58
h	fobJov in zbirk
ARHIVI XV 1992
kratskL sociaUsticne, liberalne in komunističn-stranke ter Stranke akcije že med nemško okupacijo. Jeseni 1^44 so v Julijski krajini za razlike od ostalega dela Italije itahj-nski komunisti iz CLN izstopili. se zdruŽfli s slovenskimi v enotno Ltranke in odtlej zagovarjali priključitev teh predelov k Jugoslaviji, česar vodstvo KPT ni odobravale. CLN se je med vojno sicer neki.jktat skušal povezati s slovenskim osvobodilnim gibanjem, a so bila pogaianja, ziasU zarad razhajani glede ozemeljskih vorršanj, neirspeSna. Po vojni je v Času jugoslovanske zaeedbe deloval v ilegali, ker je bila poiitikt juge slovanskih obla:ti izključujoča, Kar je bile deloma raradi borbe za prevlado nad ozemljrm tuai rizum-ijivo, in so vse, ki mso sprejemai jugoslovanske aneksije teb ozemelj, ihrrvnavau kot fašiste ali kot njihove sodelavce. V času delovanja Zaveznike vojaike uprave je postajal CLN Giutiano, podobno kot rudi zagovornik priključitve k Jugoslaviji, v svojih programih in delovanju vse bolj radikalen in je deloval delno tudi ped vplivom proiaSističnih in Jrugih ekstremnil- skipin Druga organizacija, ki naj bi skrbela za dvij italijanske zavesti, je bila Lega razioiale, ustanovljena leta 1946.
Stranke in skupine, ki so zagovarjale neodvisnost Julijske krajine zaradi njenih specifičnih ekonom kih pogojev in veenarodnostne sestav preoivalstva, so se zdruzevale v Fronto za neodvisrost svobodne države Julijske kraiine. Gradivo o proitalij^nskih in neodvisnih stran kah h organizacijah obsega propagandno gradivo, programe statute, časopisje (le posam -zne Številke) in nekaj poročil o delovanju. V zbirki te ohrar lenih tudi nekaj poročil o delovatjU skrajne desnicr in oboroženih italijanskih formacij, ki so deloval,: na tem področju ali pa v Furlariji (Beneška Slovenija).
6.	Gradivo, ohnuij;no v fragmentih, nemSk rga okupatorja (seznam aretiran .*;v, zasližunj. pred policijc: in drugo) in faiističnih oblast pred letom 1943.
7.	Gr dfvo o pretivalstvu - razm seznami in podatki o Slovencih ki so morali erJgrirati v času faSiTma o italijanskih priseljencih, t.L regr-colih k' so se v času italijanske države naselili v Juhjsla krajini podatki o c ¡ulih (Itabjanih pa tud: drugih, lo so se izselili iz območij, ki sc bila pod jugoslovansk,: oblastjo i*. se naselili delno tudi v eonf A).
Zbirka obsega 4 tekoče metre oz. 479 arhivskih enot. Izdelan je aialitični popis.
Problematika
Na pc drocju Julijske krajine sta se v tem Času srečala ne le dva narod» amp*k tudi dva v času hjadne vojne vedro bolj nasprotujoča si bloka. Tržaško vpraSrnje, la je bilo eno od os-re.dniih vprašanj v povojni Evropi, je v zgodovinopisju dokaj dobro r* iskan' v njegov :m med-blokovskcm konl skstu in na ravni »visoke diplomacije*. Dognanje *na terenu*, neposredno med ljudmi in v politiki neposredno vpletenih držav pa Sc nima širše predstavitve, tak« v slovenskem kakor tud" v italijanskem zgodovinopisju. Tako ostajajo odprta vpraianja italijansko-ilovensksga sodelovanja v okviri. Slovansko-italijanske ant!-fajist-ine unije, njeni odnosi z ostalimi političnimi : tranki mi in organizacijami v Julijski kri jim, usmeritve posameznih slojev prt bivalstva, povezav, z obema miticam;., vpraSanja, povezana z de.ovaijem jugoslovanskih zasedb nih oblasti v Času 4(>-dnevne zasedbe cone A od maja do junja 1945. Zbirka vsebuje arhiv iko gradivo, ki bo lahko pomembno prispevaiO k razumevanju te problematike.
Del gradiva je bil predstavljen na razstavi Trst med vzhodom in zah dom v Arhivu Republike Slovenije.
Arhivsko gradivo o organizad; osvobod. ne fronte v Ljub.jani v času i al-.anske okupac^c v leí h 1941 do 1943
Lo;z Triad
Večina arbivstaT virov za	omenjeno problematiko v tem obdobju branijo	v Arhivu Republike S'ovenije, v Referatu za	dislocirano arhiv iko gradivo na Tomšič i vi 5 in	Arhivu InStituta za
novejšo zgodovino na Kongresnem trg«1 I v Ljubijam, V pr\ ;m so predvsem poročila članov ljubljanskega vodstva odpora iz komunističnih vnt, Lidije Šentjure, Vla^imirja Kriv.^ in Mire
,\RHTVi XV 1992
Iz a rt vskih fondov in zbirk
59
Tomšič, v drugem pa dnpisi med članoma sokol-ske skupine v OF Zoranom Poličem, ki je bil na osvobojenem ozemlju, in Dragim Pustinškcm in Jelico Vazzaz ter med člani kr Janskosociali-siične skupine M arijam m Brecljem ir Janezoir Stanovnikom, ki sta bla prav tako na osvobojenem ozemlju in ljubljanskimi člani Tonetom To mane m, Stane tem Kovačem, Jožico T; man in Franikom Majcnom Arhiv inštituta hrari to korespondenco v osebnih fondih dr Marijana Brec-lja, Josipa Rusa in Zoranu Poliča.
