VIR
 – Xin G, l ., Mc Kellar , r .c ., Wan G, M., Bai , M., o ’c onnor , 
j .K., Ben Ton , M.j ., z Han G, j ., Wan G, y ., Tsen G, K., 
l oc Kley , M.G., l i , G., z Han G, W. & XU, X. (2016): 
Mummified precocial bird wings in mid-Cretaceous 
Burmese amber. – Nature Communications, doi: 
10.1038/ncomms12089: 24 str.
temu da je od izvirnih barvnih vzorcev verjetno 
ostalo le malo barvitosti, podobnosti v barvnem 
vzorcu kažejo na vrstno sorodnost obeh osebkov. 
Sodeč po kosteh v sprednjih okončinah ptici v obeh 
vzorcih morda spadata v skupino Enantiornithes, 
ki je ena izmed bolj razvitih skupin starodavnih 
ptic. Uvrstitev v to skupino bi povečala gotovost, 
da so bili mladiči teh ptic begavci, torej sposobni 
samostojnega raziskovanja že ob rojstvu. Sodeč po 
strukturi peres je bila vrsta ptic v vzorcu morda 
celo že sposobna aktivnega letenja.
KAJ JE TOREJ SMISEL VSEGA
Poleg vpogleda v življenje stare skupine ptic, od 
njihove barve do razvitosti mladičev, je najdba teh 
novih kosov omogočila prvi vpogled v natančno 
mikroskopsko strukturo njihovih peres. Ta dva 
mala kosa jantarja sta dokaz, da lahko z malo sreče 
v nekaj kubičnih centimetrih smole najdemo sliko 
o življenju pred milijoni let.
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Pri približno tretjini ptic, ki so shranjene v ornitološki zbirki 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je bil vzrok pogina trk v steklo, 
kar je drugi najpogostejši zabeleženi vzrok pogina za žrtvami 
v prometu. Med njimi so tako manjše ptice, kot so menišček 
(Periparus ater), rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) in 
črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca), kot večje vrste, denimo 
sloka (Scolopax rusticola), sokol selec (Falco peregrinus) in 
skobec (Accipiter nisus). Med temi pticami so pogosto osebki 
na selitvi, kakršna je bila prvoletna samica škrjančarja (Falco 
subbuteo), za katero je bil usoden trk v steklo v Stranski vasi 
pri Žužemberku dne 6. oktobra 2005. Ptica je na nogi nosila 
finski obroček HELSINKI S 238633 in je bila v istem letu 20. julija 
obročkana v 1835 km oddaljenem kraju Häme na jugu Finske, kar 
je tudi ena redkih najdb škrjančarja pri nas. Vendar kot kažejo 
podatki, poteka selitvena pot finskih škrjančarjev ravno prek naših 
krajev. Ptica iz Stranske vasi je kot kurir s pomembnim sporočilom 
danes shranjena v študijski zbirki pod inventarno številko 3661, 
trenutno pa je na ogled v okviru muzejske razstave »90 let 
obročkanja ptic v Sloveniji«.
Škrjančar
/ / Al Vrezec
Obdelano okostje predstavnika skupine Enantiornithes 
kaže, kakšni bi bili morda videti ptici, če bi našli celotno 
okostje in ne samo peruti v jantarju.
foto: Wikipedia (iz J. K. O'Connor in sod.)
foto: Ciril Mlinar Cic
Svet ptic 02, julij 2017 33