona.
Murray, predsednik CIO, se jej CIO in AFL že vodita veliko dne 4. aprila » sestal s svojimi kampanjo za izvolitev kongres devetimi podpredsedniki, s ka-!nikov, ki simpatiziraj oz unija-terimi bo najbrž razpravljal o j mi. “The United Mine Work-programu za združitev vseh|ers Journal” je pretekli teden
mrla. Zapušča tudi 'dva vnu-;Fair ka, sestro Mary ' Vihtelich v Employment Practices komiki-!Clevelandu ter dve sestri in e-je, ni mogel leta 1942, ko se je,lle^a kfata v starem kraju. Bi-
vozil po neki južnjaški železnici v Birmngham, Ala., dobiti na vlaku obeda.
železnice Juga so potem spre-
la je članica društva Danica št. 11 SDZ in podružnice 25 SŽZ.
Pogreb bo v petek v cerkev sv. Vida ob 10 dopoldne. Ker
HIGH WINDS	bremenski
	
	prerok
	pravi:
Danes deloma oblačno, vetrovno in mnogo bolj mrzlo. Oblačno in bolj mrzlo zvečer in ponoči.
Tri na dan
Naša vlada je kupila 70 milijonov jajec, jih posušila in zmlela v prah. Vlado stanejo funt nekaj čez dolar. Angliji jih bo prodala nekaj milijonov funtov po 40 centov funt.
* * *
Razliko med tem, kar je vlada plačala za jajca in kar bo dobila zanje, bo nosil ameriški davkoplačevalec, kakopak
* * *
Ni čudno, če pri takem gospodarstvu ni nobenega izgleda za kakšno znižanje davkov. Al’ se bo zabrniu, je rekel maček, ko ga je kragulj prijel za krava-telc.
Mlada ženska —
mati 16 otrok
Milwaukee, Wig. — Mrs. J. Casper, ki je stara 39 let, je porodila svojega 16. otroka. Njeno zadnje dete je tehtalo ob rojstvu 10 funtov. V družini je zdaj osem otrok, ki vsi žive: — 4 dečki in 4 deklice.
Muslimanska mošeja v Washingtonu
Kairo, Egipt. — Egiptovsko ministrstvo verstva naznanja, da bo še to pomlad pričelo z gradnjo prve muslimanske mošeje v Washingtonu. Zemljišče za mošejo, ki je v naj lepšem delu Washingtona, je že kupljeno in je stalo $95,000. Stavba, ki bo zgrajena v slogu arabske arhitekture^ bo stalao blizu milijon dolarjev.
NAJNOVEJŠEVESTI
San Francisco. — Porota je spoznala Harry Bridgesa, znanega radikalca in voditelja unije pristaniških delavcev, za krivega laganja pred sodiščem, kjer je prisegel( da ni bil še nikoli član komunistične partije. Zdaj utegne biti obsojen na sedem let ječe in na deportacijo iz dežele.
London. — člani stranke konservativcev v angleškem parlamentu so včeraj zahtevali od premierja Attleeja, da ojači čistko komunistov, ki so v vladnh službah in vzgojiteljskih profesijah.
jele nepisano postavo, da pus- se na ve^ki petek ne daruje črte v jedilnem vagonu eno ali i ne raaše, po peta sv. maša za dve mizi na razpolago črncem, P0 ko j no v torek 11. aprila v toda ju ograde z vrvjo in zastro cer^vi sv- Vida ob 9. Pogreb o-z zavesami. Običaj., da bi se te skrbuje pogrebni zavod Anton mize tako ločevalo, je treba od- Grdina in sinovi. Pokopana bo
praviti.
Nenavaden mrtvec v pogrebnem vozu
Dayton, O. — Pogrebnik Gay Maetti je odprl svoj pogrebni voz ter videl tam mrtveca, nakar je poklical policijo. “V vozu je mrtvec, ki ne bi smel biti tam,” je povedal policiji. Policija je ugotovila, da je ta “mrtvec” Aaron Talley, ki je povedal, da je bil prejšnjo noč nabit ko čep, pa se je spravi v voz prespat svojo pijanost.
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
na Kalvariji.
Zatrta zarota v Indiji
Bombaj, Indija. — Vladni u-radniki so izjavil,i, da so zatrli zaroto, ki je stremela za tem, da se ubije indijskega premierja Jawaharala Nehru-ja. Zaprli so 14 kolovodij zarote.
Thorez rohni proti Atlantskemu paktu
Pariz. — Maurice Thorez, generalni tajnik francoske komunistične partije, je ob otvoritvi Partijskega kongresa silno napadel Atlantski pakt za vzajemno obrambo zapadnih držav.
protikomunističnih oziroma nekomunističnih delavskih unij. CIO uradniki ne potrjujejo niti ne zanikujejo poročil pitts-burškega časopisja, ki poroča, da je Murray predlagal, da se vse delavstvo združi v ogromno konfederacjo za skupno politično in ekonomska akcijo. Izvolitev delavstvu prijaznih— kongresnikov Na podlagi tega poročila bodo AFL) premogarji United Mine Workers unije in vse nekomunistične neodvisne unije povabljene, da se pridružijo tej konfederaciji. Prvi cilj te konfederacije bi bil, izvolitev kongresnikov, ki bi se obvezali, delovati za preklic Taft-Hatley-
indorsiral troje kongres, kandidatov.
Unije za medsebojno pomoč
Pred mesecem dni je John L. Lewis, predsednik premogarske organizacije, prejel od Murray-jeve unije United Steel Workers ček za $500,000, kar so jeklarji ponudili kot svoj prispevek v podporo štraj kuj očim premo-garjem, toda Lewis je ček vrnil, ne da bi ga izmenjal.
Lewis pa je od svoje strani ponudil Walter ju Reutherju, predsedniku unije avtnih delavcev, en milijon dolarjev posojila, ki naj pomaga avtnim delavcem prebresti njihovo lastno1 stavkovno krizo. Reuther je posojilo odklonil.
Razne drobne novice Iz Clevelanda in te
V "ljudskih demokracijah" vlada pravcata zmešnjava pri razpečavanju živil in blaga
Dolge vrste prezebajočih ljudi čaka ure in ure za nakup živil. — V zimskem času je prispelo v Češke Budjevovice 10,000 kopalnih oblek.
DUNAJ.—Iz lastnih priznanj šče v Češke Budjevovice je pri-komunističnega tiska v drža- spelo 10,000 kopalnih oblek,, vah, ki so pod komunistično,ko se je pričela zima in je sneg kontrolo, je razvidno, da je e-Jzamel okraj. V majhnih vaseh
nobenih
prodajalen, dočim jih je v mestih preveč.
V znamenju enakosti in bratstva
i	okolice
Smrt v domovini—
Mrs. Mary Sluga, 14315 Thames Ave., je prejela pismo iz stare domovine, da ji je umrl oče Janez Oražem, doma iz vasi Lipovec pri Ribnici po domače Fajfarjev. Bil je star 85 let in 6 mesecev. Doma zapušča ženo Frančiško, sina Rudolfa in dve hčeri, Francko in Ivanko, tukaj v Clevelandu pa hčeri Mrs, Mary Sluga in Angelo Polis. Naj mirno počiva v rodni grudi.
Vrnitev iz zapada—
Mr. in Mrs. Jack Gruden, 900 E. 250 St., sta se vrnila iz San Diego, Kalifornija, kjer sta se mudila 2 meseca in pol pri hčeri Mrs. Joseph Stavana. Pozdravljena zopet med nami. Ribniška roba—
Steve F. Pirnat; 6516 St. Clair Ave., ima v izložbenem o-knu svojega potniškega urada razstavljene zanimve predmete iz ribniške suhe robe. Vse je lepo orisano z napisi. Predmeti so bili poslani iz Slovenije od rojakov kot v zahvalo sorodnikom v Ameriki za velikodušna darila. Mr. Pirnat ima v zalogi tudi lepe slike iz Slovenije, ki si jih lahko nabavite.
