"OBETI PO PLODNI SEZONI
Lutke končno pod streho
Znastopi na tradicionalnem festivalu otroka všibe-nlku, gostovanjem v Dubrovniku in Miljah pri Trstu končujejo člani Lutkovnega gledališča Ljubljana le-tošnjo sezono. Pred jesenjo so se še dvakrat predsta-vili Ljubljančanom in sicer 2. in 3. julija na Dvornem trgu s Kozlovsko sodbo v Višnji gori v počastitev dneva borcev in kot poživitev starega mestnega sre-dišča.
Kozlovska sodba v Višnji gori je predstava letošnje plodne sezo-ne, čeprav je bila, vsaj prostorsko, težja kot vse v preteklosti. Res je, ljubljanski lutkarji so dobili nove upravne prostore na Krekovem trgu, toda požarna inšpekcija je zaprla dvorano za marionetne lut-kovne predstave na Levstikovem trgu. Spored sezone je bilo treba zaradi tega spremeniti, celo skrči-ti. Že nekaj let na cesto postavlje-ni lutkarji so se znašli še v težjem položaju. Tudi precej očitkov je bilo, morda celo na račun gosto-vanja na Kitajskem. Toda izbor jugoslovanskega ansambla v mednarodni kulturni izmehjavi med Ljudsko republiko Kitajsko in Jugoslavijo ni bil tako pre-prost, povrhu vsega pa je bilo Lutkovno gledališče Ljubljana tudi prvo izmed številnih evrop-skih lutkovnih gledališč, ki je go-stovalo v tej daljni azijski deželi. Obe predstavi, Resnično pravlji-co Anje Dolenčeve in Kozlovsko sodbo Josipa Jurčiča v predelavi Svetlane Makarovič in pod režij-skim vodstvom Mirana Herzoga so lepo sprejeli.
Toda lutkarji brez svoje strehe nad glavo niso pravi lutkarji. V pripravah na referendum za tretji
ljubljanski samoprispevek je bilo veliko pomislekov okrog uvrsti-tVe obnove Mestnega doma za po-trebe Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav ob njihovih novih upravnih prostorih naj bi zrasla lepa dvorana, delavnice in vse, kar sodi k temu gledališču. Pojas-njevali so, da bo del sredstev za bodočo streho ljubljanakih lut-karjev prispevala tudi Kulturna skupnost Slovenije in zmagala sta zdrav razum ter pripravljenost Ljubljančanov, ki so s svojim »za« potrdili samoupravno zavest in dejansko potrebo, da lutkarji dobijo svoj dom, svojo hišo.
V spodnjih prostorih Mestnega doma na Krekovem trgu bodo za-ropotali stroji, prišli bodo delavci in že jeseni prihodnjega leta bodo otroci stopili v novo, lepo dvora-no. Dovolj je bilo potepanj, kajti niso bila vedno lepa in prijazna. Toda še vedno bodo radi naložili svoje junake v rumen kombi in se odpeljali v še tako oddaljeno vas. Nekega dne bodo tudi ti otroci prišli v veliko mesto, odložili svo-je plaščke v garderobo in uživali v dogodivščinah lesenih, toda ve-dno veselih in živih lutk.
Primož Hieng