SMER RAZVOJA NAŠEGA PODJETJA
1763-1963
Dne 24. junija 1963 ho poteklo 120 let od dneva, ko je stekel v Vevčah prvi strojno izdelani papir. V istem letu proslavljamo tudi začetek obrata Medvode, danes tako imenovanega medvoškega obrata Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode. Le-ta pa proslavlja 200-let-nico svojega obstoja. Čeprav bomo formalno proslavo priredili šele v jeseni, posvečamo današnjo številko »Našega dela« tema pomembnima obletnicama.
1843-1963
Industrija celuloze — zlasti pa papirja — je po končani drugi svetovni vojni dosegla v svetu zelo velik razmah in široko modernizacijo. Stalen porast grafične industrije, uvedba hitro tekočih tiskarskih strojev in novih tiskarskih postopkov sta postavljala pred papirno industrijo vedno nove in rastoče kakovostne zahteve, ki so silile proizvajalce papirja k iskanju novih tehnoloških poti, k uporabi novih surovin ter pomožnih sredstev in k hitri modernizaciji naprav samih. Razvoj je cesto prehiteval možnosti, vendar je papirna industrija s stalnim obnavljanjem in novimi zgradbami skušala slediti naglo rastoči porabi papirja kot tudi vedno večjim zahtevam po kakovosti.
Naša papirna industrija in z njo tudi papirnica Vevče je bila vrsto let praktično odrezana od tega hitrega povojnega razvoja, kajti naša gospodarska izgradnja je zahtevala vlaganje sredstev prvenstveno v druge industrijske veje, ki so bile za naš gospodarski in socialistični razvoj bolj fundamentalne kot pa industrija papirja in celuloze. Razvoj pa je šel kljub temu tudi pri nas svojo pot. Poraba papirja je bila vsa leta po vojni v stalnem porastu in naša podjetja industrije papirja so mu sledila s stalnim stopnjevanjem svoje proizvodnje, sicer na škodo kakovosti, vendar v edinem stremljenju, dati trgu in naši grafični industriji čimveč papirja.
Tako je bila tudi v papirnici Vevče proizvodnja papirja vsa ta leta v stalnem porastu in je naša proizvodnja na starih strojnih napravah leta 1959 dosegla bruto proizvodnjo 21.000 t — proizvodnjo, ki je bila že prav na meji zmogljivosti naših proizvodnih strojev. Zastarelost našega strojnega parka, od katerega je najmlajši papirni stroj (PS III) star 25 let, drugi pa mnogo starejši in v katerega se vsa leta po 1940 ni ničesar investiralo ter stalen porast porabe papirja, sta nujno narekovala razširitev proizvodnje. V sklopu prvega rekonstrukcijskega programa je bil nabavljen, postavljen in je pričel 1. 1960 obratovati naš četrti papirni stroj, ki je v vsakem pogledu po svoji izvedbi ustrezal stanju tehnike na tem področju.
Že med postavljanjem papirnega stroja IV je bil izdelan nadaljnji program rekonstrukcije najbolj zastarelega papirnega stroja, to je papirnega stroja I, ki je obsegal povečanje njegove sušilne skupine, vgraditev klej-ne stiskalnice ter popolno predelavo zelo zastarelega pogona. Pripravljalna dela za predelavo tega stroja v zgoraj navedenem smislu so sredi priprav in se bomo izvedbe same predelave lotili sredi prihodnjega leta. Po končani predelavi se proizvodnja papirja na tem papirnem stroju sicer ne bo bistveno povečala. dobili pa bomo možnost proizvajati površinsko klejenje papirja, ki ga inozemska tržišča vedno bolj in bolj zahtevajo.