Prevzem brivnice—
George Kovačič in John Petrič sta prevzela dobro znano brivnico od Louis Lipanje na 761 E. 185 St. Rojakom se priporočata za poset.
Slovenska pisarna—
Pisarna bo zaprta od danes (v sreio) pa do torka 11. aprila.—Vodstvo Pisarne želi vsem skupaj blagoslovljene velikonočne praznike in dosti lepih pirhov.
K molitvi in pogrebu—
članice društva Danica št. 11 SDZ naj se zbero jutri, v če-
izhaja v Sofiji, piše na primer, da “stoje dolge vrste od 400 do 500 ljudi v mrzlem in slabem vremenu ob šestih zjutraj, da bi mogli na racij ske karte kupiti kruh.”
den glavnih problemov držav in občinah sploh ni za železnim zastorom — nesposobnost rešitve vprašanja trgovine na drobno.
Nesposobnost distribucije je dosegla točko, ko je postala javni škandal. List “Rabotničesko
delo, komunistični organ, ki neki prodajalec v Ferrometal novem pogrebnem zavodu k
državni trgovini jemal graft molitvii in slovesu od pokojne za posebne usluge odjemalcem, članice Cecilije Vidmar. V pe-V Alimentaire državni trgovini živil, je drug prodajalec položil zase na stran 350 zavitkov surovega masla7 da ga proda Racijskih kart, ki se jih po- na črnem trgu. Drugi proda-trebuje za nakup kruha, mesa|ja]cj so kjjj ZOpet servilni ali in mleka, je v Bolgariji 14 vrst. jj1]apčevsk0 uslužni napram od-Časopis trdi, da zaradi napač-jjema]cem jz vrhnjih plasti, do-nega zadržanja birokracije in(čim so bili surovi in nevljudni prodajalcev,” so nekateri ljud-'do deiaVcev in drugih malih
je, ki so čakali dolge ure, zavr-,jjudj_ Zopet nadaljni so daja- ^_____ ^
brez vsega blaga, docim slabo mero in vago, natakar- ■ grebnega zavoda, ob 9:30 v dobe drug vo- a i trivrstno bla- jj po restavracijah pa so “po-'cerkev sv. Pavla m od tam na
g0’ ,v	, , .	!zabijali” gostom dajati njihov pokopališče.
Slične razmere vladajo v drobiž	i	_______
bolgarskih trgovinah, kjer pro-
V Bukarešti, Rumunija, je časopis Scanteia sporočil, da jeitrtek ob dveh popoldne v Grdi-
tek pa naj bodo vse pogrebni-ce navzoče pravočasno, ker pogreb bo ob desetih dopoldne iz cerkve sv. Vida. V torek bo pa zadušnica za njo, katere naj se članice po možnosti udeleže.
Vlahovičev pogreb___
Pogreb pokojnega Franka Vlahovicha bo jutri ob 9:30 dopoldne iz Golubovega po-

Mongolska radio odda jna postaja. — Altan Geral, radio mehanik v Mongolski republiki pripravlja centralno Aimak radio postajo za oddajanje. Poročilo in slika je bila sprejeta od sovjetske foto agencije. Te vrste radio postaje pomagajo sovjetskim oddajam za motenje ameriških radio oddaj, ki so namenjene sovjetskim poslušalcem.
dajaj o na drobno. — Državno podjetje “Naroden magazin” priznava, kot poroča omenjeni P' osijo naj se javijo Sponzoriji,
Begunske družine obupno
ki bi jih sprejeli, da bi se mogle naseliti v Ameriki So sami [odlični Slovenci in dobri delavci.
Električarji zahtevajo
višjo mezdo
Pittsburgh. — Unija CIO e-lektričarjev zahteva povišek mezde, po družbi financirano penzijo $125 mesečno in socialno zavarovalnino.
list, “da so bil etrgovine ustanovljene na krajih, kjer niso potrebne, da je izbira blaga nezadostna in nezadovoljiva, potrebe ljudstva se ni dovolj pro-	______
učilo, zadržanje prodajalcev do^ ZNAČILNA JE VISOKA DISCIPLINA ljudstva je nezadovoljvo in bla- DELAVCEV” V SOVJETSKEM PARADIŽU
go ni zmeraj dobro.”	-rT t ,
V Rabotničesko delo” iz Sofi- plačujejo one stvari kot iz bajk
je od 10. januarja 1950 je pi-.tudi po bajnih cenah.
,sal delavec Stojan Mitev, ki jej Nadalje je Rusija tudi para-František Krajcir, minister j poslanec v bolgarskem Sobra- jdiž delavcev, kakor piše tov. trgovine v češkoslovaški, se je nju, po svojem obisku v Mosk-! Stojan Mitev. Govori o delav-nedavno pritožil, da se “pomoč- vi ob priliki Stalinove 70 letni-J nicah “Stalina” in med drugim niki po trgovinah, v skladiščih J Ce: “Moskva je velika in lepa.Jpiše: “Značilna je visoka dis-in poslovodje ne morejo vživetPln njene trgovine so kot v baj- ciplina delavcev. Med našm ob-v idejo, da so časi, ko so morali kah: obširne, velike, razsvetlje-odjemalci prositi za blago, mi-J ne in polne raznovrstnega bla-nili.” Zahtevam odjemalcev se ga: salamov, gnjati, klobas, o-
Ko je zamelo, so prispele — kopalne obleke
ne zadosti, je rekel minister.— Nepričakovani pregled skladišč in trgovin je ugotovil velike odvišne zaloge blaga v enem kraju, dočim jih je bilo v drugem premalo. V neko skladi-
ranž, oljk in blaga za obleke v vseh mogočih barvah. . . .”
Ali tov. Mitev je pozabil dostaviti, da so one razkošne trgovine v Moskvi dostopne samo inozemcem in diplomatom, ki
iskom nisem videi niti enega delavca, da bi bil kadil ali da bi sp bil pogovarjal s tovariši pri delu, ali da bi bil hodil brez dela po hodnikih.” To je ona ‘značilna disciplina” pod komunističnim režimom, po kateri se tako sline cedijo našim komunistom in sopotnikom. . .
Ameriška Domovina
I ril H|
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. *$6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
APRIL 1950
SUN MON TUE WED THU FRI SAT j 1 !
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ; 16 17 18 19 20 21 22! “so 24 25 26 27 28 2Si
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
83
No.'67
Wed., April 5, 1950
Naj večji švindel zgodovine
(V premislek vsem pametnim ljudem)
Vsakdo, kdor bo danes pogledal na življenjski standard in politično moč delavstva v demokratičnih državah, v katerih obstoja sistem privatnega lastništva in svobodnega podjetništva, se mora pomilovalno nasmehniti prerokovanjem Marksa in Lenina, da so v teh državah “glas,” “mi-zerija” in “teror” — “neizogiben” delež delovnega ljudstva.
Poglejmo na ogromno razliko, ki vlada med tem, kar komunisti pridigujejo, in med onim, kar delajo, ko dobe priliko svoje teorije prestaviti v prakso. Noben človek, ki ima količkaj zdravo pamet in ta dejstva pred očmi, ne more podpirati obojega: komunizma in Sovjetske zveze.
Naj navedemo nekaj temeljnih načel komunizma, nato pa jih prispodobimo z dejstvi v Sovjetsk zvezi in v vseh ostalih “ljudskih demokracijah,” kjer uspeva komunistični evangelij.
1.	Moč države se mora reducirati, dokler država sama ne uvene in usahne, se glasi komunistični evangelij. Toda država v Sovjetski zvezi je silnejša kot katera koli država v zgodovini. Možje, ki vladajo Sovjetski zvezi, delajo državo bolj in bolj oblastno in absolutistično vse od dne, ko so prevzeli oblast. (Celo carji, katerih režim je bil eden naj-brutalnejših in najkoruptnejših v rekordih svetovne zgodovine. niso likvidirali ali terorizirali niti ene desetine števila ljudi, ki so jih že likvidirali in terorizirali komunisti). Da bi bila gigantska oblast države v Rusiji reducirana, ali da bi celo “ovenela” in “usahnila,” v to bodo verjeli samo kapitalni bedaki.
