cij finijc, naroda in nacijc. Naš prostor jo hi! v zadnjem stoletju izpostav ljen intenzivni dinamiki političnih sprememb, ki so pomembno vplivale na etnično situacijo, prav tako pa je za ta čas značilno intenzivno izseljevanje .Slovencev (.še na prelomu stoletja so se ljutlje sami prepoznavali po regionalni pripatinosti). Pri analizi iz.seljen.stva .se takt) ptigtjsto znajdemo v zagati, katerega otl treh klasičnih' ptjjmov bi sploh lahko uporabili, .saj jc slovenstvo v tem ča.su doživelo prcvjbrazbo' iz etni-je v narotl in [pozneje v nacijo. Omenjene težave veljajt) tutli za izseljevanje pt) drugi .svetovtii vojni, ko .se gtjvori t) sltiven.skem nartKlu, tlanes pa .se pt>javlja ktin-cept nacije. IzIhkI iz zagate lahko nudita pojma etnija in iz nje izpeljana etnična klentiteta, ki vključujeta v.se pojavne oblike, izgubimo pa inibrmacijt) t) pt)litični tliferenciaciji meti po.sameznimi pojavi, ki jih t)bravnavamo. S stali.šča analize prt>-ce.sov re.socializacije v odnosu do etnične identitete ta otllt>čitev nima lolikt) negativnih posledic, saj nas zanima nivt) posameznika, predv.sem proces spreminjanja njegtn ib vretinot v novem tikolju. Vključevanje v v.sakdanje življenje v tirugem kulturnem okolju pred pri.seljen-ca |x)siavi številne zahteve po prilagtKlitvah in spremembah. Po.samezniki .se nanje različno otizivajo tako zaratli specifičnih o.sebntistnih lastnosti in spo.st)bnosti. ktn zaradi razlik v izobrazbi, pojmovanju realnosti, znanju jezika. Tako \ praksi najtle-mt) številne razlike txl po|X)hje neprilagojenosti tlf> zelo mf)čne itlentifikacije z nf)vim okoljem. Zaratli socializacijskih in inkulturacijskih učinkt)v na človeka ptjpolna kulturna preobrazba v prvi generaciji ni mt)gt)ča, če samo t)menimo vpliv in viogt) jezika pri konstituiranju nezavetinega in vpliv interif>riziranega jezikt^vnega koda (restriktivni, elaborirani) ter njegtn' pt)men za po.sameznikovo percepcijo realnega. Re.socializ-tcij.ski prtjcesi imajt) neposretlen vpliv na etničnt) identiteto, saj na .svt:)j način povečujejo njeno kf)m|)leksnost, zapletenf).st in množijo pojavne oblike etnično.sti na intlividualni ravni. Prav gotovo pa .še bolj tjčitnt) izpostavljajt) dejstvo, da sta tlržavljanstvo in etnična itlentiteta ločeni kategoriji, ki pa v določenih situacijah lahko .sovpadata. Vendar je to večkrat izjema kol pa pravilo. Ljudje, o katerih govorimo, st) prišli na ^ved.sko v istem ča.sovnem t)btlobju in živijo v novem okolju približno isto obdobje. Intenzivno.st re.socializacijskih proce.sov je bila pri njih različna, ventlar pa so ti procesi zajeli prav vse. Osnovna ugotovitev. ki .se nana.ša na predstavljeno kompleksnost o etnični samt>opredelilvi je. tla ne glede na zavestno držo po.sameznika. re.socializacija poteka in pret)blikuje posameznika, a vendar ga ne more pov.sem preoblikovati. Prvi tip .samoopre-deliive, ko .se pf).samezniki pt)čutijo .še |x)v.sem Slovenci, nam v [primerjavi z odgovori na nekatera druga vprašanja pokaže, tla je pri teh ljudeh ventlarle prišlo do spremembe sistema vrednot, ki .so ga interiorizirali v primarni st)cializaciji (v izvornem okolju). Pri njih jc z leti prišlo do spremembe, ne gletle na to ali so si to želeli ali ne. Obenem pa vidimo, tla pri po.samezikib, ki .se počutijo že pt)vsem Švede, ki so na nek način sami 7.;ivesino spt>tlbujali lastnt) vživljanjc v novo okolje, ni prišlo do popolne spremembe osebntjsti. Še vedno v sebi nosijo nekaj slovenskega, ne glede na tt) ali si to želijo ali ne. V to .so ujeti, kot pravijo tutli sami. Za konec naj le še iz|x)stavimo tlejstvo, da številni gt)vorijo o .svoji drugačnt)sti, ki je močntj povezana s situacijo, v kateri se znajtiejo. Tako se na Švetiskem počutijo bolj 'slovenski', nieciteni ko se v .Sloveniji prejKiznavajo kot drugačni, kot Švedi in trdijo, da je drugačnost ali pernianenetni status tujca' njihova glavna lastno.st. LITERAmR.\ Althusser, I.. 1980. Ideologija in idcohxski aparati države. V: Ideologija in estetski učinek. I.juhljana. Merger.!'., l.iickmann.T. 1988. Družbena konsirukt ija realnosti. Cinkurjeva založba. Ljubljana. »ernstcin. B. 1967. i:iab<>nited and Kostrictcd Codes. V; l-.xploraiions in .Sociolinguistics. Ulocimingion, Indiana University I'res.s. ClsiIo.s. s.. Miller, .\|..| 1993. The Agt- of .MiKratlon. MacMillan. I.ondon. 1:UI:KT,T. 1991.1'olitical Soniio.sis in / of American Cultural Studies. Hie American Journal t>f Semiotics, .ši.1-2., .str 117 HalK-rnias, J. 1991. Državljan.stvo i nacionalni identitet. Raznii.Sljanja o cvropskf)| buduCntisti. l-'ilt)/.t)fska istraživanja. St.l, Zagreb. Immigrants in Sweden. 1994. The Swedish Institute, Stockhtilm. Jelič. J. 1982. Kritika Redfieldovc teorije 'folk' dru.Stva. IJoktorskt) delo. I-S!>N. Ljubljana. Južnič.S. 1977. StK'ialna in politična antropologija. Pariizaaska knjiga. Ljubljana. Ju;.niC..S. 1981. Nowjsa zgodovina. DDUU, Ljubljana. Južnič, S. 1989. Politična kultura Obzorja, Maribor. Južnič, S. 1993. Identiteta. Knjižna zbirka TiP. Ljubljana. l.ukSič-Hacin. 