umesi* GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XV. LJUBLJANA, OKTOBER 1974 ŠTEVILKA 10 Skupna prizadevanja -boljše gospodarjenje V PONEDELJEK, DNE 14. OKTOBRA 1974, SO SAMOUPRAVNI ORGANI IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA SKLICALI V PROSTORIH OBDELOVALNICE ZBOR KOLEKTIVA ZA VSE ČLANE DELOVNE ORGANIZACIJE LITOSTROJA. Za ogrado, nasproti tovarne, bo zrasel nov, moderen samski dom s 160 ležišči. Na sliki: pričetek del. (J. Jeraša) V prvi točki dnevnega reda je glavni direktor Litostroja, dipl. inž. Marko Kržišnik na temelju tričetrtletnih rezultatov našega dela orisal položaj podjetja. Govornik je vnaprej omenil, da je v zadnjem letu po vsem svetu prišlo do velikih in nenavadnih sprememb. Še najbolj dalekovidni in spretni gospodarski strokovnjaki niso mogli predvideti takega dviga cen surovin pa tudi hrane itd. Eden zaključnih vzro- Glavni direktor Litostroja je obrazložil gospodarsko stanje naše delovne organizacije kov za to strahotno krizo, ki je zajela vse države, tudi one, ki so bile videti gospodarsko najbolj trdne, je bil dvig cen nafte in nabtnih derivatov v prejšnji jeseni. Seveda so višje cene potegnile za seboj povišanje cen drugih proizvodov. Pri tem moramo ugotoviti, da so se žal surovine, ki jih uvažamo še bolj Podražile, kot tiste ki jih izvažamo. Seveda ne gre ob tem pozabljati, da poslovanje z inozemstvom terja takojšnja redna izplačila, kar pri nas za sedaj še ni vsakdanja praksa. Gospodarska kriza se je tako razširila, da celo avtomobilska industrija, ki je bila vse do sedaj zelo stabilna, doživlja hude notranje pretrese tako v Nemčiji, kjer preti odpuščanje delavcev, kot v Italiji, kjer zaradi nameravanega skrajšanega delavnega tednika delavci že stavkajo. Litostroju težki časi zaenkrat še ne grozijo, zahvaljujoč dejstvu, da imamo mnogo naročil in da Proizvajamo svoje izdelke pretežno iz domačega reprodukcijskega materiala. Res pa je, da so rezultati zadnjega četrtletja nekoliko manj ugodni od prejšnjih, kar je seveda posledica vsesplošno višjih cen. Da bi lahko dosegali še boljše rezultate bo potrebno izpeljavati splošno akcijo za štednjo pri proizvodnem in predvsem režijskem materialu, a tudi svoj delovni čas, s katerim večkrat kar razmetavamo, bo treba bolj racionalno izkoristiti. Glavni direktor je nadalje omenil, da prav energetska kriza s povečanjem cen nafte ter z zmanjšanjem proizvodnje v rudnikih na vedno večje povpraševanje po hidroelektrarnah. Pri tem ne gre pozabljati dejstva, da se je v zadnjem času po vsem svetu podražila predvsem hrana. Najrazličnejši kmetijski strokovnjaki mrzlično iščejo vse mogoče načine, kako pomanjkanje hrane odpraviti, a pri tem bodo prav naše črpalke in namakalne naprave odigrale zelo pomembno vlogo. Da bomo povečanemu povpraševanju po naših izdelkih sploh kos, je seveda nujno potrebno podvzeti vse mere za modernizacijo naše opreme ter za sodobnejšo tehnologijo. Ob vsej naši prizadevnosti ter želji za čim večjim uspehom ne smemo prezreti pomembnosti združenja slovenske strojegradnje. Prav gotovo storilnost in skupen proizvodni načrt 10.500 delavcev pomeni mnogo, pa tudi uspe marsikje tam, kjer več razdrobljenih podjetij ne bi uspelo. Ob koncu je dipl. inž. Marko Kržišnik pribil, da bomo dosegali še boljše uspehe le ob skupnem prizadevanju in povezavi vseh TOZD, ki naj tako kot dosedaj predstavljajo eno celoto in med seboj organsko trdno povezano delovno organizacijo. V naslednji točki dnevnega reda so govorili o predkongresni dejavnosti sindikalne organizacije. Poudarili so, da je sindikat razredna organizacija, kjer delavci ugotavljamo, soočamo in usklajujemo svoje interese, se usposabljamo in delujemo za njihovo uresničevanje. Po določbi statutarnega dogovora moramo pri tem vedno, razen svojih, upoštevati tudi interese delavskega razreda kot celote, kakor so opredeljeni v dokumentih zveze komunistov in ustavi. V teh dneh se sestajajo člani sindikata v vseh delovnih kolektivih po naši republiki. Povsod obravnavajo gradivo za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Vsi ti in drugi predkongresni sestanki pomenijo bi- stven sestavni del priprav na 8. kongres in možnost za vsakega člana sindikata, da prispeva svoj delež k uspehu tega kongresa, to je k večji uspešnosti sindikata pri uresničevanju interesov delavcev, kongres Zveze sindikatov Slovenije, te najbolj množične družbenopolitične organizacije delavskega razreda, mora biti kongres akcije za dosledno uresničevanje vsega, kar smo zapisali v ustavo in dokumente 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Tega ni malo, saj hočemo uresničiti popolno oblast de'--"-:, nad razmerami, v .n živijo in dela- jo, nad sredstvi, ki jih - porabljajo za delo i. >nim do- hodkom, ■ ga us ia o. Pri tem za sindi’ res ne rabimo ' 'h t" lih skle- pov, ki 1 vi" avo ali kongresne - , komunistov. Pač p. rebujemo sklepe, ki bi kolike, je mogoče natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju predvsem treba storiti in kdo je za kaj odgovoren. Na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije junija 1973 so bili sprejeti številni sklepi za takojšnjo reorganizacijo sindikatov, ki je bila v večini že opravljena in je že dala tudi mnoge dobre začetne rezultate. Na podlagi opravljene javne razprave in izkušeni iz omenjene reorganizacije je bil v začetku julija letos objavljen izpopolnjen predlog statutarnega dogovora. Tudi tega so obravnavale mnoge osnove organizacije sindikata, vse občin- Mladi - Pričeti moramo s poglobljenimi akcijami, ki morajo zajeti slehernega mladega, ki je pripravljen ustvarjalno uveljavljati nove družbene odnose in s svojim delom tudi sam sebe. Našo mladinsko organizacijo smo predstavljali trije delegati; dva po funkcionalnem statusu in eden kot izvoljeni delegat. Seveda je bilo v Sloveniji malo ske in republiške organizacije sindikatov in zveze sindikatov in posamezni drugi družbeni dejavniki, med njimi tudi izvršni komite predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Vsi so predlog podprli, mnogi pa so dali dodatne spre-minjevalne ali dopolnilne predloge. Na podlagi razlage o predkongresni dejavnosti sindikata, več o tem je bilo objavljeno v posebni izdaji časopisa Litostroj, o tem objavljamo tudi obširen članek, so člani delovne organizacije soglasno sprejeli statutarni dogovor. Na zboru so med drugim poslušali poročilo o statutu ZPS ter o akciji Litostroja za pomoč prizadetim krajem na Kozjanskem. organizacij, ki so imele tri delegate. To pomeni, da smo torej s svojim delom do danes že opravičili zaupanje tudi širše družbene skupnosti. O našem delu, ki je zelo bogato, bomo govorili prihodnjič, saj je pred nami tovarniška konferenca ZSMS, kjer bomo spregovorili o tem in o nadaljnjih nalogah. Na kongresu, ki je bil zelo Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa je z zadovoljstvom ugotovil, da so delovne organizacije in vsi delovni ljudje občine Ljubljana šiška vsestransko sodelavali pri realizaciji sprejetih dogovorov za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Tako je bilo zbranih s področja občine šiška skupaj nekaj več kot 3,250.000,- dinarjev. Za realizacijo sprejetega plana gre zahvala vsem vodstvom delovnih organizacij, samoupravnim organom in delovnim ljudem. Lito-strojčani so tudi sklenili, da naj bo poleg sobote 19. oktobra, ki je na predlog sindikalne organizacije Litostroja in ob podpori nizacij, samoupravnih organov ostalih družbenopolitičnih orga-in uprave podjetja, delovna tudi ena prosta sobota v novembru. dobro organiziran, je bilo preko 600 delegatov in gostov. Trajal je tri dni; prvi in zadnji dan smo sodelovali na plenarnem zasedanju, drugi dan pa delali v štirih kongresnih komisijah. Prvi dan kongresa je imel referat o nadaljnji vlogi in akciji Zveze socialistične mladine Slovenije v izgradnji samoupravne socialistične družbe Ljubo Jasnič, predsednik Republiške konference ZSMS. Za njim je spregovoril predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, tovariš France Popit. Tovariš France Popit je v svojem izvajanju omenil, da smo se mladi na kongres dobro pripravili, ne samo organizacijsko, temveč tudi vsebinsko. Mladina odločno zavrača trditve, ki jih je bilo moč pogosto slišati pred Pismom in 29. sejo CK ZKS o tem, da ima mlada generacija kot glasnik novega v družbi nekakšne interese v nasprotju s sedanjimi in dolgoročnimi interesi delavskega razreda. Posledice takšnega prepričevanja posameznikov — ne samo mladincev — so bile, da so se vodstva mladinskih organizacij odtujevala od mladine in delovnih ljudi in se spreminjala v politične predstavnike in zastopnike mladih, ne da bi se mogel izraziti njihov neposreden interes, predvsem interes delavske mladine. Krivda za pomanjkljivosti ne zadeva samo mladino. To je bitka, je dejal, ki je že za nami (Nadaljevanje na st. 3) glasniki novega Gotovo je 9. kongres ZMS, ki je bil od 3.-6. 10. v Murski Soboti, zaključil revolucionarno prelomnico v delovanju slovenske mladinske organizacije. Zakaj revolucionarno prelomnico? Na kongresu so se združili vsi deli mlade generacije v enotno razredno družbeno politično organizacijo — Zvezo socialistične mladine Slovenije. Danes torej enotni nadaljujemo revolucionarno akcijo v uspešni izgradnji samoupravne socialistične družbe. Združili smo torej vse sloje mlade generacije; od študentov, kmetov in delavcev. Torej je bila na kongresu zaključena prva faza preobrazbe na osnovi stališč in sklepov 3. seje konference ZKJ, ki je govorila o nalogah in vlogi mlade generacije pri razvoju samoupravne socialistične družbe. Pregled devet-mesečnih rezultatov dela v Po resoluciji o družbenoekonomski politiki SRS naj bi bile odločilnega pomena za dinamičen razvoj celotne industrijske proizvodnje in gospodarstva metalurgija, kovinska in elektropredelovalna industrija. Perspektiva je proizvodnja zlasti na področju strojegradnje, motornih vozil in kovinskih konstrukcij. Vse te dejavnosti so zajete v kovinski industriji, katere proizvodnja se je letos, glede na isto obdobje lani, povečala za 7 %. °A m 9o 80 W-60 50 40 ■ 1 ct. , •S H IJ.O % ioo - ^7- 40 ■s ^ S-5'6 iO -3|A l.E » o t s § ,% 100 90 SO JO- GO 1^ § 40 8 30 •s: lil • Opomba: Q Ittni plan [H devetmesečni plan B devetmesečna izvršitev ■ioo 90 i o, .