2.	Vsa “sredstva proizvodnje” bo lastovalo ljudstvo. —
Da, ruskemu ljudstvu pripovedujejo, da ono “lastuje” sredstva proizvodnje, toda možje v Kremlju izrabljajo vse naravne vire in delavske moči Sovjetske zveze po svoji mili volji. Rusko ljudstvo nima nobene poti ali sredstva, da bi moglo uveljaviti svoje “lastništvo” — da bi moglo protestirati proti akcijam Kremlja ali programu komunistične partije; rusko ljudstvo ne more postaviti niti kandidata za šolski odbor, ki ga ni izbral režim! Ljudstvo “lastuje” sredstva proizvodnje? — Vse ameriške korporacije lastujejo njihovi delničarji, ki imajo moč svobodnega glasovanja, kri tiziranja vodstva, odslavljanja direktorjev, usmerjanja politike in kolektanja dividend, o čemer si ne drznejo delavci v Rusiji niti misliti. Ali bi bila jetlnišnica ugodnejši in prijetnejši kraj za jetnike, če bi se jim reklo, da jo oni “lastu jejo?”
3.	Monopol in vsa njegova zla bodo odpravljena. — Am
pak sovjetski režim sam je največji monopol na zemeljski obli. Kremelj izvaja popolno in absolutno monopolitično kontrolo nad sleherno fazo ruskega človeka — nad njegovi mi mezdami, cenami, potrebščinami, kmetijstvom, politiko, zakoni, sodišči, izobrazbo in nad tiskom ... še nikdar nikoli ni imel noben kapitalistični trust ali internacionalni kartel ene tisočinke monopolistične oblasti, kakršno izvajajo vo ditelji Sovjetske zveze.
4.	Komunistični režim reprezentira “diktaturo proletariata.” — Da, komunizem je prav gotovo diktatura, toda ne diktatura proletariata. To je diktatura nad proletariatom. Ali so delavci tisti, ki “diktirajo” danes politiko in akcijo Sovjetske zveže? Sovjetska zveza je, dejansko, privatna last peščice samozvanih in samo-se-nasledujočih ljudi!
5.	Pravice delavcev se bo razširilo. — Tako pravijo . . . Toda cejp komunisti sami priznavajo, da delavec v Sovjetski zvezi nima pravice premeniti svojega dela ali zastavkafi, ali svobodno izraziti svojega mnenja, ah protestirati proti nizkim mezdam in visokim cenam, ali proti priganjaškemu delu rekordov in norm, to je pravic, ki jih vsak ameriški delavec smatra za samo po sebi umevne.
6.	Komunizem bo prinesel svetu “pravo” demokracijo. — Toda Sovjetska zveza je odpravila najalementarnejše človeške pravice, človeške in državljanske svoboščine. Sovjetska zveza je danes dejanska “država kast.” In možje, ki stoje na njenem vrhu, imajo v svojih rokah več oblasti, privilegijev in statusa kakor katera koli kapitalistična skupina sveta!
7.	Znanost, misel in umetnost bodo vzcvele pod komunizmom v pravi svobodi. Če je tako. čemu potemtakem ponovne čistke pisateljev, učiteljev, umetnikov in znanstvenikov po vseh deže1ah, ki so pod komunistično kontrolo? Nobena pametna oseba ne bo trdila, da je misel v Sovjetski zvezi svobodna. Rekordi izkazujejo, da izvaja Kremelj kontrnolo nad vsem: od baleta do knjig z pravljicami in basnimi za otroke. Vse to mora biti podvrženo komunistični oblasti in kontroli. Prav tako je z znanostjo; pomislite samo na oficielno glorifikacijo Lysenkove neznanstvene genetike . . .
8.	Ker bodo vsi delavci postali komunisti, bo komunistična partija reprezentirala vse delavce. — Ampak na podlagi njihovih lastnih statistik, od 200 milijonov ljudi v Sovjetski zvezi jih je samo 2', odstotka včlanjenih v komunistični partiji . .
človek, ki ima oči, s katerimi vidi, in možgane, s katerimi misli, kot je tale: Vsak iskren pristaš komunizma bi moral biti danes strastno proti-sovjetski. — Zakaj Sovjetska zveza je — na podlagi pisanih izpovedi in izjav njenih lastnih
ustanoviteljev, — največji švindel svetovne zgodovine! . . .
* * *
^ Llpamo, da bodo naši ultra-delavski časnikarji in pravi, ne “dekadentni” demokrafje pri Prosveti, Proletarcu in Enakopravnosti, smatrali za potrebo in dolžnost, da potegnejo zdaj svoj uma svetli meč in stopijo na mejdan i “u boj za slobodu zlatu” Kakor takrat, ko so pisali v Slov. družinskem koledarju svojo anatemo vsemu temu, kar danes poveličujejo in povzdigujejo v deveto nebo. Če bodo, jim bomo postregli z novim gradivom!
Vsi za enega, eden za vse
P. Bernard Ambrožič
Kaj pa če hi za spremembo kaj druigega? Čeprav je post, se človek le utegne naveličati samega kislega zelja.
Ravno imam pred seboj sipis o Amerikainki, ki se ji pravi Dorothy Day, pa tudi o njenem časopisu, ki ima naslov The Catholic Worker. In o posebni ustanovi, ki jo je zamislila Dorothy Day in je znana pod imenom: Houses of Hospitality — hiše gostoljubnosti.
Tisti spis bi se v našem jeziku nekako takole bral:
* * *
Zdaj je ravno 17 let, odkar je izšla (prva številka lista The Catholic Worker. Nekaj mese-cve pozneje so odprli prvo ‘hišo gostoljubnosti,’ kj ni bila cela hiša, amjpak komaj eno nadstropje. Sprejeli so vanjo 12 žensk, ki do tistega dne niso imele kam glave položiti. — Vse od takrat do današnjega dne je stopala. Dorothy Day od uspeha do uspeha. Njeno geslo je: Ljubezen do bližnjega in izlatajevanje samega, 'sebe, to dvoje najhitreje privede do socialne pravčinosti.
The Catholic Worker ima naklade do 200,000. Hiše gostoljubja so se ustanovile v predmestjih mnogih velikih a-meriških mest: New York, Cleveland, Detroit, Pittsburgh, itd.
* * *
Vrhu tega sta dve “farmi go-
pak najbrž bi dolgo čakali. Zato smo sprejel; to hišo in začel; krmiti lačne. Ali naj čakamo in pustimo lačne stradati?
* * *.
Hiša gostoljubja na Mott St. je še dames kak dan zelo umazana, kak dan ipa po možnosti čista. Pa naj bo hiša taka ali taka, zmerom je v njej dovolj hrane za ljudi iz krušne vrste. V letih velikega štrajka je stalo v krušni vrsti in se pomikalo skozi hišo vsak dan do 1500 pristaniških delavcev in £o vrhu vseh rednih gostov — potepuhov, izkulblj emcev, :zav)ržen-cev. Dorothy prizna: Čeprav mi je srce večkrat kakor v kleščah, vendar se me loteva od časa do časa nekak materinski ponos, da kruha pri nas nikoli ne zmanjka.
Dorothy uči: Ves socialni red je treba spremeniti. Ko pride do te spremembe, telesna dela usmiljenja ne bodo več tako nujna. Vsakdo mora postati oskrbnik svojega bližnjega. To se pravi, vsakdo naj postane resničen — kristjan. Dokler je toliko drugih, ki te zavesti nimajo, je pač Dorothy poklicana, da stori več kot bi moral biti delež enega človeka. Z ubogimi de., njihovo siromaštvo, v zameno pa prejme od njih ljubezen. Pripoveduje, kako se včasih čuti osramočeno, ko vidi, da ponižani in raz-
či znajo prenašati svoje križe in težave z večjo vdanostjo kot ona sama.
stoljubja”, ki jih ima Dorothy! žaljeni, nezaposleni in nemami-Day na oskrbi v prid siromakov. Ena je blizu New Torka, druga v državi Michigan.