1995. Ko tujina ix)sianc doni. Ziiaastvcno in publicistično sredii5Ce.ljubljana. I.iik.šič-I lacin. 1998. Multikiiliuralt/cni v migracijskih situacijah: Primer: .švedski nuiltikultiira-lizeni in slovenski i/.seljenci. Priloga k tloktorski disertaciji. Fakulteta družbene vede, Ljubljana. Mežnarič, S. 1984. Jedno nioguše .sociološko pronii.šljanjc o naciji I etnicitctu. V: .Migracijske teme, št.2. Zagreb, .str 131- Ki/man, R, 1995. Nacionalizem: Pro ct Contra. V; Ve.scia znanost o okolju. št.I, Ljubljana, str. 193. Smith. A. I). 1986. The I'thnic Origin t)f the Nations. Basil Blackwell. 0.\ford'New Yoric. .Stam.R., Slioliat, !•:. 1994. Ct)ntested Histories: Kurocentrism, .Vlulticulturalisni and the Media. V: Goldberg D.T. (eil.) Multiculturalisni. Blackwell. Cambridge. .Svctck. L. 1968. Aktis nost Jugoslavije na potiročju niednartidnih sporazumov o .stKialni varnosti. V: Slovenski koledar "69. Slovenska iz.scljcnska matica. Ljubljana. str39 Urbančič. L 1989. Aporije t) etničnem in nacionalnem ter problem identiteto. V: .Migracijske teme. Institut za migracije i narodnosti. St. 2-3, Zagreb, .sirl65 Verdery, K. 1989. .Are regional .stereotypes ethnic? In: Razprave in gradivo, Inštitut za iiartid-no.stna vprxšanja. .št.21, Ljubljana, strl69 Zalokar, J. 1991. Mavrična kača. Didakta, Radovljica. Ladislav CABADA' /zJ7/?A7 ZAylA'.STl7:A7 ČlASEK RAZVOJ STRANKARSKEGA SISTEMA NA ČEŠKEM Povzetek. Čeika ivpiiblikn je v zadnjih devetih letih doživela nekaj bistvenih polUiCnih sprememb, ki so vplivale tudi na oblikovanje podobe strankarskega sistema. Žametna revolucija je pomenila konec enostrankarskega sistema in .spodbudila nastanek več deset političnih strank, ki so bolj ali manj uspešno nastopale na volitvah. Po kratkem obdobju konfuzije, v katerem jc oblikovanje pluralnega ."strankarskega sistema ogrožala njegova atomizacija. je po parlamentarnih volitvah 1992, predvsem zahvaljujoč volilnemu pragu, priSh do konsolidacije. Stabilnost desnosredinske vlade, kije bila na oblasti več kot jtet let, je omogočila koncentracijo levičarske opozicije in s tem poenostavitev strankarskega sistema. Ta trend je podprla tiuli večina volil-cev, ki je zavrnila populizem antisistemskih strank. Po izrednih parlamentarnih volitvah junija 1998 sta dve največji, jirogramsko nasprotni si stranki, sklenili opozicijski dogovor, ki pivdstai ija nov politični element. Ključni pojmi: Češka republika, stinnkanki sistem, [ilura-tizem, opozicijski sporazum. Uvedba pluralizma (1989 - 1992) Prve večstrankarske volitve. Strankarski sLstcni Češke socialistične republike kot dela Češkoslovaške sociali.s-tične republike- pred t. i. žametno revolucijo ncn-embra 1989 lahko definiramo kot sistem z monopolno politično stranko - Komunistično stranko Češkoslovaške. Predstavniki stranke .so, v soglasju s 1 členom ustave', sprejemali vse politične, ekonomske in druge odločitve. Poleg komunistične stranke sta na Češkem obstajali .še dve politični .stranki, ki .sta s komunisti prisilno sodelovali v t. i. Nacionalni fronti - Češkoslovaška ljudska stranka (ČSL) in Češkoslovaška socialistična stranka (ČSS). Na volitvah so v.se stranke nastopale na skupni listi, izbor kandidatov pa je bil strogo nadzorovan. Sistem Nacionalne fronte je onemogočal eksistenco legalne opozicije, ki bi lahko nastopala na volitvah. Opozicija je bila zato omejena na • /.t! /x>im>č/>rt lutsuiiikii legli Ctiinlui .te ziitimljiijem di/)l./><>l. Kii.clliii Tnunr. ' tjutidav CiitHiilii. iLtlateiil iiii iMelkii zu /Ktlilologijo tiilnitlele za itnižbeiie ivite Univerze Karlnve v fragt ' tviteradja dveh enakofinivnih driav - Čeike In SInvaibe. Člen II vmtUnt vlogi KomnnKtiCne stranke čcikostovaike demokratična gibanja, ki so predstavljala bazo za praktično vse kritike komunističnega režima ne gletle na njihovo politično opredelitev. Najbolj znana organizacija opozicije na ČeSkem je konec sedemdesetih let po.stala I.i.stina 77'. Opozicijsko gibanje je bilo .sestavljeno iz različnih skupin, katerih edina skupna ideja je bil boj proti komunizmu'. Predstavniki Listine 77 so novembra 1989 predstavljali glavni tlel vodstva Državljanskega foruma (ObčanskŽ forum, v nadaljevanju OF)", ki se je začel spontano oblikovati kot opozicijska politična formacija. Državljanski forum je za komunistično oblast predstavljal glavnega partnerja pri pogajanjih o počasni demontaži komuni.stičnega režima, njegovi člani' so postali ministri v prvi postkonuinistični vladi premierja .M. Čalfe. Po odstopu predsednika Če.