§ »Is ‘S g N 45 A. 60 |!fa -40 E « s llf" 4 o. T°-/// '/ ■ i e. .5 s Če upoštevamo negativne sezonske vplive zadnjega trimesečja, ki so zlasti v juliju zelo močni predvsem zaradi intenzivnega izkoriščanja tako individualnih kot kolektivnih dopustov, lahko pričakujemo v naslednjem trimesečju znatno večji rast proizvodnje. Po resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 se predvideva na področju industrije za 1974. leto povečanje proizvodnje za 8 %. Vse kaže, da bo do konca leta to povečanje, v republiškem merilu, še celo preseženo.. Znano nam je, da naša proizvodnja spada v panogo 117 strojegradnje. V republiškem merilu strojegradnje po fizičnem obsegu proizvodnje je naša udeležba približno 4 %. Da bi dobili pregled razvoja naše panoge oziroma kako variirajo posamezni proizvodi, podajamo devetmesečni prikaz fizičnih rezultatov skupne in blagovne proizvodnje ter blagovne in interne realizacije za celotno podjetje po TOZD. letu 1974 segli le 86,9 %, torej celo nekoliko slabše kot je proizvodnja fizičnega obsega. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta smo dosegli 105,6 %. Slabo doseganje načrta fakturirane realizacije je opaziti pri izvozu 48,3 %. V primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu smo izvoz dosegli 104,0 %. OSEBNI DOHODKI Drugače kakor proizvodnja fizičnega obsega proizvodnje in fakturirana realizacija se odvija izpolnjevanje načrta osebnih dohodkov. Kako so potekala izplačila napram začrtanim smernicam in za koliko variirajo napram letu 1973 se vidi iz spodnjega pregleda. Podatke o izplačilih imamo le za julij in avgust. Julij Avgust Zgornji podatki nam kažejo, da smo načrt presegli. Iz primerjave s preteklim letom vidimo, da se indeks osebnih dohodkov .Se3-3 gs (D TL o "cL £ P,c£ 73 tl o -o U (TS a c 0,2 112,2 9,3 127,2 116,2 9,7 131,9 dviga močno nad indeksom proizvodnje in indeksom fakturirane realizacije. Poprečni osebni dohodki SFRJ v juliju so 2602 ND, v industriji 2568. Poprečje metalne industrije SFRJ je 2319, SRS 2510 in Osnovna dejavnost »Litostroj« 2832 ND. Planske zadolžitve proizvodnje niso dosežene, zato se moramo zavedati, da nam je v zadnjem trimesečju nujno potrebno ustvariti čimvečji dohodek ob istočasnem- skrbnem gospodarjenju s sredstvi, kajti edino to nam lahko zagotovi ustrezne osebne dohodke in akumulacijo. S. E. INDEKS FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE Naziv proizvoda £ cti '2 c > V O co 5 IJS Vodne turbine 67,1 53,7 114,9 Črpalke 58,5 44,2 101,8 Žerjavi in reduktorji 92,7 87,2 98,8 Oprema za cementarne Diesel motorji 99,3 6,0 26,0 93,4 74,2 137,7 Talna transp. sredstva 88,9 56,5 98,0 Hidravlične stiskalnice 75,5 52,1 89,4 Strojni deli 56,9 36,3 65,6 Orodje 97,0 72,8 86,4 TOZD Fi 77,0 53,9 101,2 Ulitki jeklo litine 93,7 ' 69,7 92,1 Ulitki sive litine 93,2 68,9 107,6 Ulitki spec. litine 102,4 76,8 101,5 Zvarjenci 97,0 70,7 93,5 Odkovki 134,6 100,9 110,4 TOZD Pi 96,5 71,3 97,4 Kisik 110,6 82,9 102,2 TOZD IVET 110,6 82,9 102,2 Tiskovine 121,4 85,0 160,4 TOZD ZSE 121,4 85,0 160,4 Skupna proizvodnja 88,2 63,6 99,1 Blagovna proizvodnja 78,5 55,1 95,8 Blagovna realizacija 83,9 58,9 103,5 Interna realizacija 106,6 80,9 104,1 Opomba: Pri izračunu indeksov je upoštevan operativni načrt, postavljen v decembru 1973. Iz gornjih pregledov vidimo, da se devetmesečna proizvodnja ni odvijala po začrtani poti. Kumulativni načrt skupne proizvodnje je bil dosežen le 88 %. Še močnejša negativna odstopanja je opaziti pri TOZD Fi, kjer smo kumulativni načrt proizvodnje dosegli le 77 %. Največja odstopanja od načrta je opaziti pri črpalkah, strojnih delih, vodnih turbinah, hidravličnih stiskalnicah in pri talnih transportnih sredstvih. V primerjavi z istim obdobjem v letu 1973 ni bistvenih razlik. Skupna proizvodnja leta 1974 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je dosežena 99,1%. Večje odstopanje je opaziti le pri proizvodnji opreme za cementarne. V primerjavi leta 1974 s preteklim letom smo isto dosegli le 26,0 %, čeprav je letošnji načrt bil dosežen 99,3 %. Slabše rezultate kot pri kumulativni skupni proizvodnji je opaziti pri blagovni proizvodnji in blagovni realizaciji. Kumulativni načrt blagovne proizvodnje je dosežen le 78,5 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa 95,8 %. Tudi načrt blagovne realizacije je dosežen le 83,9 % in v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta nekoliko višji, in sicer znaša 103,5 %. Izpolnjevanje plana v FI Če razdelimo poslovno leto na štiri enake dele, potem lahko danes rečemo, da so trije taki deli že za nami. To se je dogodillo konec septembra. Delovne organizacije bodo spet izdelale tričetrt-letna poslovna poročila in v njih bolj vsestransko pregledale in razčlenile svoje poslovanje, kot pa to delamo mi, ki sproti spremljamo le količinsko proizvodnjo. Toda sprotna in hitra informacija tudi nekaj velja! Načrt interne realizacije je presežen za 6,6 %, v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu pa znaša preseg 4,1 %. V zadnjem trimesečju se je fizični obseg proizvodnje znižal zaradi močnih sezonskih vplivov, ki so bili najmočnejši v juliju in delujejo v negativni smeri predvsem zaradi intenzivnega izkoriščanja tako individualnih kot kolektivnih dopustov. Odvijanje procesa skupne, blagovne proizvodnje ter blagovne in interne realizacije za celotno osnovno dejavnost v devetih mesecih leta 1974 glede na načrt vidimo na spodaj začrtanem diagramu. Fakturirana realizacija je v veliki meri odraz fizičnega obsega proizvodnje. Vidimo, da fizični obseg proizvodnje ni potekal po začrtanih smernicah, tako tudi fakturirana realizacija ni v skladu z načrtom. Gibanje fakturirane realizacije napram načrtovani in v primer- i ? ^ * ^ «7 O w-m r*. n * 1 • , , TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana EZ3 »TSSSS™ Realizacija Stanj*: 30 9 1974 Toda avgusta nismo bili niti sprotni, niti hitri — naša informacija je namreč zaostala. Zato in izvoz nam ponazarjajo spodnji pregledi. Spodnji podatki nam kažejo, da smo s fakturirano realizacijo do- Izvršitev načrta l.-IX. 1974 % Izvršitev let. načrta % Odnos do I.-IX. v letu 1973 % Domači trg 107,3 71,5 106,0 Izvoz 48,3 37,0 104,0 OZD 86,9 60,6 105,6 najprej nadoknadimo zamudo. Po zelo uspešnem juliju smo avgusta izgotovili le 555 ton končnih proizvodov in tako dosegli zbirno osemmesečno količino 4750 ton, kar predstavlja 47,5 odstotkov letnega količinskega plana. Vseeno pa so se izkazala talna transportna sredstva (158 ton). Diesel motorji (109 ton) ter žerjavi (65 ton), tako da je stanje po osmih mesecih, izraženo v odstotkih letnega količinskega plana, naslednje: žerjavi % 81,6 Diesel motorji 64,3 orodje 62,8 turbine 48,5 preoblikovalni stroji 45,4 črpalke 43,7 talni transport 43,4 strojni deli 35,6 cementarne 5,8 TOZD FI — skupno 47,5 In že smo pri septembru, ko smo proizvedli nadaljnjih 600 ton končnih proizvodov. Resda nekoliko več kot v avgustu, toda še vedno premalo. Leto se namreč prehitro bliža koncu, mi pa smo po devetih mesecih pristali šele pri 5386 tonah, to je pri 53,9 odstotkih letnega količinskega plana. V septembru so boljše uspehe dosegla talna transportna sredstva (226 ton), orodje (13 ton) in Diesel motorji (120 ton). Po devetih mesecih je stanje na diagramu naslednje: % žerjavi 88,0 Diesel motorji 74,2 orodje 72,8 talni transport 56,5 turbine 53,5 preoblikovalni stroji 50,9 črpalke 44,2 strojni deli 38,8 cementarne 5,9 TOZD FI — skupno 53,9 Tako izgleda razporeditev proizvodov po odstotkovni uspešnosti, merilo zanjo pa je po devetih mesecih 75 odstotkov. Resda zgolj v številkah niso vidni »večji« uspehi, zato navedimo nekaj drugih, vzporednih in pomembnih — letošnji devetmesečni rezultati so boljši od lanskih, — proizvedeni so bili pod težjimi pogoji kot lani, — v devetih mesecih je bila blagovna realizacija za 10 odstotkov večja od blagovne proizvodnje, torej smo zmanjšali zaloge gotovih izdelkov. Do konca leta so preostali še trije meseci in prepričani smo, da bomo dosedanje rezultate izboljšali, spremljajoče težave pa uspešno premagovali. V. N. Mladi — glasniki novega (Nadaljevanj e s 1. str.) in jo vsi poznate, saj ste v njej sodelovali in se opredilili za politiko Zveze komunistov. Nato je tovariš Popit govoril o nalogah Zveze komunistov. Napak in naivno bi bilo misliti, da je naša mladina že samo zaradi tega, ker raste in se vzgaja v socialistični družbi, v celoti in do konca socialistično usmerjena in nedovzetna za poglede in prepričanje, ki so tuji socializmu. Mi smo že davno spoznali, da je potrebno in vredno boriti se za slehernega človeka in da se je še posebej potrebno boriti za vzgojo in usmeritev mladih generacij. Boj za usmeritev mladega rodu je za nas bil in ostaja boj za perspektivo revolucije, za razvijanje socialistične družbene prakse. Zato morajo biti vsa vprašanja družbenega položaja in aktivnosti mladine, še zlasti njene vzgoje in izobraževanja v središču pozornosti. Zveza komunistov mora okrepiti svojo družbeno akcijo in vpliv na mladino, da bi zagotovila njeno socialistično usmerjenost, njeno hitrejše vključevanje v samoupravno in politično življenje. Mlada generacija mora zavestno prevzeti in nositi svoj del odgovornosti za reševanje vseh družbenih problemov. Komunisti si ne želimo torej političnega skrbništva nad mladimi ljudmi, povezanimi v številne interese mladinske organizacije in društva zato, da bi kot socialistična zveza mladih ljudi skupaj z drugimi delovnimi ljudmi organizirano sodelovali v boju za napredek. Za Zvezo komunistov in za našo družbo, ki temelji na tem, da človek sam s svojim delom odloča o rezultatih svojega dela in svojem družbenem položaju, ni in ne more biti sprejemljiva mladinska, študentska ali kakšna druga ozka organizacija mladih, ki bi mladino predstavljala in razsojala o njenih interesih, njo pa puščala neaktivno in razdvojeno od samoupravnih in političnih tokov družbenega življenja. Posebej je govornik opozoril na