Vzdržujeta se skoraj sami. Na teh farmah velja isto pravilo kot v hišah gostoljubja. Kdor pride in hoče ostati, je dobrodošel. Ostane, dokler hoče.
Dobi stanovanje in hrano. Plača s tem, da z drugimi vred dela na ipolju, v kuhinji, koplje jarke, hodi k maši, blagoslovu, raznim skupnim imolitvam, se1 udeležuje razgovorov.
Vsemu temu je treba dodati še razkropi j ene ljudi obojega spola križem Amerike, ki po Svoje pomagajo Dorothy Day pri njenem Samaritans^ kem delu. Med njimi je kakih sto mladih zakonskih parov, ki so se seznanili med seboj, ko so delali z Dorothy Day. Pozneje so si ustvarili samostojnost in postali, kjerkol; so se nastanili, propagatorji idej Dorothy Dav. Tako so nastale križem Amerike družine katoliškega delavstva.
dam čepele skupaj in kuhale za ponesrečence. Ljudje so dali od sebe vse, kar so imeli. Dokler je trajala nesreča, so se ljudje res radi imeli med sabo
in malokdo je mislil le nase.
* * *
Prizori iz tistih let so ostali dekletu v spominu. Začela se je spraševati, zakaj se ljudje poznajo le v nesreči. Zakaj ne bi začeli misliti, da je življenje na svetu zmerom, in povsod za človeka — kriza. Že tiste čase je zrasla v njej želja, da ne bi postala lahkoživka. Nobenega lagodja si ni želela. Hotela je iti skozi življenje po trnjevi poti. Začeti ji je bilo težko, saj je bilo kar doma polno sitnosti. Pridno1 je pomivala posodo, pospravljala, delila tit soč skrbi z materjo. Ni bilo lahko. Pa je imela deklica veliko zadoščenje, da s svojim delom komu koristi.-
Seveda je hodila tudi v šolo. Ko je imela 16 let, je izdelala High School. Potem je šla na univerzo Illinois. Na tej visoki šoli je ostala dve leti, Ce jo vprašate, kaj se je tam naučila in česa, vam. bo odgovorila, da nima niti ipojma, kaj j j je visoka šola prinesla. Vse, kar znam, vse, kar vem, je bilo treba dobiti izven šole, trdi Dorothy.
* * *
Izstopila je iz šole in šla v New York. Dobila je službo v ured jutranjika The Call. Poziv. Stanovala je v nezakurjeni sobi. Tudi pozneje ni i-mela nikoli drugačnega stanovanja. Njeni zaljubljenosti v siromašno življenje je tako stanovanje laskalo.
Ko je imela 18 let, so se ji zmešale politične in svetovno-nazorske štrene. Sama ni vedela, če je ’socialistka, sindikalistka ali anarhistka. Ko je brala Tolstoja, je bila anarhistka. Toda služba pri socialističnem časopisu jo je držala v vrstah socialistov. Zanimala se je za T rocky j a in ga obiskala. Povedal ii je nekaj, kar si je za vselej zapomnila in se ji še zmerom zdi prav: Če ljudje hočejo zavzeti državo, jih država zavzame.
venske katoliške akademike-be-gunce v Avstriji. Za mojo ženo in zame pa je, dasi naju ni nič poznal, podpisal sponzorsko listino. Izrecno je hotel pomagati s tem dvema slovenskima in-teligentoma iz begunstva. Brez njegove pomoči bi bilo najbrže nemogoče priti v Milwaukee, kamor sva na vsak način hotela iz važnega družinskega razloga.
Ko je prišla sem najprej moja žena, je bila sprejeta kot bi bila domača hči. Po dveh mesecih pa je srečen slučaj prav za prav ne slučaj, ampak sv. Jožef, ki je steber družin in ki je vedel, da dva potrebujeta primernega zatočišča, tako uredil, da je postala prazna mala hišica v West Allis, ki je last Lipo-glavškovih. Opremil jo je hitro in jo odstopil moji ženi, ki se je vselila vanjo s svojima sestrama in bratom. Pa še vedno skrbi za vse, kar je pri hišici potrebno. V februarju je dal napraviti plinsko kurjavo, kar je za nas, ki smo čez dan zdoma, zelo pripravno. Kot da bi bili člani njegove družine, toliko si da opraviti z nami.
Poleg njegovih 4 otrok, ki so vsi že na'svojih mestih, sta Mr. in Mrs. Lipoglavšek sprejela še siroto brez mater in jo vzgojila kot ostale svoje otroke. Danes ima tudi ta že svoj dom, to je g. Jamnik. To lepo lastnost so podedovali tudi njegovi otroci, saj je najstarejši sin Frank vzel kar dva otroka za svoja, hčerka pa, ga. Cvetka poroč. Strnad namerava tudi vzeti enega.
Ob njegovem jubileju sc ga spominjamo in mu želimo vso srečo, predvsem pa obilo božjega blagoslova kot nagrado za tolika dobra dela.
Bog Vas živi, g. Frank in bogat Plačnik naj bo Vam in Vaši ge. Mary.
pa kot v raj u; vse v cvetj u in na-kitju. Ustavila sva se v Fontani, kjer sva obiskovala stare prijatelje. Videla sva velike oranžne in limonine nasade, grape fruit in češnje so pravkar cvetele. Rože pa tako lepe vsepovsod, da ni zapopisat.
Od tam sva ise obrnila proti severu v državo Oregon, kjer sva bila par dni. Tam ni Slovencev, a so ljudje dobri katoličani, kakor sva videla. Od tam sva jo mahnila v državo Washington, kjer sva tudi prebila par dni, potem pa zopet proti domu. Snega zdaj ni bilo več toliko, ampak mraz pa še vedno. Danes, ko to pišem, se zdi, da bo zopet zapadel sneg, ki ga pa res ne potrebujemo več za to zimo.
Oprostite, če sem se malo raztegnila, saj človek ne potuje vsak dan, pa tudi vsako leto, ne, kvečjem enkrat v življenju. Pozdravljam vse naročnike in prijatelje tega Hsta,
Mrs. Frank Košir Tower City, N, Dakota.
—Pokrajina Egipt meri 350,-000 kvadratnih milj in od tega je 337,664 kvadratnih milj puščava.	i 4
6 verjamete
AL PA NE
tlvaležna Janez in Marija Grum.
Pripoveduje na primer: Možakar, ki je vsak dan stal krušni vršiti, je rad ostajal hiši in pomagal pri pomivanju posode, pa še druga taka dela opravljal. Vsak dan je bil bolj bolan. Spat je pa hodil ven, ker je bila hiša pač polna. Lepega dne je prišlo Dorothy na uho, da hodi spat v neko vežo na 3. aveniji. Pokregala ga je: Zakaj nisi (povedal? Saj se dobi takoj tu zraven prenočišče za 30 centov. In je odgovoril: Vem, ampak nisem' hotel, da bi imel zame te eksitra stroške. Dobro mi je znano, koliko se da napraviti s 30 centi v vaših rokah.
* * *
Na ‘farmi gostoljubja’ blizu New Torka imajo kuharja prostovoljca. Sijajen kuhar je. Lahko bi služil v mestu krasno plačo. Marsikak dan mora kuhati po trikrat za 50 do 60 ljudi. Kuhinja je tesna in težko se je ogibati drug drugega v njej. Pa ostaja in dela. Dorothy mu daje samo tobak, pa ga mora še vprašati, če-mu ga je že zmanjkalo.
