Pobratenje ni formalnost
Letos smo podpisali listino o prijateljstvu oziroma pobra-tenju med mestoma Ljubljana in Bjelim Poljem. Ne, lu ni šlo le za papirno rešitev in izvajanje naše parole o brat-stvu in enakosti med narodi Jugoslavije. To je bil podpis na osnovi želje po tesnejšem sodelovanju, ne lc sodelo-vanju preko papirjev in dopisov.
Da je temu res tako, nam po-trjuje tudi obisk ljubljanske delegacije v Bjelom Polju. V okviru tedna Slovenije v ome-njenem lepem črnogorskem mestu, s prijaznimi in dobrimi ljudmi, polnimi delovnega in ustvarjalnega elana, so Bjelo Polje obiskali štirje profesorji s Poljanske gimnazije, dva predstavnika gospodarskih or-ganizacij — Emone in Agrostro-ja, predstavnik Gradbenega podjetja Gradis ter predstavni-ki družbeno političnih skupno-sti in organizacij.
Že iz same omenjene struk-ture lahko sklepamo, da je bil namen obiska večstranski. šlo je namreč za izmenjavo izku-šenj na področju gospodarstva, kulture, vzgoje in izobraževanja ter izkušenj pri dograjevanju družbenopolitičnega sistema.
Obisk je bil ploden, rezultati pa so, mislim da lahko mirno rečemo, že vidni. Naj navedem nekaj pomembnejših dogovo-rov, ki so bili sprejeti na pod-ročju gospodarstva, Ljubljan-ska Emona in Bjelasica iz Bje-lega Polja bosta izdelali sku-pen program o odkupovanju kvalitetnih delikates, kot sta čr-nogorski kajmak in ovčji sir, meso in tako imenovana črno-gorska loza, izvrstna žgana pi-jača. Gospodarska organizacija Agrostroj pa bi pomagala pri dograjevanju tovarne za izdela-vo plastičnih silosov za živin-sko krmo.
»In ne le na gospodarskem področju, tudi na področju vzgoje in izobraževanja so bili storjeni veliki koraki k večje-mu in boljšemu sodelovanju pri soočanju dveh kultur,« je ob pripovedovanju vtisov pove-dal tovariš Franc Završnik, na-mestnik sekretarja pri komite-ju   Občinske   konference   ZKS
Ljubljana Center. Profesorji so namreč predavali zgodovino in razvoj literature v Sloveniji v slovenskem jeziku. Ni pa bilo opaziti, da dijaki gimnazije y Bjelom Polju tega jezika ne bi razumeli. Nasprotno! Navduše-ni so bili nad dejstvom, da jim je slovenščina tako blizu in ta-ko razumljiva. Izrazili so tudi željo po še nadaljnjem sodelo-vanju.
Slovensko kulturo pa so naši kulturni delavci predstavili tu-di v kinoteki s slovenskira fil-mom »Med strahom in dolž-nostjo«, ki je bil med občin-stvom pohvalno sprejet.
Ob koncu pogovora pa je to-variš Završnik še dodal: »Takš-nih pobratenj ne smemo jema-ti kot zadevo formalnega zna-čaja. Svoj pravi značaj dobijo namreč ravno v takšnih kon-kretnih dogovorih in rešitvah, ki so perspektivna za razvoj obeh mest. S takšnim pobrate-njem utemeljujemo smisel bratstva in enotnosti pa tudi pomen in vlogo obeh kultur«.
Darinka Legat
Krajevne skupnosti v občini Ljubljana Center so sorazmer-no velike po številu prebival-stva, saj imajo od 4000 do 7000 krajanov, kar vsekakor pomeni preobremenitev krajevne orga-nizacije SZDL. To pa je tudi narekovalo, da se delo krajev-nih organizacij v skladu s frontno organiziranostjo SZDL organizira v terenskih odborih, kar pomeni, da mora biti te-žišče političnega dela prav v teh organizacijskih oblikah.
Terenske odbore lahko kra-jevne organizacije organizirajo po posameznih delih krajevne skupnosti, po soseskah ali uli-cah, nekje pa tudi v zaključeni celoti stanovanjskih blokov, to-rej na območjih, kjer občane vežejo določeni skupni interesi in cilji. Delo terenskih odborov mora sloneti na akcijskih pro-gramih. Ti programi morajo biti usklajeni s potrebami posa-meznih terenov in so tudi se-stavni del celotnega programa KK SZDL. Z organiziranjem te-renskih odborov se y ničemer ne zmanjšuje vloga in pomen KK SZDL, temveč nasprotno, z delovanjem teh odborov se vsebinsko krepi SZDL y vseh delih krajevne skupnosti. Tako se SZDL kot frontna organiza-cija naslanja na najširšo bazo, na delovne ljudi in občane.
Akcijsko delovanje terenskih odborov bo vzpodbujalo aktiv-nost občanov na vseh področ-jih družbenega življenja. Posta-li bodo organizatorji posamez-nih akcij na svojem območju in prav tako tudi tistih akcij, ki jih je potrebno enotno izve-sti v celotni krajevni skupno-sti. Nujna bo tudi povezava s hišnimi sveti, s katerimi bodo usposabljali zbore stanoval-cev po hišah za delovanje v krajevni samoupravi, s tem pa tudi ustvarjali na svojih ob-močjih temeljno delegatsko ba-zo za KK SZDL in druge samo-upravne organe. Reševali bodo aktualna družbena vprašanja, naloge s področja Ijudske obrambe, družbene samozašči-te, vodili pregled članstva SZDL in njenih delegatov.
V krajevnih skupnostih ob-čine Ljubljana Center so inicia-tivo občinske konference SZDL, da se pristopi k takemu načinu organiziranja krajevnih organi-zacij   SZDL,   prevzeli   ter   raz-
pravljali v KK SZDL. V krajev-nih skupnostih Tabor in Polja-ne pa so že konkretno pristo-pili k organiziranju terenskih odborov. Tako so v krajevni skupnosti Poljane organizirali dva terenska odbora, ki zaje-mata območje celotne krajev-ne skupnosti, medtem ko so v krajevni skupnosti Tabor orga-nizirali terenske odbore v so-seskah, kjer so tudi OO ZK.
Krajevna skupnost Tabor ima teren razdeljen na pet so-sesk in v vsaki je organiziran terenski odbor soseske, v kate-rem so delegirani člani iz druž-benopolitičnih organizacij. Pro-gram dela teh odborov je zas-novan v programu KK SZDL. Odbori sicer pri svojem delu niso še popolnoma zaživeli, vendar pa prve izkušnje naka-zujejo, da so po kadrovski za-sedbi še šibki ter bo potrebno
to okrepiti s kadri, ki se bodo vključevali v politične akcije na obmocjih posameznih so-sesk. V veliko pomoč tem od-borom bodo tudi aktivi komu-nistov, bi bodo organizirani po. soseskah. Prav tako bo tudi neposredno sodelovanje s hiš-nimi sveti in zbori stanovalcev po hišah in soseskah omogoči-lo in uveljavilo neposredno vključevanje delovnih Ijudi in občanov v politično življenje.
Terenski odbori so se že vključevali v akcije pri spreje-manju programa razvoja kra-jevne skupnosti in akciji za samoprispevek. Prav te akcije so pokazale pravilno usmeritev dela odborov, ki pa še nimajo praktičnih izkušenj, zato bo po-trebno te odbore vključevati v vse akcije, da bodo pridobivali izkušnje in se tako tudi uve-ljavljali.              France Tomše