to, da interesi in problemi delavske mladine še niso dovolj izraženi v akcijah Zveze mladine. Takšno zapostavljanje kaže, da so še vedno navzoče želje po ločevanju in posebnem položaju šolske mladine. Z^to mora ves sistem vzgojnega dela omogočiti mladi generaciji, da bolj kot doslej spoznava in razvija revolucionarne tradicije, da se zaveda, da je moč naše revolucije prav v tem, ker so jo priborile široke ljudske množice pod vodstvom svoje avantgarde. Te trajne vrednote naše revolucije so neizčrpen vir socialistične vzgoje mladine Debata (J. Jeraša) mlado generacijo, saj je mladina ustvarjalen in napreden dejavnik naše družbe. Mladina močneje in neposredneje, bolj občuteno izraža vse tisto, kar se dogaja v naši družbi. Zato je Zveza komunistov dolžna, da postavlja vprašanja, ki terjajo mlade v središče družbene pozornosti. Dolžni smo onemogočiti vse tiste sile, ki bi rade pripeljale našo mladino ali njene posamezne dele v spopad z zgodovinskimi interesi delavskega razreda. Mladina si kot del naše družbe s prakso svojega družbenega življenja oblikuje svojo zavest in si ustvarja svojo lastno predstavo družbenega napredka, ki temelji na predstavi najbolj naprednih družbenih sil, na razrednih in socialnih interesih. Mladi, kot najrevolucionarnejši del naše družbe, s svojim delom vnašajo v ZK polet in gorečnost. Dalje je tovariš Popit menil, da je mlada generacija mnogo manj ujeta v spone tradicionalizma. Zato se lahko prej, neposredneje, bol) odločno in brezkompromisno zavzema za napredek naše družbe ter spoprime s slabostmi. Zato mora mladina hitreje in močneje reagirati na vse, kar jih zavira, da bi uspešneje izbojevali bitko za nove samoupravne odnose. V prihodnosti naše družbe, v ustvarjalnem delovanju so tudi možnosti za osebno uveljavitev mladih ljudi. Zaradi vsega tega se ZK zavzema, da se mladina na vseh področjih družbenega življenja in dela uveljavlja kot napredna družbena sila, kot sestavni del in pomemben dejavnik v graditvi naše družbe. Hkrati nosi najnaprednejši del mladine odgovornost za uveljavljanje interesov delavskega razreda in s tem idejno politične usmeritve med — za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, jugoslovanskega socialističnega patriotizma, internacionaliz-ma, borbenosti, enakopravnosti in ustvarjalnega dela. Pomemben poudarek je dal France Popit idejno političnemu izobraževanju mladih. Idejno politično izobraževanje ni več privilegij aktivistične elite, niti obveznost samo novih članov ZK. To je osebna in družbena potreba ter obveznost vsakega borca za socializem, še zlasti tistega, pred katerim je še vse življenje revolucionarja. Osnovni namen idejno političnega usposabljanja in organizacijskega povezovanja naj bo usposobitev za učinkovito akcijo, za odpravo starega, preživetega, za graditev v korist gospodarskega in družbenega napredka je več vredna kot tisoč še tako lepo membe v vsebini in načinu delovanja mlade generacije po 3. seji konference ZKJ, ki je govorila o vlogi in nalogah mladine, po 21. seji ZKJ in 29. seji CK ZKS. Dalje je govoril o nalogah nove enotne organizacije, ter o nekaterih slabostih dosedanje mladinske, študentske in drugih organizacij, ki združujejo mladino. Novo organizacijo, Zvezo socialistične mladine, gradi mladina na enotnem organizacijskem in idejnem principu v vsej Jugoslaviji. V akciji za ustvarjanje družbenih odnosov, zapisanih v ustavi, mora mlada generacija to vseskozi potrjevati in revolucionarno dokazovati, kajti edino merilo je njen resnični prispevek v ustvarjanju zgodovinskih in neposrednih interesov delavskega razreda. Cilj ustanovitve ZSMS je v tem, da se mlada generacija ne samo socialistično orientira, temveč, da bo nosilec samoupravne akcije in š tem aktiven borec za samoupravljanje. Za uresničitev tega je potrebno zagotoviti naslednje: — v članstvu ZSMS so tisti mladi ljudje, ki se zavestno opredelijo za našo pot v socializem in v organizacijah združenega dela, šolah, fakultetah, krajevnih skupnostih in JLA formirajo osnovne organizacije ZSMS; — v tej orientaciji se je neob-hodno treba izogniti vsakemu sektaštvu in odmikanju, zaprtosti in samozadostnosti. Osnovna naloga je voditi bitko za to opre- delitev in akcijo med vso mlado generacijo. Metode akcije morajo biti takšne, da bodo zagotovile tudi vključevanje tistega dela mladih, ki ni politično aktiven, in tistega, ki je še v oblikovanju. — Širino našega delovanja bomo zagotovili le tedaj, če bomo povezali vse organizacijske oblike aktivnosti in obstoječe družbene organizacije, ki vključujejo mladino. — v Zvezi socialistične mladine moramo zagotoviti še večjo in širšo vlogo delavske mladine, ki mora postati nosilec aktivnosti v naši organizaciji. Dalje je predsednik RK ZMS govoril o nalogah, ki čakajo mlade ljudi v kmetijstvu, preobrazbi sistema vzgoje in izobraževanja. Nadalje je omenil aktivnost na področju prostovoljnega mladinskega dela v splošnem ljudskem odporu. Ob koncu svojega referata se je posebno zadržal pri pravicah slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah. Slovenska mladina čuti kot svojo internacionalistično dolžnost, krepiti najširšo fronto boja za socializem in podpirati vse, ki se bojujejo za osvoboditev. Prvi dan kongresa smo v popoldanskem delu poslušali šestnajst delegatov in gostov. Med njimi je o vsebinskih elementih organiziranosti spregovoril tudi Zdenko Mali, sekretar RK ZMS. Drugi dan smo delegati delali v štirih kongresnih komisijah in sicer: v komisiji za družbenoekonomske odnose, kmetijstvo in socialno politiko; v komisiji za vzgojo, izobraževanje, idejnopolitično delo in kulturo; v komisiji za organiziranost, razvoj, statut in kadrovsko politiko in v komisiji za krajevne skupnosti, specializirane organizacije in JLA. Tretji dan smo sprejeli statut nove organizacije, resolucijo in akcijski program. Kongres je izvolil novo republiško konferenco ZSMS, predsedstvo, predsednika in sekretarja. Za predsednika in sekretarja RK ZSMS sta bila ponovno izvoljena tovariša Ljubo Jasnič in Zdenko Mali. V Republiško konferenco je bil izvoljen tudi Jordan Kariž, član naše organizacije/ sicer pa predsednik Konference mladih delavcev pri Občinski konferenci ZSMS Ljubljana-šiška. Delegati slovenske mladine smo ob koncu dela kongresa poslali pozdravno pismo predsedniku republike in ZKJ, tov. Titu. J. E. Predkongresna dejavnost Sindikata Litostroj donečih, vendar neuresničenih sklepov. »Družba v kateri živite, samoupravna narava naših družbenih odnosov in uveljavitev delavskega razreda kot nosilca napredka, vam ponuja zgodovinsko priložnost, da dosežete svoje življenjske cilje in uresničite svoje poklicne in družbene naloge, priložnost, kakršne drugod po svetu ni. Upam, in želim vam, da bi jo v polni meri uresničili,« je ob koncu referata poudaril tovariš France Popit. Tovariš Jasnič, predsednik RK ZSM je najprej orisal velike spre- 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije se setajata v času odločilnega boja delavskega razreda za uresničitev in uveljavitev novih samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela. V tem boju imamo sindikati kot najbolj množična razredna organizacija delavcev še posebno odgovorno vlogo in naloge: uveljavljati moramo tako delavsko organizacijo, ki jo bo delavski razred vedno imel za svojo, ker bo z njo in njeno pomočjo uresničil odločilno vlogo v upravljanju v vsej družbeni reprodukciji. Podlaga in smer za naše delovanje in za spreminjanje družbenih odnosov je nova ustava, sklepni dokument X. kongresa ZKJ in VII. kongres ZKS. V snovanju teh dokumentov smo delovni ljudje sodelovali, jih soglasno sprejeli in zdaj morajo biti naše delo in življenje. Naše naloge in cilji, ki stojijo pred nami, so odraz političnega razpoloženja vse od 29. seje CK ZKS naprej. Na IV. konferenci ZSS je bilo jasno povedano, da smo delavci pripravljeni razreševati družbena in gospodarska vprašanja na samoupravnih temeljih ter tako odločilno vplivati na svoj družbeni, materialni in socialni položaj. Osnovne organizacije sindikata, ki so razpravljale na svojih sestankih o dokumentih. ki so pripravljeni za kongres, so dale vso podporo prizadevanjem pri pospeševanju vloge sindikata na vseh področjih delovanja. OOS so na osnovi materialov ocenile svoje delovanje ter se konkretno zavzele za spro-vajanje smernic, ki jih nakazujejo predkongresni materiali. Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji, ki smo ga člani sindikata sprejeli na svojem zboru kolektiva 14. 10. 1974 je najvažnejši dokument dogovora delavskega razreda. Poleg temeljnih določb, obravnava dogovor še sledeča poglavja: Člani, njihove pravice in dolžnosti, delegatski sistem in delegatska razmerja, sodelovanje sindikatov v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, osnovni organizaciji sindikata, združevanju osnovnih organizacij sindikata v organiza- cijah združenega dela, povezovanju organizacij sindikata v krajevnih skupnostih, o sindikatu Slovenije, Zvezi sindikatov Slovenije, o strokovno političnih službah sindikatov, znaku in odličij sindikata statusu sindikata kot pravne osebe, članarini ter prehodnih in končnih določil. To je dokument, ki bo vsekakor prelomnica v bodočem delu sindikata nasploh in kot tak bo vsekakor dobil vsestransko podporo v vseh OOS ter sprejet na kongresu ZSS, ki bo 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Poleg ostalega predkongresnega materiala je v obravnavi tudi osnutek sklepov 8. kongresa, ki ga je objavil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Objavljeni osnutki kongresnih sklepov obsegajo številne probleme in interese delavcev ter predvidene sindikalne akcije za njihovo uresničevanje. Razvrščeni so v 17 vsebinskih področij in sicer: 1. Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela 2. Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti 3. Naloge sindikatov za uveljavljanje delavske kontrole 4. Produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v TOZD 5. Samoupravni odnosi pri razporejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke 6. Naloge sindikatov na področju planiranja in družbeno ekonomskega sistema 7. Utrjevanje varnosti in obvladovanje socialnih razlik 8. Delovne in življenjske razmere delavcev 9. Razvoj stanovanjskega gospodarstva 10. Preobrazba vzgoje, izobraževanja in kulture na samoupravnih osnovah 11. Naloge na področju kulture in znanosti 12. Oddih in rekreacija delavcev 13. Organiziranost, kadrovska politika in izobraževanje v sindikatih 14. Obveščanje in samoupravno komuniciranje 15. Ljudska oblast in družbena samozaščita 16. Sindikalni in naši delavci v tujini 17. Mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji In za konec naj povemo še tole: Novo ustavno vlogo in odgovornost sindikatov bomo morali uresničiti vsi. Le tako bo sindikat to, kar mora biti — organizirana akcija delavcev za konkretno izboljševanje njihovih razmer, za reševanje njihovih interesov, za popolno uresničevanje samoupravljanja, kar je naš temeljni razredni interes. V. M. mm 1*. Razburkano (J. Jeraša) Zopet so se odprla solslca vrata Pri praktičnem delu (B. Kocjančič) V septembru se je pričelo tudi v našem izobraževalnem centru novo šol ko leto. Oglejmo si najpomembnejše podatke iz delovnega načrta izobraževalnega centra za šolsko leto 1974/75. Poklicna kovinarska in elektro šola V tej šoli se bo šolalo 516 učencev: 273 za litostrojske potrebe, 240 za tovarne ZP Iskra, 3 učenci pa za kartonažno tovarno v Ljubljani. Vpis novincev je bil za Litostroj po številu vpisanih kar ugoden, saj smo sprejeli čez 100 novih učencev. Kot že nekaj let nazaj, pa smo morali vložiti tudi letos precej truda, da smo pridobili nove učence, saj nadaljuje mladina po končani osnovni šoli v velikem številu šolanje v drugih srednjih šolah, delno pa se zaposli. Tako se bo šolalo v poklicni šoli za Litostroj precej učencev iz drugih republik. Vsi prebivajo v domu učencev ICL. Takoj smo zanje organizirali dopolnilni pouk iz slovenskega jezika, za vse učence prvega letnika, ki imajo težave z matematiko, pa tudi dopolnilni pouk iz matematike. Že v začetku šolskega leta želimo sproti odpravljati težave, zaradi katerih je sicer učni uspeh slabši. Bolj zgodaj kot prejšnje šolsko leto načrtujemo in pristopamo k delu izvenšolskih vzgojnih dejavnosti, ki so postale v zvezi z nalogami na vzgojnoizobraže-valnem področju še pomembnejši vzgojni dejavnik kot doslej. Poleg dosedanjih uvajamo nove dejavnosti: krožek za prometno vzgojo, planinsko mladinsko sekcijo, šahovski in modelarski krožek. Vse dejavnosti bodo usmerjale učence v zdravo izkoriščanje prostega časa in pripomogle uresničevati vzgojne cilje sodobne šole. V predmetniku je pri splošnoizobraževalnih predmetih prišlo do spremembe. Tako kot v vseh drugih srednjih šolah smo tudi pri nas uvedli poučevanje novega predmeta: samoupravljanje s temelji marksizma. To ne pomeni, da učenci doslej niso ničesar slišali o naši samoupravno organizirani družbi ali o marksizmu, saj smo jih s tem seznanjali pri dosedanjih družboslovnih predmetih. Vendar je novi predmet vsebinsko, zlasti pa metodično drugače zasnovan. Težišče je pomaknjeno od samega spoznavanja oblik našega samoupravnega sistema in pravnih norm k spoznavanju oziroma doživljanju samoupravljanja ter na podlagi poznavanja marksizma k marksističnemu pristopu pri presojanju današnjih dogodkov doma in v svetu. Teorijo morajo učenci sicer poznati, toda glavni namen je, da spoznajo samoupravno prakso najprej v šoli, kjer se izobražujejo in vzgajajo, a že v tem času naj se tudi čimbolj seznanijo s samoupravljanjem v podjetju i_n s samoupravnimi odnosi v družbi. Ti cilji zahtevajo od nas, da organiziramo pri pouku in pri vzgojnem delu čimveč takih oblik dela z mladino in takih vzgojnih situacij, ki bodo pripravile učence, da se bodo še bolj vključili v delo, jih navajale k spoštovanju skupnih družbenih ciljev, h kritičnosti in hkrati v njih sproščale iniciativo. Tudi prej omenjene vzgojne dejavnosti imajo, gledano iz tega izhodišča, namen, da se učenci navajajo na samoupravno vodenje. V določenem obsegu se to nanaša tudi na pouk in vzgojo v domu učencev ICL, kjer bodo mladinska organizacija, šolska in razredne skupnosti ter domska in oddelčne skupnosti poglobile svoje delo. Oddelek izobraževalnega centra v Sežani Naš izobraževalni center je prevzel s šolanjem učencev za ZP Iskra tudi obveznost, da bo vodil v Sežani pri tovarni radijskih sprejemnikov Iskra šolanje učencev-RTV mehanikov za to tovarno. Šolski center ZP Iskra v Kranju dislociranega oddelka v Sežani ne more voditi, ker smo za šolanje teh kadrov registrirani mi. Naš delavski svet je dal soglasje za vodenje tega oddelka, saj delo v zvezi z njim ne bo oviralo izobraževanja v našem izobraževalnem centru za litostrojske potrebe. V juniju tega leta je bila v Sežani komisija Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Določila je pogoje, ki materialno zavezujejo tovarno radijskih sprejemnikov, nas pa pravno, da omogočimo reden pouk. Gre predvsem za zagotovitev prostorov za praktični in teoretični pouk, opreme delavnice za osnovni del programa praktičnega pouka in za kadrovske zadeve. Pri tem pomaga tudi delavska univerza v Sežani, ki je zlasti poskrbela za učitelje splošnoizobraževalnih predmetov, medtem ko bodo poučevali strokovne predmete in praktični pouk strokovnjaki iz tovarne radijskih sprejemnikov. Vloga našega izobraževalnega centra je v odgovornosti, da se pouk izvaja v skladu z zakonom o srednjem šolstvu, da daje soglasje za učitelje, ki bodo poučevali v tem oddelku, da nudi strokovno pomoč pri organizaciji in izvajanju pouka, izdaja vse uradne dokumente ipd. Vse odnose, kakor tudi finančne obveznosti do izobraževalnega centra, ureja posebna pogodba. Pri uče vanj e mladine za dela v kovinarski stroki Kljub naporom, da bi pritegnili v izobraževanje v večjem številu mladino z nedokončano osemletko, se je letos ponovilo tisto, kar se dogaja zadnja leta: vpisali smo le 14 fantov, ki so dokončali 6 ali 7 razredov osnovne šole. Le-ti bodo v posebnem tečaju za priučevanje v šolskih delavnicah najprej predelali skupni osnovni kovinarski program, nato pa nadaljevalnega, prilagojenega delu na delovnih mestih v kovinarski stroki v naši delovni organizaciji. Naslednje leto v mesecu juniju bodo ti mladinci odšli v tovarno in se zaposlili. Večkrat slišimo, da bi morali mladino z nedokončano osnovno šolo priučevati v večjem številu. Toda odziv na vse poskuse, da bi to uresničili, je zelo skromen, čeprav imajo fantje dobre pogoje za priučevanje in možnosti za nadaljnji razvoj v Litostroju. Izobraževanje v oddelkih in v tečajih za zaposlene V delovodski šoli za strojne delovodje se bo šolalo v šolskem letu 1974/75 15 slušateljev, in sicer v zadnjih dveh semestrih (to je v drugem razredu). V jeseni prihodnje leto bodo ti slušatelji opravljali zaključni (diplomski) izpit. Y oddelek tehniške šole za strojništvo se je vpisalo 19 slušateljev. Ti se bodo šolali po skrajšanem triletnem programu za zaposlene, ki je letos prvič uveden v naši republiki, in je namenjen absolventom poklicnih šol. V ta oddelek so se vpisali predvsem absolventi naše poklicne šole lanskega leta, ki so izpolnili pogoje( boljši učni uspeh v poklicni šoli) in ki so se že v času šolanja v poklicni šoli dopolnilno izobraževali (tuj jezik, kemija, stroka). Tako je bila že izvršena selekcija, ki je temeljila na zanimanju, volji, delu in doseženih rezultatih pred samim vpisom. Zato računamo, da večjega osipa ne sme biti in da bo Litostroj pridobil dobre tehnike, ki bodo poznali tudi poklic. Po- trebe po takih tehnikih so v podjetju stalno prisotne in zakaj si jih ne bi sami usposabljali kot že doslej z litostrojskimi strokovnjaki, ki poučujejo v teh oddelkih. Pomembno je tudi to, da se bodoči tehniki izobražujejo ob delu, čeprav jim bo treba v skladu z določili o izobraževanju v naših samoupravnih aktih nuditi pri šolanju nekatere olajšave. V novem šolskem letu se bodo izobraževali litostrojčani, pa tudi delavci iz drugih organizacij združenega dela, v jezikovnih tečajih, v tečajih za varnost pri delu in na strokovnih dopolnilnih seminarjih. Vsak mesec bomo odprli nov tečaj za voznike viličarjev, po potrebi tudi tečaj za žerjavovodje. Nadaljevali bomo v lanskem šolskem letu začeto akcijo priznavanja različnih stopenj strokovne usposobljenosti. Medtem ko smo doslej urejevali priznavanje strokovne usposobljenosti visoke kvalifikacije pri starejših delavcih, bomo v bodoče organi- zirali dopolnilno izobraževanje za to stopnjo strokovne usposobljenosti za mlajše delavce in dopolnilno izobraževanje za druge stopnje strokovne usposobljenosti. Reševanje težavnih razmer pri pridobivanju in izobraževanju delavcev za metalurško stroko Čedalje bolj se zaostrujejo razmere pri zaposlovanju in izobraževanju delavcev za naše livarne, pa tudi za modelno mizarno. Učencev za livarske poklice in za modelne mizarje že več let ne dobimo, tudi iz drugih republik ne. Po drugi strani pa je fluktuacija v livarskih obratih v prejšnjih letih precej razredčila vrste livarjev, ki so končali poklicno šolo. Težave pri priučeva-nju za dela v livarnah so podobne kot pri mladini, ki jo želimo priučevati za dela v kovinarski stroki. Srednji metalurški Strokovni kader — delovodje in tehnike — pa nismo mogli šolati: bilo jih je premalo, da bi odprli samostojni oddelek v našem izobraževalnem centru, ustrezna tehniška šola v Ljubljani pa oddelkov za zaposlene ni imela. Prav sedaj načrtujemo, kako bi omilili sedanje težave in dolgoročno uredili izobraževanje kadrov za metalurške poklice. Najprej se bomo naslonili na že dosežene rezultate priučevanja na novo zaposlenih delavcev v livarnah. Tudi v prej omenjenih težavnih pogojih namreč nismo stali križem rok. Na razne načine smo skrbeli za izobraževanje teh delavcev ob delu v proizvodnji in jim nudili osnovna znanja v metalurški stroki. To osnovno strokovno izobraževanje nameravamo dvigniti na višjo raven, tako kot jo zahteva proizvodno delo. Po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij lahko odpremo v izobraževalnem centru oddelka poklicne šole za specializirane delavce (ožji profil), in sicer za poklice strojni kaluper, žarilec, jedrar, strojni kovač