Kdo je ta Dorothy? Osem let je bila stara v San Franciscu, ko je prišel tisti strašni
Zaključek: Kakšen drugačen zaključek naj torej naredi sreči dobiti kaj boljšega, am-
' V New YorKU je ‘hiša gosto-Ijlulbja’ na Mott Street. Življenje v njej je danes mnogo drugačno kot je bilo pred iznajdbo DDT. Mrčes zdaj ni več problem za nas, pravi. Dorothy. 'Zdaj ni vec težko spati na tleh. V prejšnjih časih se ni dal.o. Če smo se še tako
trudili, da bi bila hiša čista, potres. Pravi, da je takrat pr-mrčes je prihajal k' mam iz soseščine ali pa kar od sosedov.
Hiša je stara in umazanija se sproti dela v njej. Včasih je zunaj dež ali sneg, do 2000 nog ki se pomikajo skolzj hišo v obliki krušne vrste, nanosi blata vanjo, dahi človek obupal. Toda Dorothy je zmerom rekla:
Lahko bi čakali, da se nam po-
)0t
uc
vič videla in se še zmerom dobro spominja, kako nesreča Ijudj združi. Naenkrat postanejo drug do drugega vljudni in uslužni. Poprej je Dorothv-na mati zmerom godla, kako sam zase je vsakdo v mestu. Nikogar noče poznati. Ko je pa prišla nesreča, se je trda skorja odlulpila od src. Mati in vse sosede so potem noč in
Dorothy se še danes upira i-deji, da naj država posega v svobodno življenje državljanov. Je Eloper to, da bi država ustanavljala ljudem socialne naprave, da bi jim država dajala socialno pomoč. Pa tudi zoper to je Dorothy, da bi razne organizacije vplivale na postavodajalce, kako naj v tem ali onem primeru glasujejo. Sploh je prepričana, da po takozvamih parlamentarnih 'potih ne moremo priti 4° socialne pravičnosti. To je zanjo vse preveč mašniska reč. Seveda, Dorothy prizna: V današnjih razmerah se moraš hočeš nočeš posluževati teh sredstev in teh potov. Toda to so vse zgolj zasilna sredstva, ki utegnejo koristiti ozkemu krogu ljudi, nikakor pa ne celoti. Država kot taka ni še nikoli zboljšala človekovih razmer v celoti. Pa jih seveda tudi ne bo. O tem je Dorothy trdno uver-j ena.
(Konec prihodnjič)
Voščilo in zahvala
Milwaukee, Wis. — Zadnjo nedeljo je obhajal svoj 67. rojstni dan in obenem svoj god Frank Lipoglavšek, trgovec na 3601 W. Burnham St. Milwaukee, Wis.
Gotovo ga smemo šteti med najbolj zavedne in zgledno kato-iške Slovence v tem kraju. Bog mu ni prizanašal s križi, zato pa tako dobro razume trpljenje in nesrečo bližnjega. Njegova dobrota je znana. Pomaga, kjer le more in to na tih, skromen način. Ljubezen do bližnjega mu je narekovala, da se je skup-noz go. Mary spomnil tudi Slo-vencev-beguncev. Ped tremi leti je daroval 200 dolarjev za slo-
Iz snega v pomlad, pa zopet nazaj
Tower City, N. Dakota.
Naj nakratko povem, kako sva se peljala z mpžem na medeno potovanje za 25-letnico najine poroke. V vseh 25 letih nisva bila nikjer, ampka delala sva noč in dan za vsakdanji kruhek. Samo če je kak sorodnik umrl, smo šli zdoma za pogrebom. Zato sva se pa namenila, da si bova vzela za najino srebrno poroko par tednov počitnic.
Ko sva ise odpeljala od doma, je bilo treba najprej kidati sneg. Fantje so zapregli konje pred star voz, za ta pa naš Ford in tako smo se peljal do odprte ceste. Takrat je bilo v North Dakoti 8 pod ničlo. Ko sva prišla na gl. in odprto cesto, je bilo pa že bolje. Frank je naravnal Ford proti jugu in ko sva prišla v Minnesoto, že ni bilo toliko snega. Prenočila sva v Kansas in ker je bila drugi dan nedelja, sva šla k maši v lepo cerkev. Ne vem, če je bil kdo naših ljudi v cerkvi ali ne, ker kraj je nama neznan.
Drugi dan jo rineva naprej vedno proti jugu in kmalu prideva že do krajev, kjer je bilo vse zeleno in ljudje so delali na polju. Ko prideva v New Mex-co je bilo že kar toplo, še bolj kot pri nas pomladi. V Oklahomi sva videla, ogromne sesalke, ki so vlekle olje iz tal. To je bilo nekaj povsem novega za naju.
Po Arizoni je bila pa sama puščava, kamor sva pogledala. Nobene žive stvari. Toda, ko prideva v gore, je začel pa naletavati sneg, da sva mislila da sva zopet nazaj v North'Dakoti. Nisva imela daleč do mesta, a naju je skrbelo, če bova pririnila skozi zamete. Pa sva srečno privozila do cilja.
Drugi dan je bilo pa najhuje, ko sva zašla v hribe, kjer se vije cesta nad pečinami in prepadi, da je človeka kar groza, če pogleda iz avta. No, tudi to sva prevozila srečno, pa privozila v lepo Kalifornijo. Tukaj je bilo
Ena novih Amerikank gre v slovensko grocerijo po steklenico Jesiha. V Clevelandu se je to primerilo, so nam povedali za-nesljivi ljudje.
Nova Amerikanka postavi steklenico pred grocerista in prijazno reče:
“Kisa mi dajte!”
Prodajalec pogleda prijazno žensko in je trdno prepričan, da je ni prav razumel. Zato se tudi ves sladak nasmehne in jo vpraša:
“Kaj ste rekli, da bi radi?”
“Kisa mi dajte!” mu ta ponovi in se mu tako sladko nasmehne, da se je grocerist kar topil za prodajno mizo.
“Sirota je dosti prestala po taboriščih, pa ni sama pri sebi,” si msilf trgovec in, se napoti za-dej v skladišče, kjer je delal njegov oče.
“Oče, kaj naj storim! V prodajalni je ženska, ki na vsak način zahteva, da bi ji dal kisa. Saj ni napačna in bi ji enega pritisnil, toda nekaj mi pravi, da ne bo vse prav. čudno se mi zdi, da bi tuja ženska prišla v prodajalno in meni nič, tebi nič zahtevala kisa. Se reče, saj ne bi nič izgubil, če bi jo, ampak naj moje dekle zve o tem, da sem objemal nepoznano žensko v prodajalni, bo huda ko sama postajna.”
“Praviš, da bi ženska rada kisa?” poizveduje oče, ki tudi ni mogel vsega takoj zapopasti.
‘‘Če vam pa pravim,” je bil sin že nevoljen, da mu oče ne verjame. “Steklenico je postavila predme in rekla: kisa mi dajte! Dobesedno tako je rekla, saj nisem pet let star, da ne bi razumel.”
Tedaj se pa oče na ves glas zasmeje. Dolgo ga je vzelo, da je prišel k sapi in sinu, ki ga je debelo gledal, razložil; “ženska je šele prišla v Ameriko. Kar bi ona rada je jesih ali vinegar, kot pravimo v Ameriki. A v starem kraju pravijo temu po slovensko — kis.”
“Križ božji!” je bila tedaj vrsta na sinu, da se je čudil. “Jaz sem pa mislil, da bi rada poljubček od mene, ali kakor pravimo v Ameriki po naše: “kis!” Sto sreč, da je nisem takoj pograbil in jo začel cmokati. Le kaj bi bila rekla. Dobro, da sem prišel vas vprašat za svet.”
“Kar lepo v prodajalno pojdi in ji natoči Jesiha in tiho bodi, da ne bo ženska vedela, v kakšni nevarnosti je bila,” mu reče oče, ki premišlja, kaj bi on napravil v sinovih letih, če bi se mu kaj takega primerilo.