škoslovaSke republike Gu.stava Husaka, ki je predstavljal simbol sovjetske agresije in ortodoksnega komunizma, je konec decembra na njegov položaj stopil najbolj znani predstavnik upora proti komunizmu in eden glavnih organizatorjev OF, Vaclav Havel. Državljan.ski forum je pred prvimi demokratičnimi parlamentarnimi volitvami, ki so jih njegovi predstavniki razumeli kot neke vrste referentlum o prihodnosti države, ponudil sodelovanje vsem političnim strankam in skupinam, ki so nastopale proti komunistični stranki. Kljub temu je na volitvah spomladi 1990 nastopalo kar 22 strank in koalicij (Vodička 1996, 254)". Volitve, na katerih je s 53 odstotki preprečljivo zmagal OP, so pokazale nepriljubljenost obeh bivših majhnih strank Nacionalne fronte*", tako kot tudi relativno majhno število volilcev, ki so ostali zvesti komunistični stranki". Kljub svoji jasni zmagi je OF v pr\'o vlado brez udeležbe komunistov po letu 1945 povabil tudi predstavnike drugih demo kratičnih strank. Druga vlada .M. Calle je tako s|x?t delovala kot "koalicija narodne enoino.sti". Oblikovanje strankarskega spektra Državljanski forum se je praktično takoj po uspešno izpeljanih volitvah pričel razkrajati. Glavno vlogo v tem procesu je odigral finančni mini.ster Vaclav Klaus, ki je zahteval spremembo gibanja v klasično liberalno-konservativno [x>litično ' Ouirui 77. > (ilante sbiii>tiw v CJiiirii so /iredtiiii ljtili birfi ktinuiitisli. ublJtiCeiii Iz mniiibc /«»forfetski i,bii/xiciji Čc-.ib6H(A. DiihCvb. /.. Mhiuif). briCansbtt smer in smir b/uuvnaliviithlilivnibuh (V. t hitel. J Klimi. V Ih-iidtO. ' Xii .floftiSbem {Mid lui^insnn Jarnost priiii uasUju (VPS). " O/-' ni iilktih fiiiibctiiiilral bol Imifii fiolItlCim .'itraiibii, \'ltiii 'je fKisUd leilibo vsitb čtoveb. bi se je Jired-slm iiibom/oriimei zdel zeiii/iljlf. zalo ne moremo o Clitnsivii v O!'razmiStjaU v bttisičnih biifenorijtth. re-Ijtifiiih za tradicionalne[lolitiCiie .omembni politični subjekt, nastajajoči z OF, je bilo Državljansko gibanje, katerega pripadniki so bili predv.sem bivši disidenti s srednjcievičarsko orientacijo (Pctr Pithart, Jifi Dicnstbicr). Predvsem obe desni stranki sta po.stali pomemben del strankarskega spektra na Češkem (Vtxlička 1996, 2S6). Cepitev Državljanskega Ibrimia jc vsekakor predstavljala le del cclotnc s|?re-membe podobe .strankarskega .sistema. Večina strank je namreč v času volitev 1990 komaj nastajala, stranke niso imele niti jasne organizacijske ureditve niti jasnih političnih programov*. Stranke .so .se cepile in vezale; ired leti 1990-1992 je v federalnem p;irhimentu n;istopalo kar 27 nizličnih političnih strank in drugih |X)liličnih .skupnosti (Ciganek 1992). Glavni polarizacijski laktor je pri tem predstavljal odnos do hitrosti in radikalnosti ekonom.ske reforme, v .slovaškem delu federacije pa tudi odnos do n;icionalizma (Lipt;ik 1992, Rvchiik 1997). Poleg ireh strank, naslednic Drž;ivljanskega forinna, se je pojavilo še nekaj manjših strank, ki so svojo volilno bazo isk;ile med ja.sno opredeljenimi družbenimi sloji - Gibanje za moravsko .samoupnivo (HSM). Krščansko-demokratska unija - Češkoslovaška Ijiulska stranka" (KDU-ČSL), Krščansk(3 - dcmokratsk:i stranka (KDS) i. d. (Vodička 1996, 258). Pogosto .so stranke na.si;ijale tudi zaradi nesporazuma oz. osebnega suvraštv;! mcil jx)litiki. Najboljši primer st;i lahko ODS in ODA. .slednja je namreč z;igovarjala zelo podoben političen pnignini kot njena večja partneric;i, njeni člani p:i nikakor niso hoteli biti vezani v strogo stranko, i;iko kot si jo je predst:ivlj;il prcd.scdnik ODS Klaus. Preveliko število političnih strank je pred drugimi parl;iment;irnimi volitvami jimija 1992 predstavljalo grožnjo za normalno funkcioniranje oblasti. Politiki .so upoštev;ili zgodovinsko izkušnjo iz časa med obema vojnama, ko je velika razcepljenost demokratičnega strankarskega s|>ektra pniktično onemogočala .sest:>v-Ijanje fimkcionalnih vlad in je pripeljala državo v permanentno politično krizo (Broklov-.i 1992, Klimek 1996). Zato je bil volilni zakon" dopolnjen s klavzulo, po kateri n:ij bi v parlament prišli .samo tisti strankarski kandidati, ki bodo na volitvah dobili več kot 5 odstotkov glasov v vs;ij eni od obeh republik. T;ikšen volilni prag jc m;ijhtie politične .stranke silil k združevanju v koalicije. Kljub temu je leta 1992 na volitvah nastopalo še večje število strank kot leta 1990, namreč 40 (Vodička 1996, 261). Na volitv:ih je zmagala koalicija Državljanske demokratske stranke in Krščansko demcikratske stranke, ki je dobila 30% gla.sov. Drugo mesto je s 14% zasedla koalicija Levi blok (LB), v kateri .so glavno vlogo igrali komunisti. V češki parlament " (J/JU /e hilti iisltiiiorljeiia že otiiihm fJHfJ, amlKilt (»i refoliiclji se je ziiCiisiia prikljiiCIki k Ol-. " l^ri iKtrUiitieiiitiniili mlilirih k-ui so hiU li .trniiikc izključeni l/udje. kom//roinlilriiiil ziiriitll soilelot-aiiju s komiiiilsll. "/Mki.ii 57/1992. je prišlo še Sest političnih subjektov, ki so dobili od pet do sedem odstotkov glasov - .Socialni demokrati (CSSD - 7%), ljudska stranka (KDU-ČSL - 6%), ekstremno desničarsko Združenje za republiko - Republikanska .stranka Če.škoslova.