in talilec pri elektro peči. Šolanje za zaposlene bi trajalo dva semestra (eno leto), z zaključnim izpitom nekaj več, za nezaposleno mladino pa traja šolanje za te poklice sicer dve leti. Po zakonu je za šolanje v poklicnih šolah za specializirane delavce vpisni pogoj najmanj 6 nazredov osnovne šole, kar omogoča vpis tudi delavcem, ki niso končali osemletko. Po uspešno končani šoli ima delavec priznano stopnjo strokovne usposobljenosti kvalificiranega delavca. Tak način izobraževanja poklicnih delavcev v metalurški stroki so zaradi podobnih težav pri pridobivanju in izobraževanju delavcev uvedli tudi v železarnah v naši republiki. Podobne rešitve bomo morali iskati tudi za potrebe pločevi-narne. Pri izobraževanju delovodij oziroma tehnikov za metalurško stroko se bomo morali odločiti, kateri profil nam najbolj ustreza. Predvsem moramo uskladiti želje posameznikov — zaposlenih poklicnih livarjev — s potrebami naše delovne organizacije. To izobraževanje je za slušatelje mnogo zahtevnejše, zlasti v tehniški šoli. Pri železarnah v naši republiki se je uveljavilo izobraževanje delavcev obeh profilov: na Jesenicah predvsem metalurških tehnikov, na Ravnah in v Štorah pa delovodij. Najsi gre za metalurške tehnike ali delovodje — za obe vrsti šolanja se nakazuje možnost, da bi v šolskem letu 1974/75 skupaj z vodstvom TOZD Pl in s kadrovsko službo podjetja po razčiščeni u dilem izvedli priprave, vključno s pripravljalnim tečajem, v šolskem letu 1975/76 pa pričeli s šolanjem teh delavcev. Le takrat bo namreč možno organizirati pouk precejšnjega dela učne snovi za delovodje ali tehnike metalurške stroke skupaj s slušatelji v novih, prvih razredih delovodske in tehniške šole za strojništvo za zaposlene v našem izobraževalnem centru, medtem ko bi se pri izrazito strokovnih predmetih pouk delil. Skratka: želimo izdelati in izvajati elastičen sistem raznovrstnega izobraževanja metalurških delavcev, prilagojen potrebam naših metalurških obratov in sposobnostim samih delavcev. Verjetno se bodo v bližnji prihodnosti pojavili skupni interesi pri izobraževanju tudi v Združenih podjetjih strojegradnje. Zato pričakujemo v TOZD ICL nove naloge tudi na tem področju. H. P. Litostroj - zmagovalec troboja S trobojem športnikov OZD Litostroj, Metalne in Strojnih tovarn iz Trbovelj zaključujemo v letu 1974 dolgoletna, resnično prijateljska športna srečanja. V tem obdobju sebojnimi srečanji krepili prijate prispevek k širšim ciljem, ki naj poslovnih in družbeno političnih gradnje. To tekmovanje bomo sedaj nadaljevali v okviru novega združenja. širša oblika bo zajemala v bodoče vseh dosedanjih 12 vključenih OZD — odnosno TOZD. Prvi organizator letnih športnih iger bo v letu 1975 v okviru ZPS — Gostol iz Nove Gorice. Metalna iz Maribora pa bo organizator zimskih športnih iger ZPS. Ker je bil letošnji troboj zadnji v tem sestavu, smo sklenili, da prejme prehodni pokal v trajno last ekipa, ki bo zmagovalec zadnjega srečanja. To pa je seveda odvisno od večjega prizadevanja športnikov na tem tekmovanju. so športniki vseh podjetij z med-jske in delovne vezi. To je naš bi jih realizirali z združevanjem sil v Združena popdjetja stroje Rezultati posameznih panog: Mali nogomet: STT 3 točke, Litostroj 2, Metalna 1. Rokomet: STT 3 točke, Metalna 2, Litostroj 1. Šah: Litostroj 3 točke, STT 2, Metalna 1. Kegljanje: Litostroj 3 točke, STT 2, Metalna 1. Namizni tenis: Litostroj 3 točke, Metalna 2, STT 1. Tekmovanje v balinanju je zaradi slabega vremena odpadlo. Vrstni red ekip: 1. mesto Litostroj 12 točk 2. mesto STT 11 točk 3. mesto Metalna 9 točk V. M. i *................... In kaj potem, če dežuje? (J. Jeraša) 0 uresničevanju sklepov X. kongresa V zadnjem času vse več pišemo in govorimo o gospodarskih težavah in inflaciji, ki ne pesti samo nas, ampak, lahko bi dejali ludi ostale države, tako razvite, kot nerazvite. Vzroke za probleme, ki nas tiščijo, iščemo vsi, od delavcev v neposredni proizvodnji pa do članov družbeno političnih organizacij, SZDL in Zveze komunistov Jugoslavije. O tem, kako bi najhitreje in najbolj temeljito pregnali vzroke težkega gospodarskega položaja, so se med drugim pogovarjali tudi na 4. seji predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila v Beogradu 9. oktobra letos. Prepričani smo, da bo mnogo naših bralcev, delavcev v neposredni proizvodnji z zanimanjem prebralo nekaj sklepov, te seje, ki smo jih izbrali iz članka, ki je izšel v Delu 10. X. 1974 z naslovom »Uresničevanje sklepov X. kongresa o gospodarski stabilizaciji — naloga vseh članov in vodstev ZKJ.« Posebno pozornost je predsedstvo CK ZKJ posvetilo načrtovanju neposrednih nalog, ki so povezane z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije in z uresničevanjem ustavnih določil v družbeno-gospodarskih odnosih, gospodarskem sistemu in ekonomski politiki. „ Predsedstvo CK ZKJ je ugoto-vlo, da si delavski razred in delovni ljudje v združenem delu, družbenih organih in družbenopolitičnih organizacij močno prizadevajo pri uresničevanju načel ustave in sklepov X. kongresa in kmetijski proizvodnji, v večji produktivnosti dela, večjem dohodku, zaposlenosti in realnih osebnih dohodkih. Obenem smo se soočili z vedno večjo inflacijo in prekomerno porabo. Spremembe v mednarodnih gospodarskih odnosih so vplivale, da so se zaostrili problemi, ki jih je že dlje časa čutiti v strukturi materialne proizvodnje in družbene potrošnje, ter pospešile inflacijo. Predsedstvo opozarja, da ob omenjenih korakih pri spreminjanju družbenih odnosov nismo izkoreninili bistvenih, globljih vzrokov, ki objektivno pogujejo gospodarsko nestabilnost. Še vedno je opaziti odnose, v katerih so rezultati dela ločeni od proizvajalcev in v katerih akumulacijo dele mimo združenega dela in interesov tega dela ter prevzemajo obveznosti, večje od realno ustvarjenega dohodka. Ena bistvenih nalog je nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje institucije ter prakse samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja na podlagi že doseženih pozitivnih rezultatov, hkrati z vztrajnim bojem, da bi se družbeni nosilci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja še nadalje usposabljati za uspešno premostitev in odpravljanje protislovij, ki jih je objektivno čutiti. Prizadevati se moramo tudi za odpravljanje subjektivnih slabosti, kadar se te pokažejo bodisi kot tendence sporazumevanja in odgovarjanja zunaj ustavno določenih okvirov in osnov, bodisi kot počasnost in nedoslednost, ki otežujeta samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Hkrati se moramo odločno postaviti po robu zapiranju in zaviranju procesa združevanja dela in sredstev v okviru ožjih območij, republik in pokrajin ter vsiljevanju egoističnih in parti-kularističnih interesov in tendenc, da bi ohranjali poprej pridobljene privilegije v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki, kar pomeni nevarnost ekonomskega hegomonizma. Vse to si je povsem navzkriž z življen jskimi interesi delavskega razreda. narodov in narodnosti samoupravne socialistične Jugoslavije. Prav tako je pomembno sprejemanje dolgoročnih programov razvoja organizacij združenega dela in skupne dolgoročne politike razvoja Jugoslavije. Za uresničitev tega cilja morata postati samoupravno sporazumevanje UMOVA YL 74 V času od 8. do 15. oktobra je bila v Zagrebu druga Jugoslovanska razstava izumov in tehničnih izpopolnitev. Razstava pomeni eno prvih prireditev, ki sodijo v priprave na leto 1975, katerega proglašamo za leto tehnoloških inovacij. Litostroj je na osmih panojih shematično in v obliki kratkega opisa prikazal patente štirih avtorjev. Izmed številnih patentov dipl. inž. Rakčeviča smo izbrali za razstavo štiri: ureditev zagona reverzibilnega agregata v črpalno obratovanje, napravo za signalizacijo trganja, razbremenilno zapiralo in zapiralna oziroma regulirna naprava za tekočine. Dipl. inž. Brcar Anton je prikazal mehanizem za spreminjanje naklona lopat rotorjev turbinskih strojev, Šarf Ludvik pa preklopno loputo za dvovejne cevovode. Posebne pozornosti na razstavi je bila deležna naprava za spiralno obrezovanje in robljenje izdelkov, ki jo je izdelal Colja Gvido. Ta naprava je bila nazorno prikazana na preoblikovalnem stroju, ki smo ga v ta namen postavili na razstavo. Lahko rečemo, da je bil Litostroj z ureditvijo svojega razstavnega prostora ob pomembnosti prikazanih patentov med najbolj zapaže-nimi udeleženci. K. V. in družbeno dogovarjanje med organizacijami združenega dela odvisnimi v procesu reprodukcije o konkretnih vprašanjih oblikovanja razvojne politike, bolj intenzivna. Lotiti se moramo tudi konkretnih ukrepov, da bi nagleje prestrukturirali proizvodnjo, da bi se tako država čimprej izognila uvozu tistih surovin reprodukcijskega materiala, goriva in živil ter drugih proizvodov, ki jih lahko sami izdelujemo iz lastnih virov. Boj proti inflaciji terja odločno in učinkovito dejavnost proti vsem vzrokom inflacije, hkrati pa se mora spremeniti ravnanje vseh dejavnikov v družbi in vsa družba si mora prizadevati, da bi smotrneje trošili in da bi akcija potekala na široki fronti v vsem samoupravnem mehanizmu. Treba se je lotiti nujnih akcij in ukrepov, s katerimi bi premagovali neugodne tendence pri re-aliziranju uvoza in izvoza ter ublažili deficit v plačilni bilanci države. V sedanjih razmerah je nujno potrebno, da povsod začrtajo in dosledno uresničujejo celovit program varčevanja z vsemi vrstami energije, surovinami in drugimi proizvodi, iz uvoza, ki zelo obremenjujejo plačilno bilanco države. Združeno delo mora čimprej postati nosilec vključevanja v mednarodno delitev dela, kar je bistvenega pomena za preraščanje tistih oblik državne regula-tive na tem področju in tistih oblik prelivanja dohodka na tej podlagi, ki lahko utesnjujejo razvoj samoupravljanja. V ta namen priporoča predsedstvo CK ZKJ zveznemu izvršnemu svetu, da prouči obseg intervencij federacije v gospodarstvu in sproži proces prenašanja te funkcije na združeno delo. Nujno je, da se odločno postavimo po robu v praksi dokaj izrazitim težnjam po uravnilovki in pojavom, ko se ustvarjajo