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
“Caritas patiens est, benigna est: caritas non aemulatuir, non agit perperam, non inflatin', non est ambitosa, non quaerit, quae suae sunt, non irritatur, inon cogitat malum, nion gua-det super indquitate, congaudet autem veritath omnia suffert, omnia credit, omnia sperat, icmnia sustinet,” —(1 Cor. 13.)
(Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva: ljubezen se ne hlini1, ne dela hudega, se ne napihuje, se ne povišuje, ne išče svojega, se ne jezi, ne misli slabega, ne veseli se krivice, veseli pa se resni c e: vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenaša )
Na pamet je 'znal Klemen vse te besede. Stokrat jih je že prebral, v srcu so bile, toda sebi ni veroval, da je mogel nekdo tako lepo zapisati. Moral jih je brati, dia je videl, da so resnično zaipisane.
Ko je M'C|škaj vstal in odšel na hodnik, je Klemen poljubil .sveto pismo in ga s tresočimi se rokami porinil nazaj med druge knjige.
Nato je segel po dnevniku, v katerega je zapisoval doživetja, iz “Sibirije.”
“Zaprl sem zadnja vrata in ogradil sem se z zidom. Trnje sejem, pa bi rad rodil grozdje.
Rad bi bil kruh in sol za“ vse, ki sc- reveži.
Rad bi bil voda vsem, ki so žejni. Vsaj voda, če sem preslab za vino. Naj me razjedo skrbi za druge, da bom prodal svoje življenje ea naj višjo ceno. Vse svoje sile hočem 'po-svetti barakarski koloniji, posebno otrokom Tako mi Bog pomagaj !”
Odložil je pero in zdelo se mu je, da je z nekaj besedami začrtal svojo pot.
In kakor da se je ustrašil velike naloge, je skoraj na glas dej al:
“Nikogar nimam. Zato sem sam. da bom lahko vseh. Deo gratias.’ ’
Zaprl je dnevnik in se zagledal skotei okno.
Pomladni vetrovi so topili sneg. Ni mogel strpeti. Odprl je okno in se nagnil čezenj. Ko se je zravnal, je zadihal, kakor da so pomladni vetrovi šli skozenj, odnesli vse težke misli in pustili v njem samo duh po zvončkih, kurjicah, trobenticah in pe grmičastih velikončnicah.
Crritais omnia sustinet.
Ljubezen vse vzdrži.
Klemen se je spet z ihto vrgel v študij. Poleg predmetov m a univerzi je preštudiral soci-iclogijo, delavska gibanja, lotil se je celo psihologije. Vsemu bi rad prišel do knoea.
Barakarska kolonija je bila središče njegovih miisli. Ni zamudil trenutka, da ne bi storil koraka naprej v svojih načrtih.
Študij in načrti SO' mu vzeli ves čas. Zvečer ni legel nikoli pred deseto. Ko je Moška j le-
gel, se mu je zdelo, da so se mu misli šele prav icdprle. Hrepenel je, da bi se dokopal do načrta, ki bi bil izvedljiv, s katerim bi mogel brez skrbi stopiti pred svojega škofa.
“Prevzvišeni, našel sem rešitev.”
Vse v njem je trepetalo ob misli, da bi se ordinarij vnel za nejgov načrt. Misel ma uspeh ga je uipijanjiala. Stokrat na dan je skušal devati samega sebe nazaj.
Festina lente! Hiti počasi!”
Ali niso morda vsi ti načrti računi brez krčmarja? Kaj, če se mm škof samiO' prijalzno nasmehne in ga ošine s svojimi vodeno modrimi očmi.
“Gospod Gornik, prvo je študij. Načrte prepustite drugim.”
Kaj naj bi tedaj odgovoril?
Klemen sam ne ve. Samo lista po dnevniku in (pregleduje skice. Kapelica bi stala na prostem med Zajčevo in Ser-njavskijevo; barako. Stolp bi bil majhen. Glavno, da bi bila kapelica dovolj prostorna. Tudi zakristija je lahko prav majhna. Iz zakristije bi vodi-j la vrata v stanovanje. Preprosta sobica in prostorček, kjer bj bil lahko sam v urah, ko bi pritisnila samota in morda še razočaranje.
Razočaranja. Ob teh Se je Klemen velikokrat ustavil. Sladkosti duhovniškega življenja, o katerih je sanjal, ni še občutil. Od vsepovsod se mu je rogala samo trdota, trnjeva pot. Počasi se trgajo tople vezi, vedno jasneje vidi, kako bo nazadnje osamel.
Kakor težka pest prihaja Resnik.
Prekleti črnuh!
Hinavsko1 se 'smeje Križnar, z rokami v hlačnih žepih.
“Lahko govoriš o potrpljenju, ko si sit in lepo opravljen. Tistj naj govori o revščini, ki jo sam okuša. Ko boš brez pare v žepu, ko ti bodo zaprta vsaka vrata, ko te bodo otroci prosili za kruh, ipia ga ne boš imel, tedaj se ti bo ustavil j ezik.”
Krohotaj e mu pritrjuje Koritnik.
“Ha, še slabši bi bil, ko bi živel kakor mi živimo.”
Vselej, kadar misli Klemen na svoje načrte, pritava strah z njimi, pridejo Resnik, Križnar in Koritnik.
In stojijo pred njim kakor sodniki, kakor tožniki.
Zašli smo. Kdo je kriv?
Globoko socialen je Vesiovnik. Tisočake daje za reveže. Z debiiimi črkami tiskano stoji njegovo ime v časopisih. Najslabše je plačeval delavce. Debel in masten, z visokim glasom je stal v skladišču, kjer smo nakladali 'vreče. Samo' kavo smo imeli za Izlajtrk in košček kruha, da ga otroci niso stradali. Kako boš torej garal kot črna živina? Ni šlo.
Sklepu društva št. 20 sta se pridružila tudi št. 4 in 34 HBZ. Odbor teh društev je tudi zahteval od glavnega urada, da suspendira vse, ki so na listi, ki jo je podal Math Cvetič pred kongresnim odsekom, da služijo komunistom. Mi ne maramo komunistov v naši sredi.
želimo, da se nam priključi še mnogo drugih društev in da počistimo komuniste iz naših vrst. želim vsem, ki se borijo proti komunizmu, vesele velikonočne praznike, bratski mir in slogo,
F. Chemsa, naročnik.
Pa je zapihal gospod Vesovnik ti j o obraz, nočemo v službi HBZ. in vrtel ključ na prstu.
“Gospod Križnar, prepočasi delate, vse prepočasi. Pridite v pisarno po obračun.”
“Kaj pravite, gospod Gornik?
Globoko socialen človek je go-ispod Vestovenik. Otrokom v zavetišču, ki niso imeli čevljev, je kupil konjičke, ki zadaj piskajo. Po dva dinarja so. Da so za Božič lahko piskali, revčki, ko se niso; mogli najesti Vesov-nikove jpiotice. Pobožen človek, gospod Vesovnik, v puščico daje vselej po petdeset dinarjev in v cerkvi postoji za vrati, vso roko pomoči v žegnano vodo, da mu kaplja od prstov in potem se počasi ziblje v prvi klop. obriše plešo in zameži kakor kokoš ob soncu.
Res globoko socialen človek, samo delavce odira. Kadar zamudiš pol ure, ti pri plači odtrga celo. Njega primite, da sem padel. Zlomil je moje upanje kakor polico.”
Klemen lovi misli in besede.
“Niso vsi enaki. Tudi taki so, ki žive po besedi. Dobri in pravični. Priznajte, gospod Križnar.”
(Dalje prihodnjič.)
------o-------
V Pittsburghu so začeli čistiti komuniste
PELO DOBIJO
ženska dobi delo
da bi pomagala pri hišnem delu, stanuje v službi, jako dober dom, vse moderne udobnosti. Pokličite CL 1-4741.	(69)
Pittsburgh, Pa.