ške (SPR-RSC-6% ), Gibanje za moravsko .samoupravo (H.S.M -6%), Državljanska demokratska aliansa (ODA - 6%) in I.iberalno.socialna unija (LSU - 5%)". Volitve .so pomenile konec Državljan.skega gibanja, ki mu le za nekaj de.setin odstotka ni uspelo doseči volilnega praga (Vodička 1996, 261-265). Predsednik vlade je postal pred,scdnik ODS Klau.s, ki je zagovornik radikalne ekonom.ske reforme. V koalicijo z ODS sta vstopili ODA in KDU-ČSL in tako je na.stala desnosredinska vlada, ki je ostala na oblasti do leta 1997 Tako kot že volitve leta 1990. .so tudi parlamentarne volitve 1992. pokazale \eliko razliko med obnašanjem volivcev v češkem in slovaškem delu federacije. .Medtem ko so na Cešketii prepričljivo zmagale stranke, ki .so zahtevale nadalje-\'anje gospodarskih in političnih reform, je na Slovaškem uspelo populistično Gibanje za samostojno Slovaško (MZDS) premiera Vladimira Mečiarja. Slo%aška politična elita, ki je že v preteklih letih v federalnem parlamentu pogosto izkori.ščala prepoved majorizacije", je začela zahtevati mednarotlno priznanje Slo\ aške. Rezultat teh zahtev je bila ugotovitev češke politične elite, da je najboljša rešite\' - poleg spremembe ustave ■ razdružitev države (Kipke. \'odička 199.3). Za češko politično sceno je osamosvojitev Češke republike, ki je bila uradno razglašena 1. januarja 1993", pomenila pritisk po.slancev federalnega parlamenta, ki so po razdelitvi ostali brez dela. V drugi polovici leta 1992 so politične stranke zagovarjale njihov prestop v .senat, ki naj bi po novi ustavi postal drugi dom če.škega parlamenta. Zanimanje za takšno rešitev, predv.scm s strani državljaaskih •Strank, ni bilo veliko, zlasti zato, ker .sta ol>e .stranki na volitvah svojo prvo garnituro delegirali v če.ški parlament, ODA pa na volitvah v federalni parlament celo ni uspelo dobiti dovolj gla.sov in zato v federalnih organih ni imela .svojih predstavnikov*. Prestop federalnih poslancev v novoustvarjeni češki parlament ni bil nikoli realiziran, volit\e v senat pa so bile prvič izpeljane .šele novembra 1996. Od cLstremncga do otiicjenega pUiraliztna (1992 - 1996) Hkstremui pluralizem Parlamentarne volitve leta 1992 naj bi zaključile razkosanost in labilnost strankar.skega sistema, ki je bil rezultat porevolucijskega kaosa, neizkušenosti nove politične elite ter pomanjkljivosti v programih političnih strank (Vodička 1996, " Stiftijam nziilMie rolilev r CeikI /Hirltimciil. ker p le-M fx> razie/iliLi Čvikiislnruike /iiisitil filanil liredtitiriiik /eftisltiihe im ČeSkeiii AVi iiilliitili v feileraliil iKirliimeiU /iel(»lsirjiiu fintfi nim /irektintčili on i in IISM. " IvileraUii imrlanienl Je Imel div zlKirnIcI - IJmkJio zbornico in Zbornico niirodor. V slednji Je rsnko od re/iMik ztislo/mlo 75 /Hislanivv. /Mkon Je bil sprejel Hele Uibnii. ko se z nJim Je sirlnjalti n-Cina /nisliincer obeh narodnosll (VodICtii 1996. 2$4). " Vstavu sttmostojne republike Je bilo spreJeM te IH. decembre! 1992 kol zakon 1/1993 ( Oslava češke reptiMikr 1997). 280). Politična stvarnost je vendarle pokazala, da je volilni prag. ki naj bi preprečil vstop prevelikega .šte% ila političnih .strank v parlament, stranke sicer prisilil k sodelovanju, ventlar je bilo le to pogosto le začasno. Od štirih koalicij", ki so vstopile v jiadament. je volilno obdobje preživela samo zmagovalna koalicija ODS/KDS; leta 1995 .se je KOS priključila k ODS". Poslanci HS.M in l.SU .so večinoma vstopili v ODS in .socialdemokratsko stranko, ki je od leta 1993 naprej osrednji del levega .spektra, ki je privlačil predstavnike drugih levičarskih smeri v če.ški politiki. Tudi koalicija Levi blok .se je razcepila na pripadnike komunistične stranke (KSČ.M), ki so zagovarjali kontinuiteto oz. nasledništvo totalitarne Konumistične .stranke Češkoslovaške, in predstavnike novih neokomunističnih marksističnih strank-"". .Medtem ko .se je desna stran demokratičnega |X)litičnega spektra stabilizarala v podobi državljanskih strank in ljud.ske stranke-', .so levičarske stranke šele leta 1993 začele iskati pot do sodelovanja oz. združevanja. Pomembno vlogo v tem pro-ccsu je odigrala .socialdemokratska stranka in njen predsednik .Miloš Zeman. •Socialdemokrati .so po.stali gonilna sila združevanja demokratične opozicije, Zeman pa glavni - in v bistvu edini relevantni - nasprotnik Klausove gospodarske politike. ČSSD je leta 199.5 skupaj s LSU in nekaterimi poslanci drugih opozicijskih strank ustanovila Realistični blok, v katerem je hotela koordinirati delo opozicije (Vodička 1996,298). Ker Blok ni izpolnil pričakovanj, sta njegov obstoj in vloga kot prve institucionalizirane in združene opozicije po revoluciji pogosto omalovažev;ina oz. pozabljena. Socialdemokrati, ki so na padamentarnih volitvah leta 1992 zabeležili pičlih 7 odstotkov gla.sov, so do leta 1996 po.stali močna opozicijska stranka, ki se ji je na pr^■ih parlamentarnih volitvah v .samostojni Češki republiki obetala celo zmaga. Poleg demokratične opozicije, .so v češkem padamentu nastopali tudi predstavniki strank, ki so jih uvrščali med nedemokratične. Na skrajni levici .so poslanci Komunistične stranke Češke in Moravske (KSČM), na desnici pa poslanci repub-likan-skc stranke (SPR-RSČ). Prva je bila stranka, ki se ni strinjala s političnimi in ekonomskimi