visoki prejemki, ki niso rezultat dela, s čimer je močno ogroženo prizadevanje združenega dela v boju za večji dohodek in dosledno delitev po rezultatih dela, za večjo proizvodnjo, dvig produktivnosti in uspešnejše gospodarjenje. Uresničevanju načela delitve po rezultatih dela in načela socialistične solidarnosti in vzajemnosti morajo zveza komunistov in drugi samoupravni organi in organizacije posvetiti glavno pozornost v svoji idejnopolitični dejavnosti. Bojevati se moramo za takšno socialno varstvo in družbeno solidarnost, ki bo v skladu s potrebami in možnostmi gospodarstva in socialno politiko naše samoupravne družbe. Neposreden nosilec dela za izpolnitev te naloge mora biti Zveza sindikatov Jugoslavije. Upoštevajoč vodilno vlogo, ki oj ima zveza komunistov v samoupravni socialistični družbi, kakor tudi njeno politično odgovornost za celotni materialni in družbeni razvoj, se morajo člani, organizacije in vodstva zveze komunistov še bolj angažirati, razvijati akcijo in krepiti svojo vodilno idejnopolitično vlogo in odgovornost na tem področju. INDUSTRIJSKO PODUZECE ..VULKAN" R I J e k a povodom 45. godlšnjice poduzeča dod jelj u je se SPOMEN SKULPTURA JilOStROr I juhtjllllii za dugogodišnju uspješnu suradnju I razvijanje dobrih medusobnih poslovnih odnosa. U Rijeci, 10. rujna 1974. i DJ re k tor H-ULUk' VLADIMIR LONČAR, dipl. ecc Rred^jednik RS NEDILJKO IVIC i 1 1 Vulkan Litostroju Ob 45. letnici svojega obstoja je podjetje Vulkan z Reke podelilo Litostroju spominsko skulpturo. V obrazložitvi priznanja piše: »Dejstvo je, da se nihče ne razvije sam, temveč v skupnosti z drugimi. Zato menimo, da ste tudi vi prispevali k našemu razvoju«. Kongresni dokumenti Pred IX. kongresom Zveze socialistične mladine Slovenije je ludi mladina v naši delovni organizaciji obširneje razpravljala o statuta in resolucije, ki so ga mladi ljudje vse Slovenije obravnavali v svojih aktivih po TOZD, krajevnih skupnostih, šolah in specializiranih organizacijah so temeljito proučili. Dokončno besedilo je bilo sprejeto po demokratični razpravi na podlagi pripomb aktivov na poletni politični šoli v Vikrčah, kjer so se zbrali delegati iz vse Slovenije. Tudi pri nas je razprava potekala že od meseca maja, takoj potem, ko je izšel osnutek statuta in resolucije. Konec meseca septembra, po objavljenem predlogu statuta in resolucije, tik pred kongresom, se je mladina našega, podjetja sestala na razširjeni študijski seji. Ob tej priliki smo evidentirali preko 100 aktivnih mladincev, ki bodo v nadaljnem procesu strokovnega političnega in akcijskega izgrajevanja postali sposobni za opravljanje odgovornih družbenih nalog. Za razlago statuta in resolucije so bili zadolženi posamezni člani mladinske konference. V plodni razpravi so mladi poudarili predvsem spremembo in po-glab 1 j an j e d ružbeno-ekonomski h odnosov, ki izhajajo iz ustave. Zavzeli so se za to, da postane TOZD resnični nosilec gospodarskega razvoja kakor tudi temeljna celica odločanja o delit- vi in razpolaganju z dohodkom. Mladi so se ustavili tudi ob perečih problemih socialne politike in se zavzeli za to, da bi pospešili izgradnjo delavskih stanovanj. S tem nudimo mladim družinam ugodnejše razmere za nji-hov nadaljnji razvoj in socialistično vzgojo otrok, ki je pomemben dejavnik pri nastajanju celovite osebnostni človeka, kakršnega zahteva socialistična samoupravna družba. Ob vsem tem, mladi niso pozabili glavnih nalog, ki jih čakajo. Ugotovili so, da le z dobrim izpolnjevanjem zastavljenih nalog v proizvodnji lahko največ pripomorejo za izpolnjevanje plana, da je potrebno še bolj neutrudno delati, da ne bi tudi naše potdjetje zabredlo v težave, kot se pojavljajo marsikje drugje. Nadalje so mladi spregovorili o konkretnih nalogah, ki jih čakajo v času do tovarniške konference, ki bo pred-vidima v mesecu novembru. Seveda moramo zato najprej sklicati konferenco po osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine. Med razpravo so se mladi dogovorili, da bodo na konferencah spregovorili o izpolnjenih nalogah za prejšnje obdobje. Prav tako bodo mladi spregovorili tudi o aktualnih nalogah, ki jih čakajo v bodoče, direktorje TOZD bodo zaprosili, da jim podajo gospodarsko stanje in perspektive njihove TOZD. M. Matas Člani kolektivov ZPS, dopisujte v naš časopis! (m rrr ::ri hidrometa ^jMKr^ESI # e (D A mm VA {JtzS. t 'tb? 0 v 25 LETNIKI - V SRBIJI Delovna organizacija Litostroj je ob letošnjem jubileju člane delovne organizacije, ki so že 25 let v podjetju, počastila s tem, da je organizirala ogled Djerdapa, Beograda in še nekaj drugih mest. Letalo DC 9 je podrhtevalo, ko je s svojimi krili dvigalo nad oblake 94 jubilantov. Takoj zatem, ko je letalo doseglo predpisano višino, so se pri tesnih okencih nagnetle radovedne glave. Ker je bilo med potniki največ takih, ki so se ob tej priložnosti peljali šele prvič z letalom, se je vnela živahna debata, na kakšni višini letimo in nad katerimi kraji. Nekateri se še niso docela otresli strahu, že je bilo slišati prijeten glas: »Pripnite si varnostne pasove, spustili se bomo na sur-činsko letališče.« Po ogledu Avale smo krenili proti Oplencu pri Topoli, kraju, ki je od Beograda oddaljen kakih 100 km. Najprej smo se ustavili pred res preveč skromnim kioskom, ki je bil povrh vsega slabo založen z značkami, pijačo in spominki, nato pa smo se podali na ogled znaiega srbskega mavzoleja. Stene notranjosti mavzoleja so poslikane z freskami in mozaiki, ki so verne kopije mojstrovin iz 60 samostanov iz Srbije in Makedonije. Mavzolej na Oplencu je prazaprav kostnica 4r~ias^je Karadordevičev in je po velikosti ena največjih na svetu. V Topoli smo si nato ogledali muzej, v Arandelovcu pa nas je čakalo pravo srbsko kosilo. Tu smo si ogledali tudi park, kjer razstavljajo srbski umetniki svo ja dela. Ta park močno spominja na našo Kostanjevico ali pa na Sečo pri Portorožu. V Arandelovcu je več hotelov in zdravilnih vrelcev, nad njimi tudi zdravilni vrelec. Njegova mineralna voda »Knjaz Miloš« se nam je prav prilegla. Pozno popoldne smo se odpeljali proti letališču, od koder smo polni doživetij poleteli v belo Ljubljano. Jože Škulj Na Surčinu smo varno in brez težav pristali in že smo se z dvema avtobusoma odpeljali proti Beogradu. Najprej smo si ogledali številne znamenitosti našega glavnega mesta, nakar smo se odpeljali pred hotel Turist, ki nas je bahaško sprejel. Po večerji smo se po skupinah razgubili po ulicah Beograda. Vsaka skupinica je našla prijazen prostor, kjer je lahko sede nazdravila: »Še na mnoga, zdrava leta.« Naslednje jutro smo se z gliserjem odpeljali po nekdaj modri Donavi do hidroelektrarne Derdap, ki je z 2050 MW instalirane moči po velikosti peta na svetu. To hidroelektrarno so pričeli graditi v drugi polovici 1964 leta, ves sistem pa so dokončali in ga slovesno odprli 16. maja 1972. V objekte sistema Derdap je vgrajeno 3,700.00 m3 betona, 250.000 ton armatur in jeklenih konstrukcij, 71.000 ton tehnološke opreme ter 1,500.000 rn3 betonske in kamnite obloge. Za to, da so sploh lahko zgradili ta mogočni objekt, so morali razstreliti 7,240.000 m3 skal, izkopati 45,300.000 m3 peska in drugega materiala in končno prekopati 4,000.000 m kanalov. Ob pogledu na to neverjetno gmoto betona, plovnih kanalov, jezu, ki je dolg 1.278 m in v katerem se skrivata strojnici s po šest agregatov, ti resnično zastane dih. Po končanem ogledu, naj povem še to, da so nas nadvse ljubeznivi gostitelji peljali po-zanimivejši in daljši poti, kot sicer druge turiste, smo se prijetno utrujeni vrnili v naše glavno mesto. Za zadnji dan našega izleta moram reči, da je bil skorajda najlepši in poln nepozabnih doživetij. Najprej smo se podali na Avalo, kjer smo si ogledali Grob neznanega junaka, na katerega je položila venec belih gladiol neka japonska delegacija. To je bila res nepozabna slika, kajti deviška belina gladiol se je stapljala s črnim hercegovskim granitom Meštrovičeve mojstrovine. Jez na Djerdapu Odšli v pokoj Konec junija je odšel v pokoj ka v livarni jeklene litine. Pri tudi Jože KASTELIC, sušilec form nas je bila zaposlena 14 let. v livarni jeklene litine. V Lito- .........„ „ . . stroju je bil zaposlen polnih 14 jPS let. ZAHVALA Udeleženci izleta v Djerdap se prisrčno in najiskreneje zahvaljujemo osrednjemu delavskemu svetu, upravi podjetja, ter vsem, ki ste nam omogočili res lepo popotovanje in ogled enega gigantov ne samo naše, temveč tudi svetovne industrije — Djerdapa. S tem izletom ste nam dali res lepo priznanje ob 25. obletnici našega dela v Litostroju. Lepo in prav je, da vsem povemo, da smo v teh dneh doživeli in videli toliko lepega, novega in zanimivega, da si pred odhodom v Djerdap sploh nismo mogli predstavljati. Vtise iz tega izredno uspelega in nepozabnega izleta bomo še dolgo nosili v sebi, prav tako kot ponosno dejstvo, da smo že četrt stoletja člani delovne organizacije, katere ime Titovi Zavodi Litostroj pozna domala ves svet, saj so produkti našega dela ter dela naših tovarišev iz tovarne najlepše zrcalo naše prizadevnosti iri dela. Prav tako se iskreno zahvaljujemo tudi predstavnikom HE Djerdap, ki so nas vodili po hidroelektrarni in nam bili ves čas nadvse pozorni in ljubeznivi gostitelji. Ob koncu še enkrat hvala! 25-letniki Že v juniju se je poslovil Franc PERKO, brusilec ulitkov v livarni jeklene litine. Bil je invalidsko upokojen. V Litostroju je bil zaposlen od 24. 2. 1959 do 27. 