Nadaljnji korak v smeri razširitve naše proizvodnje predstav-Ija postavitev oddelka za površinsko premazovan je papirjev, za izdelavo premaznih ilustracijskih papirjev in papirja za umetni tisk. Postavitev tega oddelka.
ki bo obsegal pripravo premazne disperzije, stroja za površinsko premazovanje in vse potrebne dodelavne stroje, je načeloma že odobrena s strani investicijske banke in bomo z gradnjami predvidoma pričeli spomladi 1. 1964. Pri sedaj veljavnih dobavnih rokih inozemske opreme bo oddelek lahko pričel poskusno obratovati v začetku 1. 1965. Z osvojitvijo proizvodnje površinsko premaznih papirjev bomo razširili asortiment naših grafičnih papirjev in bomo v stanju zalagati naša grafična podjetja z najbolj kvalitetnimi papirji. Po dograditvi celuloznega obrata v Medvodah in s povečanjem proizvodnje celuloze na 30.000 do 35.000 1 letno bo podana nadaljnja možnost razširitve proizvodnje papirja. V sklopu rekonstrukcije obrata Medvode nam je s strani jugoslovanske investicijske banke že načeloma odobrena postavitev papirnega stroja V. za izdelavo težko propustnih papirjev. Analiza trga in njegove zahteve po tovrstnih papirjih bodo odločilne za določitev njegove kapacitete, vendar računamo danes, da bo znašala ta okoli 12.0001 letno. Stroj, zlasti pa njegova priprava snovi, bo projektirana tako. da bo dopuščala izdelavo tako težko propustnih kot tudi nekaterih ostalih vrst brezlesnih papirjev, ki jih naša živilska industrija v vse večjih količinah zahteva. Pričetek obratovanja lega papirnega stroja je predviden za 1. 1966, vsekakor pa potem, ko končamo rekonstrukcijo obrata Medvode in bo dograjena ljubljanska toplarna, iz katere se bo paparnica Vevče napajala s paro in tudi električno energijo. Brez dograditve toplarne je vsaka nadaljnja razširitev naših proizvodnih zmogljivosti nemogoča, ker so že danes naše naprave za proizvodnjo pare do kraja izkoriščene in imajo le še toliko rezerve, da bo mogoče z določenimi ukrepi ravno še postaviti stroj za premazovanje, katerega poraba pare bo med 2,0 in 2,5 t na uro.
Priključek našega obrata na toplarno v Ljubljani je postal dejstvo, s katerim moramo pri naši bodoči izgradnji računati. Dela na izgradnji tega energetskega objekta so v začetni fazi in bo predvidoma začel obratovati prvi agregat konec leta 1965. Obrat Vevče bo povezan s toplarno s parovodom, preko katerega bo mogoče odjemati na uro 40 t pare napetosti 2,5 atm. Ta količina pare bo zadoščala za pokritje vseh naših potreb po postavljenem programu razširitve.
Istočasno, ko se pripravlja program razširitve tovane s postavljanjem novih proizvodnih strojev, pa je v programu tudi rekonstrukcija papirnega stroja II. in III., kjer predvidevamo modernizirati zlasti pripravo snovi, predelati čistilne naprave za čiščenje papirne suspenzije, vgraditev sitovih sesalnih valjev, predelavo mokrih sti-
skalnic na PS II, izvesti rekonstrukcijo pogonov, prekriti sušilni skupini s kapami za odse-savanje parnih hlapov itd., skratka oba stroja prilagoditi zahtevam sodobne proizvodnje.
Pereče vprašanje, ki nam z dneva v dan dela težkoče, so zastarele in premajhne naprave za razpuščanje izmeta. Že v prihodnjem letu bomo pristopili k rekonstrukciji teh naprav tako, da bomo zastarele kolodrobe zamenjali s pulperji in s tem daljnosežno racionalizirati razpuščanje izmeta.
Postavitev novih flotacijskih lovilcev vlaken, s katerimi bodo še do konca tekočega leta opremljeni vsi trije papirni stroji, razen četrtega, ki takšen lovilec že ima, bo predstavljala korak dalje v bolj racionalno proizvodnjo. Računamo, da bomo s postavitvijo teh lovilcev lahko ponovno vračali v proizvodnjo
2 % vlaken, ki nam danes zaradi zastarelih in premajhnih lovilnih naprav odtekajo z odpadnimi vodami v Ljubljanico.