spremembami na Češkem in je zahtevala vrnitev prejšnjega režima'"; tako stranko, ki je imela in še zmeraj im;t podporo približno ene de.setine voIilce\-, lahko označimo kot sentimentalno. Druga ekstremna stranka, republikanci, pa je tipičen prcdst;ivnik desničarskega političnega ekstreniizma, ki temelji na |X)puliz-mu, nacionalizmu in karizmi njenega vodje, Miroslava Sladka, ki je bil pred revolucijo zaposlen v uradu za cenzuro (Vodička 1996,311>". Kljub temu, da sta obe stranki predstavnici nasprotujočih si polov političnega spektra, je bila njuna poli- " Toku /Sli ko! liiili IISM luirtijtim kol kfuilidje. Čeprav na volllvali iilsla iliisenll 7 oz. 10 rnlsloikov !fla.olitičnih strank. .Socialtiemokratska .stranka je postala močan opozicijski nasprotnik vladajoči ktjaliciji tiržavljan.skih strank ODS in OD.\ ter kr.ščan.skih tlemokratov in je ponujala druge možnosti in re.šitve za napretlt)vanje ekontMii.ske in |X)litične transformacije. Pt)leg tlemtikratičnih strank .sta obstajali .še tive ekstremi.stični stranki, katerima .so napovetlali 15-20 odstotkov glasov volivcev- Ostale stranke .so ju izključile iz tlemokratskega spektra in si prepovedale sodeltn anje z njima. Takšen strankarski sistem lahko tpznačimo kot ekstremni pluralizem, ki ga karakterizira nesposobnt>st strank tkibiti ab.solut-no večino gla.sov, kar zahteva oblikovanje koalicij.ske vlade, ter prisotnost antisi-stemske .stranke - v češkem primeru celo dveh {Sartori 1976, 1.^2). Ta sistem zelo spominja na zgotlovino prve Češkoslovaške republike"', kjer so (Pt) vtjlitvah prak-tičnt) vse demokratične stranke u.stvarjale t. i. koncentracijske vlade, ki so bile značilne pt) svoji net>dločno.sti in zavlačevanju re.ševanja političnih in ektjnomskih probleniov (Klimek 1996). Tak.šno .stanje bi v procesu tranzicije lahkt) |X)vzročilo velike težave. Maiijiiiiskii vlada Pne padamentarne volitve v samostojni Češki republiki so potekale .31. 5. in 1. 6. 1996. Tako kt)t .štiri leta nazaj, je s gla.sov zmagala ODS, .stranka pretl.setlnika vlade Klausa. Opozicijski sociaklemokrati so dobili le tri od.stotke gla.sov manj, ventlar skoraj štirikrat več kot na zatinjih volitvah. Volitve .so bile uspešne tudi za obe ekstremistični stranki, ktjmunisti st) namreč tlobili več kot 10'?6, republikanci pa 8%. Kr.ščan.ski tlemokrati .so pridobili 8% glasov, ODA kt)t drugi majhni koalicijski stranki, pa je s šestimi t)tlstotki kt)maj uspelo dt)seči volilni prag. OtI neparlamen-tarnih strank je .samo Gibanje za življenjsko varnost upokt)jencev (.ŽDj) dobilo več kot 3% glasov-^ (Votlička 1996. 265-267). Volitve lahko označimo kot neuspeh za tloslej vladajočo koalicijo, ki je v parlamentu za tiva gla.sova izgubila večino*. •Nastala situacija je u.strezala definiciji ekstremnega multipartizma. Antisi-.stemski stranki .sta dobili tt)likšno .število gla.sov, ki je onemogočalo tiblikf)vanje politično jasno opredeljene večin.ske vlade in je v.se tlemokratične .stranke prisililo k stKielovanju. Poti nadzorom pred.sednika države .so tlemokratične stranke sklenile sporazum o delitvi moči in političnih položajev. .Socialdemokrati so v zameno za mesto predsednika |>arlamcnta'', ki ga jc zasedel pred.setinik stranke Zeman, za funkcije predsednikov parlamentarnih odborov itd., obljubili tolerantnost dcsnosredinski manjšinski vladi, ki jo jc spet sestavil predsednik ODS Klaus. Pri oklijK-r ivm-.vi selHenilK-r l'J.iK 1'omvmhiHi zanuh ivfiii. />f>slaasiiJruvl(-Sci ji/i /cl>IX'<{M>ila6J. KDl' /H. ODA li:sbniKiJ 9globile pomanjkljivosti tran.sform;icij.skega proce.sa. Kon.solidacija (1996 - 1999) Konec desnosredimke t leide Kriza vhidajoče koalicije se je popolnoma razkrila n;i scn;itnih volitvah konec novembra 1996. po skor;ij štiriletnem kršenju ustave"', Jasni zmagovalec prvega kroga volitev je bila ODS. ki je dobila tri od enaino.semde.setih .senatorskih sedežev, 76 njenih kanditlatov pa je napredovalo v drugi krog volitev". Politiki obeh m;ijh-nih vladnih strank so volivce izzvali, naj v drugem krogu ne volijo kandidate ODS, p;i čepr;iv je šlo za ko;ilicijskeg;i p;irtnerja". Sistem "vsi proti ODS" je n;i koncu slavil zmago: ODS je v skupnem .seštevku dobila "samo" 32 mandatov, medtem ko sta majhni koalicijski stranki dobili procentualno veliko več senatorskih sedežev kot v posLinski zbornici - KDU 14 in OD.\ 7 .Nezadovoljstvo ODS, oz. Klausa je sprožihi tudi izvolitev Pitharta za predsednika senata, ki ga je sicer Klaus leta 1992 že zamenjal s pozicije predsednika vlade, Pithart je namreč že dalj ča-sa opozarjal na nap;ikc vlade, predvsem v zvezi z privatizacijo. Senatne volitve .so pokazale še en pomemben trenil, pripr.ivljenost socialde-mokrat.ske stranke sodelovati s komuni.sti. Rezultat tovrstnega .sodelovanja je bil uspeh dveh komunističnih k;mdidatov, ki sta v drugem krogu dobila tudi gla.sove volivcev CSSD. Podobno podporo so socialdcmokr;iti dali tudi kr.