članstvo
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich - IV1-1874
19001 KILDEES A V*.
MALI OGLASI
Iščeta stanovanje
Mlad zakonski par, oba delata, bi rada dobila 3 ali 4 neopremljene sobe v najem. Pokličite po 3:30 popoldne EN 1-5547.	(Apr. 5, 12)
Farma naprodaj
15 akrov, hiša 7 sob, dvojna garaža, velik hlev, kokošnjak, shramba za koruzo, tekoča voda, elektrika. Več se poizve na 423 E. 158. St. ali pokličite IV 1-1009.	(67)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini, 4 sobe in kopalnica zgoraj, 5 sob in ko-planica spodaj; garaža za 1 avto. Hiša je na 965 E. 77. St. Za nadaljna pojasnila pokličite UT 1-8056.	—(70)
društva št.’20 HBZ je sprejelo predlog, da gre društveni odbor na gl. urad HBZ in zahteva, da podasta resignaciji gl. tajnik Martin Krašič in pomočnik | uredništva glasila, sobrat Bro-J nich. Ta dva, ako sama ne odstopita, da se ju takoj suspen-; dira iz služb. Take, ki nam bla- „
Gale Floral and Gift Shoppe
SLOVENSKA CVETLIČARNA Šopki - venci - vseh vrst cvetlic v lončkih
317 E. 156th St.
KE 1-4717
Pripeljemo na dom ■
MAKE
0NEJa|DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to fake. ( Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full basic daily needs of the five vita- i noins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana _ _

r
-
Š
■ft
•S<
*
*
*5<
4<
-5<
*
«§•
*
*
-ft
*
*
4
4
*
4
-5<
*
*
4
4
4
4
•s*
4
4
*
4
4
4
NAZNANILO!
$
ji
0]
M
0]
0
M
0
M
0
M
0
Ji
5
Ji
0
JI
0
M1HCIC CAFE
MR. in MRS. FRANK MIHCIC, lastnika
7114 St. Clair Ave.	ENdicott 1-9395
Pri nas dobite prvovrstno pivo, vino, žganje 'ter okusen prigrizek.—Se priporočamo za obilen poset.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim gostom in prijateljem
B
B
r
B
B
r
B
B
r
B
gf
B
r
B
gr
B
B
r
B

F or Voup Son -
M oastell
Nationally Advertised in Good Housekeeping / and This Week /
MANDEL'S SHOE STORE
SHOES FOR THE WHOLE FAMILY
6125 ST. CLAIR AVE.

OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730


Ravnokar smo prejeli popolnoma novo zalogo obuvala za vso družino.
Mehko podloženi čevlji za ženske, črni, rujavi in plavi—$6.95.
Patent usnje—rdeči, beli, rujavi, straps in oxfords za deklice.
Harvey wedgies v vseh barvah in modah za mlade ženske.
Možje in fantje, kupite pri nas in prihranite. Najboljši čevlji od $4.95 do $15.00.
Videti morate našo novo izbiro spomladanskih in poletnih čevljev, da jih boste znali ceniti.
Mi dajemo Eagle znamke. Ob torkih damo dvojne znamke.
—Vesele velikonočne praznike vsem skupaj—
STAN MAJER SHOE STORE
6107 ST. CLAIR AVE.
0
Ji
0
M
0
JI
0
Ji
0
0
Ji'
@3
Ji
0
Mayflower milk
SLOVENSKA MLEKARNA
ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

4 4 *
<5-
4 4
4 4 4 4 *
4 4 !?-
4 4
4 4 *
4 4 4 4 4 *
4 4
4 *
4
>5*
4
4
4
*
4
|
!|0
MAYFLOWER DAIRY
448 East 158th Street
IVanhoe 1-5191
B
if
B
g*
B
r
B
g3
B
r
B
If
B
gr
B
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
jg	$0*
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM (0
ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM	g*
0,
Ji
0
Ji
ji
0
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo
tudi v bodoče	p
SPELICH DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA
6210 White Ave.	HEnderson 1-2116
B
g*
B
r
B
g*
B
g*
>
)
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto
Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94%
Ce hočei dobro sebi in svojim dratcim, xavsrsj se pri najboljti, po- (| Ateni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO slovenski katoliški jtednotl
kjer se lahko savarajei n smrt nine, rasne poAkodbe. operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema, moške in ženske od 16. do 6*. letai otroke pa takoj po tujstva in do IG. leta pod svoje ofcritie.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobo od I2S0.60 do tt.O*«.**.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če Se nisi član ali članica te mogočno in bogate katoliške podporne organizacije, po-trndi ze in pristopi taksi.
Za pojasnila o zavarovanja in za vse drage podrobnosti se obrnite us aradnike in aradnJ.ee krajevnih draAtev K. S. K. Jeiinnte. »U pn n»!
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, I1L

SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.
Prevarani detektiv
lllli!!lil]|!lll!l!lllll!!lllllllllllllll!lllllllllll!!lllll!lll!!llll!l!llll!ll^	Hko bližje z vašo laterno. Da,
tu je — vidite, kako je eden moških stopil na isto mesto, kjer je bežala ženska z drobno nogo in skoro zakril njeno sled.” Stari policist ni mogel dovolj hitro slediti Vernierju.
“In sedaj,” nadaljuje mladi detektiv, “ali je bil ta moški zaveznik morilca, ki ga je pričakoval. Ali ni bil mogoče tudi kak potepuh, katerega poh zornost so vzbudili streli, ki so odmevali v beznici. Pred-
(ROMAN)
Spomnil se je, kako je par trenutkov prej priganjal starca k delu, sedaj pa sam. počiva.
“Torej na delo!” vzdihne Vernier iz glasom moža, ki vidi poraz že vnaprej, za kar pa nikakor ne zasluži očitanja.
Toda skrajno težavno je bilo preiskovati sledove stopinj zunaj na snegu pri borni svetlobi, katero je razširjala sveča, ki je sicer ob vsakem malem pišu sape ugasnila.
“Nemogoče je!” vzklikne Vernier. “Bog ve, če imajo kako laščerbc; v tej beznici. Pojdiva jo iskat!”
Iskala sta vsepovod in končno sta našla zgorej, kjer je stanovala vdova Chupin, še precej dobro sevtilko, tako majhno im dobro izdelano, da gotvvo ni bila nikdar namenjena za 'poštene namene.
“Pravo roparsko orodje,” reče Oče Absint, ko se raskavo zasmeje.
Toda to orodje je bilo tudi za oba detektiva precej koristno. Vzela sta laterno s seboj, kci sta začela z novo preiskavo po vrtu zadaj iza pivsko beznico.
Pri svojem delu sta bila zelo previdna, in zlasti mladi Vernier j e z največ j o 'paznost j o motril vsak palec zemlje. Stari Oče Absint je držal svetilko in Vernier, plazeč se na kolenih po snegu, je študiral vsako stopinjo kot vedeževalec, ki hoče prerokovati bogatinu bodočnost.
Nova preiskava sledov v snegu je dognala, da, je imel Vernier povsem prav. Jasno je bilo, da sta dve ženski zapustili pivnico pri zadnjih vratih. In bežati sta morali na vso naglico, kar so dokazovali široki skoki in vtis njih čevljev v sne-
Razlilka v sledovih, katere sta zapustili begunki je bila tako značilna, da se je začel celo Oče Absint zanimati iza sledove stopinj.
“Gristi!” momlja sam s seboj, “ena teh babnic je morala imeti lepo nožico prav od gležnjev navzgor.”
In imel je prav. Eden izmed sledov je kazal na malo, koketno in tanko 'nogo, kj je tičala v čevljčku z visoko peto,, ozkimi podplati in vzbočenimi stranicami.
Sled drugega čevlja je bila pa široka, obilna, kar je kazalo na precej rejeno nogo.
Detektiva sta imela torej ^šgšj pred seboj sled. Vernier je dobil novo upanje. Kar tresel se je, da dožene še kaj več. Zopet preiskuje vtise ženskin nog, in končno mu pride iz ustnic klic veselja.