V teku tekočega leta bomo montirali in stavili v obratovanje stroj za kondicioniranje papirja, ki bo po svoji zmogljivosti dopuščal kondicionirati 30 % vse naše sedanje proizvodnje papirjev. Vzporedno s postavitvijo tega stroja bomo uredili tudi v papirni dvorani klimati-zacijske naprave in s tem v kakovosti naših papirjev storili zopet korak dalje, saj bomo v stanju dobavljati našim kupcem grafične, zlasti ofsetne papirje s takšno vlago, ki je za nadaljnjo predelavo teh papirjev najbolj ugodna.
Veliko vprašanje, ki se postavlja pred nas, je ureditev notranjega transporta in uporaba transportnih naprav povsod tam, kjer še danes uporabljamo ročen prenos blaga, posebej pa še ureditev notranjih tehnoloških poti, ki jih bo treba v bodoče urediti tako, da bodo postale čimbolj smiselne in racionalne, če hočemo tudi v tem pogledu doseči storitev, ki jo imajo tovrstna podjetja izven naše države in če hočemo tudi v tej postavki znižati proizvodne stroške.
Dograditev skladiščnih kapacitet za papir je prav tako v programu in so že izdelani projekti za dograditev oziroma povečanje naših skladišč.
Vzporedno z obnovo in razširitvijo naprav za proizvodnjo papirja so v polnem teku dela na izgradnji novega celuloznega obrata v Medvodah. Do danes so bili dograjeni oddelki za pripravo stolpne kisline, sortacijo celuloze in belil niče s tristop-nim beljenjem. Pred nekaj tedni pa smo prejeli s strani investicijske banke dovoljenje za nabavo inozemskega kredita, potrebnega za nadaljnjo izgradnjo celuloznega obrata v Medvodah. V okviru te nadaljnje izgradnje bomo postavili novo kuharijo, ki bo dajala dnevno 120—140 ton zračno suhe celuloze in bo popolnoma avtomatizirana ter prirejena za programsko kuhanje celuloze, nadalje drugi del separacije, drugi del belilnice ter iz-žemalni stroj, vse na novi lokaciji. Belilnica bo dopolnjena s četrto stopnjo tako, da bo mogoče pri beljenju uporabljati tudi klor-dioksid. Istočasno z izgradnjo tehnoloških objektov bomo postavili tudi novo kotlarno, ki bo istočasno preskrbovala vsa industrijska podjetja v Medvodah s paro in prevzela tudi toplovodno ogrevanje stanovanjske kolonije v Medvodah. Sam tehnološki postopek kuhanja celuloze nameravamo postaviti na magnezijevo bazo, ker nam takšen postopek omogoča hitrejše kuhanje celuloze, daje večji izkoristek in omogoča uporabo praktično vseh vrst lesa.
Vse odpadne vode, zlasti pa tiste, ki imajo dovolj visoko vsebino organskih snovi ter jih je zato rentabilno zgoščevati, bomo v posebni večstopenjski zgošče-valni napravi zgostili na potrebno gostoto in nato sežgali v kurišču parnega kotla. S tem ne bomo samo te odpadne vode napravili neškodljive za farmo v Sori, in Savi, pač pa bomo na ta način tudi regenerirali iz od-
(Nadalj. na 6. strani)
OBRAT VEVČE - njegov nastanek in razvoj
120 let — toliko časa je preteklo, odkar je v Vevčah stekel prvi strojno izdelani papir — pravzaprav ni veliko obdobje, če ga primerjamo s tistim obdobjem zgodovme, v katerem na sploh lahko govorimo o izdelovanju ali uporabi papirja. Vendar je za naše podjetje in jugoslovansko papirno industrijo sploh zelo pomembno. V tej številki vas, bralci, nekoliko obširneje seznanjamo (čeprav najbrž še ne dovolj nadrobno) s preteklostjo našega podjetja. V prihodnjih številkah bomo objavili še nekaj člankov, posvečenih obletnicama, predvsem take, ki se bodo nanašali na razvoj delavstva in delavskega gibanja.