ščan.skim demokratom. Največja opozicijska stranka, ki je dobila 26 sen:itorskih setležev, je tiiko začela iskati partnerje z^i oblikovanje vladnih ko;ilicij. F.kstremno desni repul> likanci na volitvah niso nastopali, ker .se nc strinj:ijo z institucijo .senata. Krizo vhidne koalicije ni pomirila niti sprememba manj.šin.ske vhtde v večinsko. Ta dogodek je povezan z glasovanjem o državnem proračunu za leto 1997, ko sta dva poslanca socialnih demoknitov podpda predlog vlade. Sledila je izključitev iz stranke, eden od njiju je takoj prestopil v ODS, drugi pa jc kot neodvisni večinoma ■* Madu dobi ztiii/micii z ivt'liirt /(lasor /in.iitiiilli (HisUiiicev. Vsitii a ftoiHiri o zoCasiiem sentiiii. Iti nikoli nI bil iisliimwijen (Čl. lo6). " Voliwe v /KislamJio zbornico fiolekeijo na osnoi-i firofiorcloiudnega i-olilnena .tislenm. i-senat /ta na oslini l dfokmtnena m'/iwit^rt slsleiiia (Čl. 1H): v driigeiii kronn luMo/iala kandidata, ki sta dobila najveC nlasov (flslava Češke refiiibliky /997/ " J. lii.x Je direkliio izzval volilce KDU. naj ne volijo za O/M C/yden IWli. 40. str 22). podpiral icuidjne odločilve vlade, predvsem v ekonomskih zadevah". Nezadovoljstvo z delom vlade, ki je bilo pogosto personilicirano z njenim predsednikom Klau.som, je tako znotraj kot tudi zunaj koalicije, v letu 1997 nara.ščalo, izjemo v tem trendu .so pomenile .samo kata.strc^falne poplave, ki .so julija prizadele tretjino območja države in po katerih .so se razmere na politični .sceni zača.sno umirile. Presenetljivo pa je padec Klausove vlade konec novembra 1997 sprožila notranja opozicija v ODS. V zvezi s finančno afero ODS" se je v stranki izoblikovala opozicijska skupina, ki je od predsednika Klausa zahtevala, da bi za afero sprejel odgovorno.st (.(an RumI, Ivan Pilij)). Predstavniki o|X)ziciie .so javno izstopili v trenutku, ko je bil Klaus v tujini," in .so zahtevali njegov odstop s funkcije predsednika vlade in ODS. Obe majhni koalicij.ski stranki sta zapustili koalicijo in premier Klaus je predsedniku države naznanil CKlstop svoje \ lade. Spremembe strankarskega sistema Odstop Klausove vlade, razlogi za to in tudi naslednja dogajanja, so pokazali, da se je strankarsko življenje na Če.Skem znaSlo v globoki krizi. V kratkem času so bile vse parlamentarne stranke z izjemo konuini.stov osumljene goljufanja pri financiranju. čeprav razi.skave o morebitnih kaznivih dejanjih ic niso bile končane. V javnosti pa .so afere sprožile .Se večje nezaupanje do politike in političnih strank. Ta trend je bil vsekakor opazen že dolgo pred izbruhom krize. OtI leta 1990 naprej je bila utleležba na volitvah v.se matij.ša. .Medtem ko je leta 1990 volilo 97 odstotkov upravičenih volivcev, jih je leta 1992 še 85%, leta 1996 pa samo še 76% (Vodička 1996). Seveda je bila udeležba še vedno \eliko višja v primerjavi z zahodnimi demokracijami, kar lahko razložimo z navadami komunističnih "obveznih" volitev. Svarilen signal pa so pomenile .senatne volitve, ki .se jih je v drugem krogu udeležila samo še ena tretjina volivcev. Tudi zaupanje v politične institucije je stalno padalo, celo predsednik Havel, ki še vedno predstavlja nekakšen simbol demokratičnih sprememb in .stabilno.sti novega režima, je kon-■stantno izgubljal potliwro javnosti". Raziskave so pokazutle, da več kot 85% prebivalstva noče [xistati član kake politične stranke (Potyčck 1997,46). Samo komunistično stranko lahko definiramo kot masovno stranko (Duverger 1980, 167), čeprav število njenih članov hitro upada"'. Ostale stranke navajajo bistveno manjše število svojih članov: 70 tisoč krščanskih demokratov, 20 ti.soč članov ODS*", H tisoč socialdemokratov, samo 1 500 članov " Mtiilii Jc IM kimai /hismIii skonij /mlioliionui oitiisiui tnl eiiei>a glasu 'labSim stanje je itMlo nazir Slsleni Wagner (/xi jKislancnJ Wagnerjnj >' Strani!» sn financirali iMtdjeinibi, bi so iis/teino sodelorali v pnmiizaciji. -" Klans je bil na obisbn Sanijeva ■ odsod mit sanijefsLvga atentata', termin, ki ga Klaus lH)gosto tijKirablJa. '' l.ela IfJJ. ie i- nizisbtwali na območja celotne federacije, je ttafel Imel iKid/mro 71 oitslolkov pre-birablt a (Klfike. VoiliCka I99.i. 46) tx ta !<)<)*{je njegrn a {ntdlmni prviC/Htdla/»id r>() od.iloikov. " ie lela t'J'J7 je stninba namjala VK) tisoč članor (fot^ček 1907. 4$). konec t'J9H /m Sv samo 140 ti.soč. iMt tega IMI jih je 114 tisoč starejiih rut iieldeitel let Clvden t'J>JH. 50. str IHj " Vred raz/xidom. ODA*". Sociolog Martin l»otyček je v analizi rezultatov z raziskave stališč javnosti do politike ugotovil, da so tlrža%'ljani pripravljeni vsiojiiti v javno življenje, ampak zaenkrat lega ne |X>čnejo, ker jim ne u.streza podoba političnih strank, ki .so otrdele (Poiyček 1997). Politične stranke .se tudi branijo prihoda novih, mlatlih članov, ki bi lahko ogrozili položaj .strankine oligarhije, zato niso stranke spo.sobne ponuditi dovolj političnih osebnosti in strokovnega personala. Ta fenomen .se je pokazal ludi pri iskanju novega jiremiera |x> odstopu Klausa s tega položaja, kot najbolj primerna .se je pokazala alternativa poluradni.