“Kaj pa je?” radovedno vpraša stari policist. “Kaj si našel.”
“Pridite sem in poglejte sa-mi, ata! Vidite, tu in tu!” |
Stari možak se približa in njegovo začudenje je bilo tako ^ veliko, da je skoro izpustil svetilko iz rok.
“Gh!” reče s pritajenim glasom, “meška stopinja!”
“Tako je. Adut je imel na sebi najfinejše čevlje. Le poglejte ta vtis, kako čist in nežen je!”
Častivredni Oče Absint se je začel silovito praskati za ušesi, kar je pomenilo, da skuša nagnati svoje možgane k hitrejšemu mišljenj u.
“Toda zdi se mi,” reče končno, “da ta človek nikakor ni prihajal iz usodepolne betemi-
že smer stopinje. Ne, ne, on ni prihajal1 iz beznice, pač pa je bil namenjen v njc^ Dalj pa ni prišel kot do prostora, kjer sedaj midva stojiva. Koraka] je po prstih s stegnjenim vratom In napetimi ušesi, in ko je dospel sem, je zaslišal šun-der. Strah sc ga je polotil in pobegnil je.”
“Ali pa so mogoče ženske bežale v trenutku, ko je on prihajal, in—”
“Ne, ne, ženske so bile že zunaj vrta, ko je on dospel na vrt.”
“Kdo ve!” zagodrnja Oče Absint, kj mi mogel dovolj hitro slediti idejam Vernierja.
“Prepričan sem, da se je ta-ko zgodilo in vam tudi lahko dokažem,” pravi Vernier. “Mogoče dvomite, ata. Hm, vaše oči se starajo. .Stopite neko-
vsem morava to dognati. Pojdite z menoj!’’
Okoli vrta je bil zasajen lesen plot, komaj tri čevlje visok. Ta plot je .ločil vrt od ostalega praznega zemljišča, ki se je razprostiralo za pivnico.
Ko je Vernier ob prihodu od pivnice obšel hišo, da prepreči beg morilcu, je naletel tudi na plot, in ker se je bal, da bo prišel prepozno, je skočil preko plota, pri čemur si je poškodoval hlače, namesto da bi najprvo pogledal, če so kakšna vrata na tej ali oni strani plota.
Da Vernier je zdaj našel mala vratiča. In naravnost k tem plotnim vratom so vodile stopinje beguncev. Pri tem se je pojavila nova idteja v mislih
mladega detetkiva, ki je mahoma obstal.
“Ah!” vzdihne Vernier, “obe ženski nista dospeli prvič v to pivnico.”
“Kako to,; fant?” vpraša stari policist nekako začudeno.
“Prisegel bi lahko na to. Kako bi sicer znali, da so vratiča v plotu, ako slednjih že prej ne bi rabili? Kakoi sta mogli odkriti vrata nocoj, v tej temni; in megleni noči? Imam precej dobre oči, ki mi pripovedujejo, da sta ženskj večkrat zahajali sem.’ ’
“Da, menda je res.”
“Obe ženski Sta dospeli sem brez obotavljanja, bežali sta naravnost proti vratom, kot bi znali kam ju pelje pot na prosto.’”
“Od vraga si, fant,” zagodrnja stari, policist. “Saj si šele novinec 'v svojem delti, dočim sem jaz že veteran in sem, pomagal pri stoterih enakih slučajih, toda še nikdar nisem videl—”
“Bedak!” ga prekine Vernier. “Kmalu boste videli še kaj več. Na primer, prav lahko vam dokažem, da sta ženski vedeli za vratiča, dočim je moški samo slišal o njih.”
“Dokaz!”
“Prav lahak je, ata! Le študirajte odtise moške noge, in vi, ki imate tako oster pogled, boste dognali takoj, da mož ni naravnost tekel. Bil je torej v dvomu, kje so vrata, o katerih je samo slišal, ni pa vedel, kje so.”

S
■' V-
•V ■
FAMOUS LONG-D!STANCi*
AC-DC TABLE RADIOS
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride


New Zenith*
"Tournament”
•	Super-powered Consol-tone*
•	Built-In Wavemagnet* for clear, sharp reception
•	New Flexo-Grip Carrying Handle
•	I)istincti»* in Ebony or Walnut piastic with ‘ ‘soft gold” grille
91
New Zenith
"Pacemaker”
e With exclusive Zenith Wave-magnet
•	Extra-Quality speaker for full, rich “big set” sound
•	Sharp, accurate tuning on big, round, easy-to-read dial
•	In sparkling black plastic with distinctive gold accent
U. S. P»t Off.	* &
COME IN FOR A THRILLING DEMONSTRATION TODAY!
BRODNICK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.
IV 1-1900—IV 1-6072
9f
$
9!
9
9
9
9
Člani slovenskega grocerij-skega in mesarskega kluba
v Collinwoodu
ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST
r
p*
B
if
B
r
B
r
B
?_ma
r
B
“Seveda ne! To vam poka-
9
%
9
9
9
9
9
HOLMES A VE. MARKET—15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC—573 E. 140th St.
JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave.
LEO KAUSEK—-15708 Saranac Rd.
JOE KUHAR—383 E. 156th St.
KUHAR in VRANEZA—315 E. 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
JOE PETRICH—26594 Lake Shore Blvd.
JOHN ŠKOF—1170 E. 174th St.
JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd.
SOBER in MODIC—544 E. I52nd St.
FRANK TAUCHAR—4]85 E. 260th St.
MRS. ANNA TOMAŽIČ—16821 Grovewood Ave. WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave.
JOE METLIKA—Lake Shore Blvd., Eastlake, O. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. ANDREW VICIC—485 E. 260th St.
NEAKTIVNI ČLANI:
JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd.
FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave.
PAUL CLAPACS-—R.F.D. No. 1, Chardon, O. JOE JANES—Eddy Road JOE JANZEVICH—19131 S. Lake Shore Blvd. FRANK KASTELIC—19046 Shawnee Ave. LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Rd.
LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd.
JOE MODIC—315 E. 156th St.
r
B
r
B
if
B
If
B
if
B
r
B
g*
B
if
B
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9~
M
9
9
si
9
9
9
M
9-
9“
9
Jf
9
9
9
9
M
9
M
9
KiS
9
9
S.
J
9
9
9
9
9.
9
9
9
•H
9
9
9
9~
9
9
9
9
9
9~
9
9
9
9
9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM SKUPAJ!
GOLUB FUNERAL HOME
4703 Superior Ave.
EXpress 1-0357
Service to Render Most Perfect Tribute
MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK
965 Addison Road
HEnderson 1-4893
ŽGANJE - PIVO - VINO
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem
in prijateljem
CARL'S CAFE
1301 Marquette Road
EN 1-8997
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Zahvaljujemo se za preteklo naklonjenost in se priporočamo za naprej—Vsi ste povabljeni!
VESELO ALELUJO!
JOHN KNIFIC-REALTOR
HIŠE VSEH VRST in LOTI
RUDOLPH KNIFIC
ZAVAROVALNINA VSEH VRST
820 E. 185th St.
IV 1-7540
Voščimo vesele velikonočne praznike
odjemalcem, prijateljem in znancem
MR. in MRS. LOUIS SRPAN
KROJAČNICA
17822 Marcella Rd.
KE 1-4311
JERRY GLAVAČ
SHEET METAL WORK and ROOFING
1052 Addison Road
HEnderson 1-5779
želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike
EMIL BUKOVEC
QUALITY GROCERIES and MEATS Vesele velikonočne praznike vsem!
6024 St. Clair Avenue
HEnderson 1-7066
P* 9 B
Ji
% 9
B M r 9
GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Ave.
UT 1-3750
gf
B
if
B

JOE PENKO in ED. MARCH, lastnika
DUTCH BOY in B.P.S. BARVE SCOTT’S TRAVNO SEME
Vesele velikonočne praznike vsem skupaj-
! 9