5.1974. Vsem upokojenim se zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje in jim želimo še mnogo zadovoljnih in srečnih dni. Vseh mrtvih dan To je dan, ko obiščemo grobove svojih dragih. Tam leži stara mati, tu mož — skrbni oče, drugje otrok, sin ali hčerka. Žalostni smo ta dan, saj smrt neusmiljeno trga od nas zdaj enega, zdaj drugega. Veliko let je že minilo od vojne in dolgo že uživamo svobodo, zato ne pozabimo junakov — padlih partizanov. Spomnimo se ta dan vseh mladih borcev, ki so padli zato, da je danes nam lepo. Poiščimo njih grobove, ki so raztreseni po temačnih globelih in gozdovih, kjer moti tišino le veter v vejah in ptičje petje. Pripovedujmo mladini o minulih težkih časih, o mladosti, ki jo je zamorila vojna, o žrtvah za naš današnji mir. Okrasimo te gomile in plamen svečke naj zagori. JUNAKOM V SPOMIN! V SPOMIN ALOJZU KLANČARJU V svojem delovnem življenju si prehodil dobršen del poti, po kateri smo na Slovenskem predajali iz roda v rod znanje o izdelovanju vodnih turbin in tudi ljubezen do te vrste strojev. Stru-garstva si se izučil še pri davnem strokovnem predhodniku Litostroja, Toenniesu v Ljubljani, nato delal v Škofji Loki do ustanovitve tamkajšnje tovarne vodnih turbin leta 1923 do njene vključitve v Litostroj leta 1949. Tako si postal Litostroj ec že ob samem začetku našega podjetja, tja. Tvoje delo sta vseskozi odlikovala velika vestnost in natančnost. Zato ni slučaj, da si v Litostroju pretežni del svojega časa posvetil delu, pri katerem sta ti dve vrlini nadvse potrebni: iz- delovanju drobnih in zahtevnih sestavnih delov avtomatskih regulatorjev. Ob njih si leta 1952 uspešno zagovarjal mojstrsko delo in si pridobil diplomo stru-garskega mojstra. S svojim discipliniranim in vzornim delom, ki ni poznalo izmetov, si nadaljeval vse do leta 1961, ko si 62 let star odšel v pokoj. Natančnost, ki si jo poznal v tovarni, si prenesel tudi v svoje privatno življenje: vsak dan ob isti uri si odhajal peš po Dja-kovičevi ulici v mesto. V desnici si nosil aktovko, levico si gibal v taktu ponosnega koraka. Zahrbtna bolezen, ki ji medicina ni bila kos, je prekinila tvoje dnevne sprehode in ti ustavila strumno hojo. V petek 11. oktobra popoldne smo te poko- pali na Žalah. Ob grobu smo se ti zahvalili za tvoje dolgoletno sodelovanje. Zahvaljujemo se ti tudi danes za ves tvoj trud, s katerim si prispeval, da je Litostroj zaslovel po kvaliteti svojih izdelkov. Tvoje vzorno strokovno delo postavljamo mlajšim za zgled, tebi pa zagotavljamo, da boš z natančnostjo, s katero si opravljal svoje delo, ostal trajno v spominu svojih sodelavcev. RAFAELI SAPOR Kolektivu sporočamo žalostno vest, da je neiprosna bolezen pretrgala nit življenja naše sodelavke Rafaele SAPOR, delavke v pločevinami TOZD PL Na delovnem mestu, kjer je bila zaposlena od leta 1958, je bila vestna in vzorna sodelavka. Zaradi težke bolezni je bila Rafaela leta 1968 upokojena. Kako je bila med sodelavci priljubljena, dokazuje zadnje spremstvo k prezgodnjemu grobu, saj so sodelavci in prijatelji njen grob zasuli s cvetjem. Njeni družini, otrokom in možu, izrekamo iskreno sožalje. K. A. ZAHVALA Ob izgubi mojega moža in najinega očeta Alojza Klančarja se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste mu poklonili cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ing. Šoku za lepe poslovilne besede' ter litostrojski godbi za žalostni-ke. Žalujoče: žena Ana in hčerki Slavka in Jelka Iz zgodovine železarstva (Nadaljevanje) Prvo znanje o železarstvu so k nam po vsej verjetnosti prinesla keltska ljudstva, ki so se pred pritiskom rimskih legij in Gotov umikala iz dežel tostran Alp v naše kraje in še dalje na jug. Pri nas so jim odmaknjeni predeli in visokogorski gozdovi dali varno zatočišče pred sovražniki. Varnost so si povečali z jarki in nasipi, s katerimi so obdali svoja bivališča na gričih in hribih, da so nastala tako imenovana gradbišča. Kelti sa našli pri nas dovolj rude in lesa, tako da so se ob rudarjenju, drvarjenju in oglar-stvu ukvarjali z železarstvom in seveda tudi živinorejo, da so se mogli preživljati. Prav ta varna odmaknjenost je omogočila, da se je znanje o železarstvu v naših kraj ih ohranilo in preživelo vse burne zgodovinske dogodke od prihoda Rimljanov leta 14 pred našim štetjem, do propada rimskega cesarstva 5 stoletij kasneje in do prihoda naših davnih slovanskih prednikov v 6. stoletju. Ta odmaknjenost pa je bila bržkone tudi kriva, da je znanje o železarstvu tja od njegovih z izkopaninami dokazanih začetkov v letih 900 do 500 pred našim štetjem vse do 14. stoletja ostalo na začetni primitivni stopnji. Skozi vsa ta dolga stoletja so uporabljali vetrne peči. Peč so napolnili z ogljem in rudo, ki se je stalila v kepo železa. Take kepe, imenovane »volk«, so spravljali do roba pogorja in jih valili po drčah v dolino. Tu so jih prodajali rimskim kovačem, sami pa so predelali le neznaten del železa. Italija je tudi kasneje, po propadu, rimskega imperija, ostala dober odjemalec železa in železnih izdelkov. Ti so začeli v velikih količinah prihajati iz naših kovačij po doseljevanju Furlanov v naše kraje. To je bilo nekako ugodno vplivalo tudi na razvoj našega železarstva. Peči za taljenje železa so pričeli postavljati v dolinah, bliže trgovskim potem, toda še vedno dovoli blizu rudnim nahajališčem, tako da tovorjenje rude in oglja le ni bilo predolgotrajno. Peči so bile tudi večje, »volkovi« torej težji. Valvasor poroča, da so dosegali težo 18 do 25 stotov. Potrebnega vetra za raz-pihavanje oglja v dolinah ni bilo. Pomagali so sl z velikimi mehovi, ki so jih sprva gonili z rokami in nogami, kasneje pa so za to delo uporabili vodna poganska kolesa. Nekateri naši kraji, npr. Kropa, Kamna gorica in Železniki, so se v 15. stoletju razvili v prava železarska središča. l' M ITHTn ogljem in rudo dale »volka«, povišali in preuredili tako, da so jih med taljenjem rude sproti polnili z rudo in gorivom in je železo odtekalo iz njih. Leta 1815 pa so zgradili pravo visoko peč ali plavž. Kot ima vsaka stvar svoj začetek, vzpon in propad, tako je bilo tudi s pridobivanjem železa v Kropi. Novemu plavžu je bila usojena kratka življenjska doba, ker se po svoji gospodarnosti kmalu ni mogel kosati z indu- strijskim plavžem na Jesenicah, niti ni bilo zanj več rude. Tako so leta 1880 kropski plavž zakurili zadnjikrat. Znanje in ljubezen do železa sta ostala. Ostala pri potomcih tistih hrabrih ljudi, ki so opotekajoč se prenašali rudo s koši in premnogokrat do kraja izčrpani udarjali s kladivi po žareči kovini, da so si zaslužili svoj kruh in da nam je danes bolje ... Viktor Šolar Fužina 5Z-3 Topilna peč z mehom na vodni pogon iz leta 1700 Tako so v Zgornji Kropi postavili prvo peč že v 14. stoletju, v Spodnji Kropi pa leta 1442. Železovo rudo so ljudje in konji prinašali z Jelovice in izpod Ratitovca. V Kropi so železo kaj zgodaj začeli predelovati. Fuži-narsko znanje so sem zanesli Furlani, kovačije pa so prešle v slovenske roke. Mojster »kla-divar« je s kladivom razcepil »volka« v 4 ali 6 delov, prevaril te dele v posebni peči in potem raztegnil železne drogove in palice okroglega ali kvadratnega preseka v debelini, kot je bila potrebna za verige, okenske mreže in druge končne izdelke, med in predelovali njen »kovinski sad«. Zato se omejimo s tem kratkim opisom razvoja našega železarstva nanjo! Železarstvo je v Kropi naglo napredovalo. Proti koncu 17. stoletja so mehove za peči predelali na vodni pogon in približno 100 let za tem imeli v fužinarstvu zaposlenih že blizu 800 ljudi. V začetku 19. stoletja so stare peči, ki so po enkratni polnitvi z POŠKODBE V SEPTEMBRU V mesecu septembru smo imeli v naši organizaciji združenega dela 24 poškodb, od tega 4 na poti iz službe domov. Zaradi poškodb smo izgubili 526 delovnih dni. V TOZD Pl-livama sive litine so imeli 3 poškodbe hi so izgubili 29 delovnih dni, v livarni jeklo litine so imeli 7 poškodb in so izgubili 87 delovnih dni, v pločevinami so imeli 1 poškodbo in so izgubili 49 delovnih dni|. v TOZD FI so imeli 9 poškodb in so izgubili 201 delovni dan; v TOZD IVET so imeli 1 poškodbo in so izgubili 92 delovnih dni; v TOZD LINT, ZSE, ICL niso imeli nobene poškodbe, pač pa so zaradi poškodb v prejšnjih mesecih izgubili 12 delovnih dni; v DS SSP so imeli 3 poškodbe in so izgubili 56 delovnih dni. Oči si je poškodovalo 6 delavcev, telo 2, prste rok 10, noge pa si je poškodovalo 6 delavcev. Največ poškodb je bilo v petek 8, sledijo v torek 6, v ponedeljek 4, v sredo in četrtek 3 poškodbe. V mesecu septembru smo imeli 19 poškodb manj kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu e e e • i m e e e e Kako pravilno in varno prečkamo cesto SL2 Topilna peč v Kropi iz 18. stoletja v 14. stoletju, ko so se začeli pri nas naseljevati tudi Nemci. Te so privabila bogastva naše narave in vedno bolj živahna trgovina, s katero se je ukvarjal naraščajoči meščanski stan. Sožitje treh narodov seveda ni potekalo brez trenj, dalo pa je gospodarstvu določen polet in katerimi so posebno zasloveli »kroparji«, to je žeblji, ki so jih izdelovali več kot 100 vrst: Vse te izdelke so dvakrat na leto nosili na prodaj v Italijo in na Koroško. Podobno kot v Kropi se je dogajalo tudi po drugih naših krajih, kjer so topili železno rudo Zahvala Ob prerani smrti moje ljubljene žene Dolinar Marije iz Obirske ulice 19 se najiskreneje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem iz Litostroja, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem organizaciji zveze borcev terena Litostroj za podaritev venca, za ganljive besede ob njeni krsti, ter nosilcema praporov. Prav tako se po tej poti zahvaljujem sosedom in vsem stanovalcem sedmega bloka za darovanje venca in cvetja ter za nesebično pomoč in sočustvovanje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Peter Dolinar s hčerkama Eriko in Nikico Zahvala Ob prerani izgubi drage žene in mame Rafaele SAPOR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani, darovali cvetje in vence, izrazili sožalje ter sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Litostroja, vsem sodelavcem, prijateljem in znancem. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, sindikalni podružnici TOZD Pl in izvršnemu odboru sindikata za pomoč ter godbi Litostroja, ki jo je spremljala na zadnji poti. . Žalujoči mož Tone, sin Tone in hčerki Milena in Zdenka Že v prejšnji številki smo pričeli objavljati nove cestno prometne predpise. S pričujočim člankom nadaljujemo razlago teh določil. Naj v uvodu poudarimo, da delajo pešci eno najhujših napak v cestneni prometu, če napra-vilno prečkajo cesto. Take napake marsikdo stori zaradi nepoznavanja pravil prometnega vedenja, zaradi napačne ocene trenutnega prometnega položaja, zaradi raztresenosti, pa tudi zaradi nepravilnega odnosa do ostalega prometa, kot je npr. namerno počasno prečkanje ceste, objestnost na cesti, nagajivost in podobno. Vsi vemo, da zlasti objestnost in nagajivost zaslužita ostro grajo. Ob tem povejmo, da se mnogokrat take nepravilnosti tragično končajo s prometno nezgodo, katere posledice so za pešce pravzaprav zelo hude: smrt ali huda telesna poškodba. Tako kot ostalo »prometno življenje« posameznika, je tudi prečkanje ceste tesno povezano z varnostjo prihoda in odhoda iz službe. Našo pot z dela in na delo večkrat spremljajo prav neugodne okoliščine, kot so npr. naglica, utrujenost, zaspanost, slabe vremenske prilike in podobno. No, o tem kdaj drugič. Za danes pojdimo čez cesto. »Pešec je dolžan iti čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti. Na cesti, ki ima zaznamovane prehode ali posebej napravljene prehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu, če ni ta prehod več kot sto metrov oddaljen od njega.« Seveda morajo na takih prehodih pešci, še preden stopijo na prehod, biti pozorni na oddaljenost in hitrost vozil, ki se jim približujejo. To pomeni, da na prehod ne smemo stopiti, kadar se nam zljubi, saj so morda motorna vozila že prav blizu našega prehoda. Predno storimo prvi korak na vozišče, se ozrimo okoli sebe, na levo in na desno, kajti: »Pešec, ki namerava čez vozišče na mestu, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce, ne sme stopiti na vozišče, če s tem ovira promet vozil.« »Na zaznamovanem prehodu, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki za pešce, se mora ravnati po teh znakih ...« Na drugih prehodih, kjer za pešce ni posebnih svetlobnih znakov, so pa svetlobni znaki za vozila, ali promet usmerja miličnik, smejo pešci čez vozišče le t is t i čas, ko jim dani znak dovoljuje prehod, se pravi tedaj, ko je prometna smer odprta vozilom. KAZNI: — Z denarno kaznijo 50,00 din se takoj na mestu kaznuje pešec, ki se na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (semaforji) za pešce, ne ravna po teh znakih. Če pa je s tem prekrškom povzročil neposredno nevarnost za drugega v prometu ali prometno nezgodo se kaznuje s kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni. — Z denarno kaznijo 20 din se takoj na mestu kaznuje: 1. Pešec, ki gre čez vozišče izven prehoda za pešce, če je ta bližje od 100 m od kraja prečkanja. 2. Pešec, ki prečka na kraju, kjer ni posebnega semaforja za pešce, ko gori na glavnem voznem semaforu rdeča luč ali ima smer zaprto po miličniku, ki usmerja promet. 3. Pešec, ki pri prečkanju cesti ne pazi na oddaljenost in hitros vozil, ki se mu približujejo. 4. Pešec, ki ovira promet, ki prečka cesto izven prehoda zi pešce. Če je bila s prekrškom povzrc čena neposredna nevarnost zi drugega udeleženca v prometi ali prometna nezgoda, se kaznuj storilec (pešec) z denarno kazni jo od 50-300 din. Zahvala Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in tovarišem iz FI ter sindikatu podjetja za tople besede in darila, ki sem jih bil ob tej priložnosti deležen. Posebej se zahvaljujem tovarišema Trontlju in Grahku in vsem ostalim sodelavcem za tako lepo pripravljeno poslovitev ob odhodu v pokoj. Vsem Litostrojčanom želim še vnaprej veliko uspehov! Janez GLAVAN Zahvala Ob nenadni smrti mojega soproga in očeta inž. Velimira Živanoviča, pravnega svetovalca TZ Litostroj in direktorja TOZD Litostroj International, se prisrčno zahvaljujeva vsem tistim, ki so nama osebno ali pismeno izrazili sožalje. Ker se ne moreva vsakomur osebno, se na ta način zahvaljujeva vsem, ki so nama v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Neutolažljiva Lepa in Saša Živanovič ,tL tehnik: STROSM KOZME- TIKA TONE TORNZZZI Škrat v star.gfr MITOL. NORO LETALSKI PREVOZ 1 IGLASTO DREVO DIPLOMA OSLUZB TV SERU ODDAJA ITAU3A M. IME TEK.MASc NIKAL- NICA H GOSPOD (ČEŠKO) ORODJE PRI PLUGU NEKDANJA PORTUG. POSEST KRAT TOV. V NIŠU AR SPOMIN NA POKOJNE TEROR. ORG. tednik BIBLI3SK# BOŽJA VRATA VRSTA POSTELJ 8 bKLADA /M EC a. polj. JAKOST PESTNER 6REZK0N VERIGA ni KAZNOVAN TRITI3 VEZNIK TURČIJA 3EZ.RAC. IBM VZKLIK IN DIJAN. PLEME PRAftCK ZA LASE OKENSKA (NAVODN. NEMŠKI PREDLOG REVEŽ del koru VPREGE LISTNATO DREVO ib&A OBL.POn glagola DOMIŠLJA VI LJUDJE AMPER GLAS ZVONA ZAČETNICI SLOV. PlSATtLJA VAB PRI LJUBLJANI SVETlStE B06.AUNK GR.ČRKA P01N. ROM.3. ŽILE DUŠIK POT. CESTA ON NEMŠKO KR. ZA Recept JAKOPIČ RIHARD SIČNIK. ILOVICA MESTO V BOSNI [RUDARSKO) HUDO, ŽALOST NEMČIJA VEZNIK OBRNJENA NEDELJIVA 50GL.SKUP PREIZ. ZNANJA ATAKA PODGANA VRECARICA BRUŠENA STEKI- NADOM. KOVANCA ZA AVTOfl SLOV. PES) -igoo-isv ADRIA avio m. KAZALO ZA OLJE PREDLOG S 1 POLMER GLAZJB. OBLIKA HUNSKI P06LAVAI 5TFVNIK ► ADUTI NEMŠKO 2. IMF ZDRAVNIK SPECI AL. f NAKOPA- N3E NACE SMOLA RAZPOZN GESLO NIČLA NAŠA CORA ENOTA ZA DELO SLUŠ. ORGAN KRALJ ŽIVALI ZIDNA OBLOGA TELESNE STRAŽE lul MENICA FOSFOR ► ORANJE VRSTA PREDPISA PLOŠČ. Hf RA ocbA ZDRAVILO _> / £ RUSKA REKA SORODNIK PATRI AVTONO«. POKRA3. 1 8 ARABSKI SPOLNI K f .IME KRAT PRI DOMŽALAM garaža RAlilMHM, RASTLINA DVORANA NEB.TELO ■SflELisš VOJVODIN OKRASNI KAMEN ALEKSM DER •100 OQRAJA AFR IN ALU MAČKA IT E M TUJI . DRŽAVNIK HUDA BOLEZEN ARAB. ŽREBEC i TEK lis POLOZA-3 STANJE ŠPANSKI KOVANEC PEVSKI glas ZtlTAL.) NIKAL- NICA OSZAIM, ffiffi H uh.Irr) ANGL PIVO KLICA DRUŽABNA IGRA METER 1 6L.NEST0 GEORGIJE (ZDA*) RUSKA Ddi.MERA TRSKA PEVSKI ZBOR VEZNIK PRIZOR VRANJI GLAS URAN GIAZBIL0 VZKLIK PRITISK SPAKA BREZREPA DVOŽIVKA VZKLIK ZAČUDENJA TONA VPRASAL- NICA VRSTA " ŠESTILA KRAJEVNI PRISLOV 4. 5AM06L. KONICA DEL. VRABCA PROST. V KARAT CER.. OREL EDISONOV EFBKT SLAVNA VOHUNKA KISIK KAZ.ZAIM. ATI5KI Heroj INDOAN. STRUP SMUČI (5KAND.) VOJAŠKI ODDELEK LESENO KORITO MARIJA .MEAOViEK OBE PRI P. SEV-PLEMEN HERCEGO- VEC POtmfNf HODNIK TITOVI ZAVODI ANGL. DRAM. MIKROSK0I ENOCELld 3IKOBOR, PREVOD ETNIČNA SKUP. V NIGERHl GLAS. NOTA -K. ČRKA ZVltČEK RADII DEL.TEL. DEBEL KONEC Hloda PREGOVOA PONOVITEV ANGL. IGR. PETER. LENČKA LE-RMONrO-VO DfcLO Zensko IME ARAtoKO IN. EXTENS0 EMILOA NASILJE EbODCČ PLEVEL u wa?e MORJE ŠVEDSKA 1 VRSTA PI6. PIS TRUŠČ IZBOR LlUB.Om. ME KRIŽANKE IN HUMOR OSTANEK OGNJA SLAB LIRSKA PESNIKA OBLIKA m ZAVETJE GOROVJE V EGIPTU SV.MES70 MUSU. MAZANJE POMOTA SPODRSIJM TUJ 0VOGL5N. IVBNTUEL- NO SARAJEVO LOMLIE- NZK ZNAMENITA CERKEV V FRANCIJI PLEME, Roo C.ČRKA GL. ŠTEVNlk termin BROM kitam. BEOG. NOGOMET/Z KZIČNIK ORFEJEVA ZENA FR.P6IHOI. liV-1311 TANTAL 3AN3A LUKA SILICIJ ALUMINIJ VRSTA DETEL7E AMPER ŠPANIJA PRIPADNIK L1V PIREU LITER AVSTRIJA OZON KEM. EL. (DODATEK SVINCU) 1 tf fl SENO t.KOŠNIE VRSTA alkohol* ' PERGAM. KRALJ DVA RUSKA PREGOVORA — Ne govori, da si se učil, ampak pokaži, kaj si se naučil! — Kdor govori — seje, kdor posluša — žanje! Pametno je, da govoriš, še pametneje, če molčiš, a najpomembneje je, da veš, kdaj moraš molčati in kdaj govoriti. Angleški pregovor l l | Dopisujte | { v svoje { | glasilo j Kaj pa tile visokokvalificirani delavci delajo pri tem okenčku? Čakajo, če jim bo kdo dal na markico za izdajo orodja nekaj sodobne tehnologije, da jim ne bo treba hoditi po nepotrebnem od stroja! GOBE »Gobe, gobice rastejo«, sem slišala v službi od svojih kolegov. Vsi so jih že veliko nabrali. »Veš, Janez, tudi jaz bi jih šla zelo rada nabirat. Res, da nisva prava gobarja, a dajva, poizkusiva srečo. Jutri bo prosta sobota, vreme je toplo, pojdiva na Dolenjsko.« »Pa pojdiva — samo nikomur v bloku ne črhni nobene besede o tem! Saj veš, če se razve, nas bo preveč v gozdu.« In res — drr... drr... drr... je zvonila budilka že ob tričetrt na štiri — zjutraj. »Uh, ah« je vzdihnila žena Meta. »Nič ne jamraj in kar hitro zlezi v obleko pa hajdi z mano«, je rekel, Janez. Malo sva še pozajtrkovala, vzela koške in vrečke seboj in že sva zaklepala svoje stanovanje v šestem nadstropju mestnega bloka. Hotela sva kot miške tiho od doma, ko Janez na ves glas z.akašlja. »PST, PST«, reče Meta in glej ga šmenta »BUMBRUM«, se skoraj na nos čez sosedov predpražnik prekucne Janez. O, ti neroda »PAZI«, zakaj tako ropotaš: Sosedove si že zbudil — luč se je že prižgala v njihovi kuhinji.« »Hitro, hitro in glej, da boš avto potihoma spravil iz garaže.« Avto pa je kot nalašč, ravno ob nepravem času, prav tulil s svojim glasnim motorjem v tihi jutranji svet. Sicer pa pred garažami nisva bila več sama. Naši sosedje so se že vkrcali v svoja vozila. Vsi smo se delali, kot, da drug drugega ne vidimo in da se ne poznamo. To res ni lepo, ni vljudno, a le na ta način nama ni bilo treba razlagati, kam sva namenjena. Tudi midva sva svoj avto potisnila pod košat grm in vzela pot pod noge. Hodila sva in hodila — pa nič. Zdaj zavpije Meta: »Jaz ga že imam!« »Pokaži,« reče Janez. »To pa ni pravi jurček.« »Je, je!« reče Meta. »No, pa ga daj v koš«, spremeni svoje mnenje Janez. Potem pa spet dolgo nič. Kar srečava pravega gobarja, starejšega možakarja in ga vprašava: »Ste nabrali veliko gob?« »No ja — tako, tako, tukaj ni nič več,« odgovori možak. Pa nisva verjela, saj o gobarjih je znano, da so vedno skrivnostni in zlepa ne izdajo kraja, kjer rastejo gobe. Prav zato sva jo ubrala v smer, od koder je prišel možakar. In res se nama je nasmehnila sreča. V lepem gozdičku sva zagledala toliko jurčkov, kot še nikoli. Rjavi klobučki so prijazno kukali iz zemlje skoraj drug poleg drugega. To je bilo čudovito! To je res nekaj za mestnega človeka. Pobirala sva in pobirala ter vse koške in vrečke v najkrajšem času napolnila z gobami. Nato sva še malo posedela in se še sprehajala po čudovitem gozdu. Čez čas sva sedla v svoj avtomobil in se vsa srečna odpeljala proti domu. Zdaj sva šele pravzaprav videla, koliko ljudi je bilo to soboto v gozdu, saj je skoraj izza vsakega grma speljavalo na cesto kako vozilo. Do glavne ceste je nekako šlo. od Grosuplja—Škofljice dalje pa smo prav po polževo in v strjeni koloni vozili do Ljubljane. A nič zato, saj smo imeli v koških gobe. Gobe za vlaganje, gobe za sušenje in gobe za takoj — za slastno večerjo. Tolikšne gobje bere res še nikdar, a kaj, ko so bile vse to le moje lepe sanje. TE — Ma. Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska ZGP Primorski tisk, Koper — TOZD Tiskarna Jadran — 1974