Vsa ta pore čila in pisma sc temelinega pomena predvrem zato, ker so bila pisana iz po trebe, da bi osrednjemu vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja v celoti in tudi poramezmm vodilnim članom temeljnih skupin, ki se Že maj: in junija 1942 odšli iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje, čimbolj natančno prikazali vse te*ave, uspehe pa tudi razn: nesporazum^, ki so se pojavljali pri vodenju in razumevanju vseh oblik odpora prati okupatorju v 'mestu in okolici.
Z? obdobje p.ed poletjem 1942 takega gradiva skoraj ni, kajti med seboj so komunicirali osebno ali pa pr.ko kratkih p sanlh sporočil, ki so jih prenašale knrirke. Takinih >drubnit dopsov« r iso hranili, ker so bili »za enkratno uporabo« in so jih zan.dk varnost' sproti uničeval5
Zato se je za obdrbje pred poletjem 1942 ohranilo le nekaj poročil Rdvarda Kardelja osrednjemu jugorslovansk mu vodstvu narodnousvo-bodilnega gibama, kjer med drugim o tiravnava tudi položaj v Ljubljani
Splošna značilnost omenjenih dokumentov jej da odsiikavaio videnje položaja v Ljubljani in okoli™ taki,' kot so ga doživljali pošiljatelji. Na njihovo mišljenje je vplivala tudi pripedno^t posamezn. temeljni skupini OF Poročila opisujejo poloiaj na omenjenem področju v celcii, v posame7n«'h organizacijski enotah raj in it pa le enkrrt, ko so ce pojavi" e nepravilnosti, ob vdonh v organizacijo in ob aretacijah članov. 7a ugotavljanje množičnosti in načina organ iranja OF v posameznih predelih, ustanovah in tovarnah kot tudi za ugotavljanje viiine zbr?r:h denarnih sredstev za narodnoosvobodilno gibai je sc zato tolike pomembnejši finančni obračuni, k so se ohranili kot del arhiva blagajne a krožnega odbore OF.
V arhivu Inštituta za novejšo zgodovino so ohranjeni kratki zapisnik2 sej izvršnega idbora
OF- ki so bile na csvobojei em ozemlju. 7a L/ibljano so posebej pomembni tisti, na kate:ih so b'li prvotni tudi člani ljubljanskega vodstva in so zato sprejemali tudi sklepe c nadaljnjem vodenju organizacije odpora v mestu. V obeh arhivih so ohranjena tudi navodil: in )kresnice osrednjega vodstva in vodstev temeljnih skupin v OF spojim članom v Ljubljani.
Gr?Jr'o o tem obdobju j,. Že delno objavljeno v Dokumentih ljudske revolucije v Sloveniji v sednrh krji^ah, Ki zajemajo obdobje do julija 194.1. V njih so: razen v zadnji, dokumenti objavljeni le delno. IzpnŠčin so predvsem opisi odnosov med posameznimi skupinami v OF kot tudi med člani ljubljanskega vodstva Za čas, ko sta se v Ljubljano zatekla tidvard Kardelj in Boris Kidrič pa je njuna korespondenca objav ljena v knjigi Jesin A942,
Od dnevniki "v za to obdobje so najpomemb nejši zapisi tdvarda Kocbeka, ki sc ' izSi« v knjižni obliki pjd naslovom Prea viharjem, in kjer opisuje dejavnost članov OF v mestu za čas, ko je zatrdi že omenjenih vzrokov zelo malo dokumentov.
Tudi večina neobiavljenegn sp im iskega gn. dva je shranjena v obeh omenjenih arhiv h ter pn ljubljai :skih občinskih odborih Zveze borcev. V arhrni Instituta za novejšo zgodovino velja posebej omeniti kartoteko ta območje Ljubljane z o Konico, v kateri 50 na več kot dva t-soč karUeah po teritorialnem in stvarnem načelu izpisani in izbrani podatki o dejavnosti posameznikov in organizacij ter daliie sporruie udeležencev narodnoosvobodilnega boja, od katerih se jih vsaj petintrideset nanaša na Ljubljano z okolico, V Arhivu Republike Slovenije, Referatu za dislocirane enote so še Življenjepisi članov KPS. ki so delovali v mestu in okolici. Ti zadnji so bili pisani kmalu 00 osvoboditv in so toliku Tanesljivejši, ker jih je pregledovala Kontrolna partijska konriija. V arhivih Zveze borcev so še raz te izj ive, ki so služile zn ugotavljanje udeležbe v narodnoosvobodilnem boJn za pridobivanje enoine ali dvoyie delovne dobe m statusa borca, zato sc po mojem osebnem prepričanju velike mani zanesljive kot življenjepisi, ker so, čeprav pc dprte z iriavami prič, služile za pridobivanje laznovritnih ugodnosti.