Pred velikim praznikom V letu 1976 slavimo na Sbvenskem 35 let ustanovitve OsvobodUne fronte - organi-zacije, U je pod idejnim vodstvom zveze ko-munistov v temeljih spremenUa življenjsko pot našega naroda, nakazala vzajemno svo-bodoljubnost, moralno moč, zrelost in po-gum vsakega poštenega delovnega človeka in bila tudi sposobna skupno z drugimi narodi in naronostmi Jugoslavije izbojevati nacio-nalno in oblikovati svojo, izvimo pot so-cialne osvoboditve.. Izkušnje takšnega vse-Ijudskega gibanja v preteklosti so nam spod-buda za sedanjost, ko v razgibanem poli-tičnem živtjenju vsakodnevno v praksi na vseh področjih družbenega delovarga ures-ničujemo in oblikujemo tak samoupravni in politični sistem, ki sloni na delegatskem na-čelu in v katerem je delovnemu človeku in občanu v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela, v krajevnih in samoupravnih in-teresnih skupnostih resnično zagotovtfen ne-posreden vpliv na odločitve, ki so po- membne za njegove razmere tam, kjer dela in živL Leto 1976 pa nas tudi na ožjem, občin-skem območju spominja na pomembne do-godke v preteklosti Takoj po ustanovitvi Osvobodilne fronte v Sloveni/i so bili usta-novljeni rajomki in teresnki odbori Osvobo-dilne fronte. Takoj se je torejpod vodstvom komunistov začela akcija za organiziran od-por proti fašističnim osvajakenu sprva z zbiranjem orožja in municije, z listkovnimi in napisnimi akcijami proti fašizmu, kasneje pa so bile formirane že prve oborožene sku-pine. Pri tem naj omenim, da je že 16. julija 1941 takoimenovam Zaloškagrupa doživela svoj ognjeni krst, ko je bil iz partizanske puške v dolini Besnice ubit prvi nemški vojak. Tako hiter in po obsegu velik razmah odpora proti okupatorju je treba prav gc-tovo pripisati organiziranosti delavcev in rqihovim revolucionarnim tradkiajm pred vojno, ko so se brezkompromisno upirali, tudi pod grožnjo zapora, izkoriščevalskim debdajalcem ter se kljub slabemu social-nemu stanju odločali za stavke, če niso bile sprejete njihove zahteve. Vzporedno z organiziranjem odpora pa so se pojavljale tudi klerofašistične skupine, ki so se že nekaj let pred vojno zbirale okrog župnišč in so kasneje predstavljale vodstvo bele garde in domobramtva. Vendar organiziranega in vse večjega od-pora ni bilo možno omejitl Borcem za de-lavske pravice pred vojno so se v letih na-rodnoosvobodilnega boja priključili dotnala vsi, od najmlajših do najstarejših. Več sto naših občanov je odšlo v partizane, na sto-tine jih je bilo organiziranih v borbenih sku-pinah. V Osvobodilni fronti in narodni za-ščiti, v najtežjih ruzmerah ilegale so po- magali narodnoosvobodilni vojski in dkti-vistom, ki so bili v zaporih in internacijah, skrbeli za njihove otroke. Več sto jih je za lepši dom in srečnejšo bodočnost v tem ve-ličastnem boju darovalo mjdragocenejše, kar so imeli, darovali so svoja živifenja v bojih, zaporih in koncentmčgskih taboriščih Zato moramo nadaljevati že takrat jasne revolucionarne težnje in dosledno pri-padnost delavskemu razedu, tudi v bodoče moramo vedno in povsod spoštovati tradicije narodnoosvobodilnega boja, posebej pa se moramo zavzemati za remične samoupravne odnose, za interese delovnih tjudi in ne-nehno rast njihove življenjske ravni Garancija za to nam je že uveljcvljeni družbenopolitični sistem, ki odpira nove možnosti za demokratizacijo družbe. Pri tem pa se še zmeraj srečujemo s teinjami tako ali drugače tak naš razvoj zavirati tudi s tem, da ga uresničujemo vse prevečkrat samo for-malno. Nevarnost nanveč obstaja v tem, da vse prepočasi izločamo iz naših prtadevanj tisto, kar hromi hitrejši razvoj samoupravne organiziranosti družbe. Vendar to ne more in ne sme imeti negativnega vpliva na poli-tično vzdušje in pripravljeriost delovnih pudi in občanov, da vse to, kar načrtujemo, v praktičnem iivijenju tudi uresniči. Aktivno delovanje vseh prizadevnih aktivistov — pa mj bodo to tisti, ki delujejo v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih alina kateremkoli področju inte-resnih skupnosti, predvsem pa dekgacij družbenopolitičnih skupnosti — nam je ga-rancija, du bodo vse odločitve, preverjene v praksi tam, kjer delovni človek dela in živi, res takšne, da bodo v prid napredku in za-gotovilu načela, da delovni človek odhča o možnostih in rezultatih svojega delcu V socialistični zvezi kot naslednici Osvo-bodilne fronte je torej mesto, da ta naša ho-tenja na demokratičen način delovanja po-spešeno urejujemo, da javno obtavnavamo vso problematiko, s katero se srečuje delovni človek. Vse bolj mora socialistična zveza, ki združuje vse družbenopoUtične organtacije, društva in združenja, postati tudi mesto usklajevanja, mnenj in stališč, ki naj v večji meri kot doslej pomengo dogovor vseh so-cialističnih sil in postopoma tudi v občinski skupščini odpravijo sprejemanje pomembnih dokumentov z metodo preglasovanja. S takim načinom delovanja sociaUstične zveze bomo torej bolj učinkoviti, povečalo se bo število prizadevnih in zvestih akti-vistov, gradili bomo zaupanje Ijudi, pri če-mer je treba izkoristiti prav vse, starejše občane % z bogatimi revolucionamimi iz-kušnjami in mlajše z velikim debvnim po- letom. , . . Vlado Črne