ške vlade na čelu s pred.sednikom Jo.sefom Ib.šov.skvm, ki je pred tem opravljal funkcijo guvernerja .Nacionalne banke in ni bil politično aktiven. Pomanjkanje političnih o.sebnosti dokazuje ludi laziskava o tem, koga bi volilci po.sameznili ()oliiičnili strank predlagali kot mogočega predsednika vlade. .Medtem ko .so volivci ODS na drugem mestu, za Klausom. videli kot alternativo pred.sednika CSSD Zemana (za Klausa 8.-5,7%, za Zemana 2,3%), je bilo pri volivcih .socialdemokratov za|X)reilje nasprotno (za Zemana 38,-1%. za Klau.sa 1 i,'i%!) (Vodička 1996, 276). \'olivci obeh velikih strank so kot najtoljšo alternativo za predstavnika .svoje stranke videli predstavnika konkurenčne stranke. To kaže ludi na skoraj avtokraiičen polož.;ij predsetlnikov ODS in CSSD, ki .sta ostro nastopala (in nastopata) proti kakršnikoli "opoziciji" v lastni stranki in s tem preprečujeta rast o.sebnosti znotraj strank. Obe veliki stranki sta .se poti votlsi\-t)m Klausa in Zemana oblikovali v strogi stranki (Duverger 1980, 164). Omenili smo že izključitev tiveh .socialtlemokralskih poslancev, ki .sta glasov-.ila v nasjiroiju z otiločitvijo votistva stranke. Ptnlobno so končali tutli člani ODS, ki so zahtevali Klau.sov tidsiop po razkritju finančne afere. StKielavci biv.Sega lUMranjega ministra Rumla .so najprej ustanovili t. i. "mnenjsko" frakcijo, po decembrskem kongresu ODS, na katerem je Klaus zanikal odgo-vorno.si za finančno afero, pa so njeni pripadniki ustanovili novo politično .stranko - Unijo .svobode (US). Ta je bila od oblikovanja dalje alternativa nezaupljivi ODS. V stranko se je vključilo več kot tride.set poslancev, trije senatorji in tretjina članov ODS. Unija se je jjrezentirala tutli ktil nova možnost za osebnosti, ki nist) zaupale v politične stranke (Cabada 1998). Poluratini.ška vlatla premiera Tošovskega, ki je nastopila januarja leta 1998. je dobila podport) poslancev sociaklemtjkrat.ske .stranke, krščanskih demokratov. Unije svobode in OD.'\. Potiporo socialnih demokratov, ki so bili prepričani v svojo zmago na naslednjih parlamentarnih volitvah in so jih zato hoteli čimprej izpeljati, je dobila samo pod pogojem, da bo v do kratkem času sprožila izredne volitve. V vlatli -se je, pt)leg že izkušenih mini.strov majhnih desnih strank (Jo.sef l.ux, Jifi .Skalickv), pojavilo tudi nekaj zanimivih tisebnosii mlajše in srednje generacije (Vladimir .Mlynšf, .Martin Bursik. Jifi Lobktwicz). Finančna afera je v začetku leta 1998 prizadela ludi Državljansko tlemokraisko alianso. ODA, ki .se je že na začetku oblikovala kot tipična katirovska stranka (Duverger 1980, l67), je zelo hitro izgubila podporo volivcev, ki so .se začeli nagibali k Uniji .svobotle. Podpora novi .stranki je v raziskavah javnega mnenja že febru- " SIcvilii .Kidfilt/eninbrtihir Je firiCelti nisli (in-i/fsciii /m izrvtiiiili (■oliiiali leM fii ohltlKiniitjii siKifiltIeniobniLike rltiile JiremierJti M /.eniuiiii arja prekoračila 10 odstotkov. Unija je zelo liitro zapolnila razmik, ki je nastal zaradi poraza ODA. Raziskave .so pokazale tudi rast potlpore stranki upokojencev D?.); ta je februarja zna.šala i odstotke, maja pa že 9-10 odstotkov (Cabada 1998). Pred izrednimi pariamentarnimi volitvami je vstop v Po.slan.sko zbornico pričakovalo .sedem političnih .strank. Zmaga .se je obetala .socialnim demokratom, ki naj bi dobili okoli .30 odstotkov glasov. ODS in Unija svobode sta skupaj pričakovali isti delež volilcev, vendar je bil izid posameznih strank otlvisen od odnosa desničarskih volivcev do Klausovih političnih metCKl". KrSčanski demokrati, komunisti, republikanci ter upokojenci .so račiuiali na približnem de.sct odstotkov glasov. ODA .se je udeležbi na volitvah odpovedala in s\ojim volivcem pri|K)ročila ODS in LLS. Izid volitev je, tako kot .so ga napovedovale raziskave javnega mnenja, kazal na ponovne težave pri oblikovanju vlade, predvsem zato, ker .se je poleg komunistov in republikancev, pojavila Se ena relevantna politična stranka, ki jo imajo mnogi za ek.stremistično, namreč ŽJD. Antisistemske stranke .so pričakovale več kot četrtino po.slanskih sedežev (Cabada 1998). Izul volitev pa je vsekakor v.se hipoteze postavil na glavo. Opozicijski sporazum lzrclnih pozicij ODS. Klaus je postal pred.sednik poslanske zbornice", člani ODS so dobili položaje v kontrolnih organih parlamenta, v Neotlvisnem kontrolnent uratlu iti. Socialdemokrati .so ODS obljubili tutli potlporo njenemu kanilitlatu za položaj predsetl-nika .senata. Problematičen je bil .šesti člen dogovora, v katerem .sta .se stranki zavezali, da ne bo.sta sprožili po.stopek za izgla.sovanje nezaupnice (Koudeika 1998. -166). Obe veliki stranki .sta si lako z opravičilom, tla delujeta v interesu politične stabilnosti. razdelili v bistvu vso moč v tiržavi. ODS in CSSD sta ustanovili tudi posebno komisijo pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila ustavne spremembe, kot .so npr. \'cčinske volitve v poslan.sko zbornico in oinejine pooblastil pietl.setinika republike. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je dogovor sklenjen za neomejen čas, obe stranki pa sta .se tlogovorili za tlolgoročno tlelitev oblasti, ena bt) \edno nastopala kot vladajoča, tiruga pa kot opozicijska (Koutlelka 1998, 46.3). Tovrsten dogovor naj bi pomenil večjo stabilnost demokratičnega sistema (Kropivnik 1997, 76-78)". Po mnenju majhnih strank gre vsekakor za monopolizacijo |X)litike na njihov račun. Vprašljiv je tudi izraz pogotibena opozicija, s katerim operira OIXS. Po tlefini-ciji naj bi o|x>zicija predstavljala tisti del državljanov, ki tii volil vladno .stranko oz. .strank in .se ne more identificirati z ob.stoječo politično večino in njenimi ukrepi (Lukšič 1990.108). Položaj ODS, ki je z otlhotlom s-\'ojih poslancev s .seje poslanske zbornice omogočila na.sianek manjšin.ske vlade socialdemokratcjv in .se je z 0|X)zi-cijskem sporazumom zavezala, da ne bo sprožila |x)stopka izgla.so\anja nezau|>-nice takšni vlatli, namreč ni položaj tipične opozicije. Takoj po podpisu sporazuma je ODS izgledala kot skriti koalicijski partner CSSD, ki noče vstopiti v vlatlo samo zaratli tega. da se ne bi preveč kompromitirala. Čeprav je ODS kasneje " Ceh) iKishr (Jnfioitini je Dfigotnr n nblilioi tiiijii sltihiliiejiti /iitliliCiief;ii obiiljti v Čeiki ix'ptihliL'i ISniliiiivti o rywofeiii suthiliillio iHiltllcbelin /mislfetli v Češke repuMke). " Khiiis In /eniini srn si Mko zeimenjalti /Hihžrijei. " Kropivnik firlnieijii /nifimenlininosi voMnena leleso v konsolitllninili In novih evrnjisklh ilemokmcijiih. Stn-aja vedno seHtevek dveh najmoCneßih sinink. '/.a čeSko lo /Hinieiii 56 orlsloktwfjlafoi' voUkev ler 64 mislolkov Imstunskih sedeiev ■ vollliv 1996 (Kropivnik 1997. 77). Iti volitvah se je /mu-nienliranosi . Opozicijski sporazum in njegove posledice - izključitev predstavnikov majhnih strank s pomembnih položajev v padamentu in grožnja z uvedbo večinskega volilnega sistema - so med majhnimi strankami sprožile ostro a-akcijo (Cabada 1998). KDU in U.S .sta poleg .socialnodemokratskega (CSSD) in konservativnega pola (ODS) začeli oblikovat tretji pol politike, ki naj bi predstavljal liberalno oz. sredin-.sko alternativo med obema strankama opozicij.skega dogovora. Poleg majhnih parlamentarnih strank sta se priključili .še ODA in Denuikratska imija (DU); nastala jc opozicijska t i. tetrakoalicija". Preti dopolnitvcnimi' senatnimi volitvami, ki .so bile novembra 1998, jc tako |>riSlo do naslednjega pt)entxstavljanja strankarskega si.stema na Češkem. Na volitvah .so namreč nastopali samo štirje relevantni politični .subjekti - CSSD, ODS. tetrakoalicija in komuni.sti. Vt)litve .so |X)kazale, da je javnost .še vetlno nezadovoljna z tlt)gajanjem na |K)Ii-tični .sceni, saj je v tlrugcm krogu volilo samo 20 otistotkov upravičenih volicev. Zmagovalec volitev jc postala tetrakoalicija. ki jc tlobila trinajst t)d sedemindvaj-.setih mantlatov, ODS je zasetlla 9, CSSD i in KSC.M 2 .senatorska .sedeža. Kljub zmagi, tctrakoaliciji ni uspelo ohraniti pozicijo Pitharta kot predsednika .senata. Decembra ga jc natlomcstila članica ODS Libuše Bene.šova. Glasovanje o Pithartovi odstavitvi in izvolitvi Benešove je pokazalo, tla nekateri .senatorji ČSSD ne s|XXštujejo opozicijskega sporazuma'". Menim, da bi bili prav .socialtiemokrati lahko tisti, ki botlo prekršili oz. razveljavili .sporazum. .M. Zcman namreč i.šče pot tlt> obliktnanja večinske vlatle. ki ne bi bila otivisna oti gla.sov ODS, oz. ne bi morala ob v.sakem gla.sovanju v po.slanski zbornici i.skati večino. Glast)vanje o tiržavnem proračunu za leto 1999, ki je bil prvič v zgodovini Češke republike predlagan s pnmanjkljajem. je pokazalo, tla dobiti večino ni lahko. Prt>račim so v prvem gla.sovanju, |X)leg .socialtiemokratskih poslancev, pt)tlprli samo komimi.sii, po dt)pfjlniivi in pojasnitvi za kaj bo uporabljen primankljaj, pa so .se jim pridružili tutli knščan.ski demokrati. Slednji vsekakor šc zmeraj zavračajo možno.st. da bi podpirali vlado, katero bi prctlstavljali komunistični ministri, tako kot tudi možnost, da bi skupaj s .socialdemokrati vstopili v manjšin.sko vlatlo, ki bi imela tiho podporo komuni.stoV". Zemanu se t)beta precej boljša varianta, namreč Icvosredinska vlada skupaj s KDU in US. Krščanski tlemokrati so že večkrat, zadnjič z glasovanjem o proračunu, pokazali, da je za njih tak.šna varianta dopustna. V Uniji .svolx)de pa .se je proti fun-damentalističnemu vodstvu, ki ga reprczentira predvsem predsednik stranke RumI, izoblikovala opozicija, ki daje možnost vstopa v levosredinsko koalicijo, *• Člyllmtiltce. " Voltliv. itn kttlerili je bilii zamenjana ena ireljina senatorjev. <)O.S in ČS.SI) imata sbiifutj 49 senatoijev ml»/. amjuik HeneSovil je bila izvoljena Seh r (Iriigem krojili s lireilnosljo enejfa filiLHi. " Možnost smlelovanja KDU In KSČM seje Se zmanjšala ;>o odhndnj. I.ii.xa z l>oloiaja pretisednika .uraiike (zaradi leike bolezni) in njenmi zamenjavi z J. Kasalom. ki je znan kol sovrainik komiiiiizma.