Ko prebiramo zgodovinske zapiske in knjige o razvoju in načinih proizvodnje papirja, nas podatki popeljejo 2000 let in več nazaj v zgodovino Kitajcev, ki so bili prvi izdelovalci papirja. Izdelovali so ga ročno. Skrivnost izdelovanja papirja je prodrla do Arabcev 700 let kasneje. Ta narod, ki je bil tedaj na visoki stopnji kulture, je postopek izdelovanja še izpopolnil. §e 400
o/ o
Vodni znak mojstra Pankraca s Fužin iz 1. 1579. —• Med tekstom še nekaj novejših vodnih znakov
do 500 let pa je trajalo, da so se s tem seznanili tudi Evropejci. Tako srečujemo prve take obrate v začetku 12. in 13. stoletja v Španiji in Italiji. Seveda pa je bila izdelava papirja zelo primitivna, ročna.
Tradicija ročnega izdelovanja papirja na Slovenskem se je pričela razvijati pred približno 400 leti. Kulturno gibanje in protestantizem sta zajela tudi naše kraje in postavljala potrebo po prvih slovenskih knjigah, od katerih je mnoge natisnil slovenski tiskar Jan Mandelc. S tem so nastale tudi potrebe po papirju in že so se pojavljali na našem ozemlju klasični mlini za papir.
Prvi tak mlin je stal na današnjem področju hidrocentrale na Fužinah — desni breg. Otočki in brzice Ljubljanice, tam kjer je sedaj postavljen jez, so bili primeren teren za nekaj kovačij, za skromno steklarno, va-Ijalnico irharjev, fužinarstvo. Nasproti tem pa je tedanji zemljiški gospod Janž Kisi postavil leta 1579 posebnost — mlin za papir. V njem je izdeloval papir
Fidelis Terpinc, prvi lastnik Papirnice Vevče
mojster Pankrac, tedanji fužinski podložnik. Obrat je deloval kakih 15 let in bil porušen po katostrofalni povodnji. Podobni mlini so se razvili tudi drugod po Slovenskem, tako pri Vipavi, Žužemberku, Škofji Loki, Radečah, Ajdovščini, Goričanah. Nekateri teh mlinov so delovali vse do konca 19. stoletja, do nove dobe, ki jo v zgodovini papirnice Vevče lahko delimo v štiri razdobja in to:
1.	Delovanje male družbe, ki jo je ustanovil in vodil Fidelis Terpinc od leta 1842 do 1870 leta.
2.	Razdobje delniške družbe Leykam-Josefsthal od 1870 do konca prve svetovne vojne.
5. Doba združenih papirnic Vevče-Goričane in Medvode od 1920 do nove Jugoslavije.
4. Doba družbene lastnine in delavskega samoupravljanja do danes.
Te menjave lastništva so točen odraz zgodovinskih, gospodarskih in političnih dogajanj na našem ozemlju in v naši družbi.
Fidelis Terpinc, sin premožnega trgovca Blaža Terpinca, je uvidel, da povsod po svetu pre-delavajo stare mline za papir v strojne papirnice. Že leta 1825 je kupil grad in gospodstvo na Fužinah pod Ljubljano. Leta
Spominska plošča o ustanovitvi
podjetja Ferpinčeve družbe
1840 je temu dokupil še mlin za žito na desnem bregu Ljubljanice na Vevčah. Za papirnico mu je zmanjkalo denarja. Organiziral je družbo, ki so jo sestavljali: Franc Galle, Valentin Ze-schko, Jožef Bischof in on sam. Ustanovili so firmo z naslovom: »Cesarsko kraljevska privilegirana mehanična tovarna olja, papirja in barvnega lesa«.
Tako je bil 24. junija 1842 izdelan na stroju prvi papir v vevški papirnici.
Takrat je obrat zaposloval 70 delavcev, kar je bilo lepo število v primerjavi z zaposlitvijo v tedaj obstoječih nekaterih papirnih mlinih. To je pomenilo silen napredek, pravo revolucijo, tako v pomenu mehanizacije proizvodnje, kakor tudi glede višine proizvodnje in sistema dela. Le glede surovin so ostali še pri starem in uporabljali samo cunje. Lesovina in celuloza takrat še nista bili udomačeni. Proizvodnja je v danih pogojih hitro napredovala in prinašala družbi take dobičke, da je bila sposobna kupiti na nasprotnem bregu Ljubljanice zemljišče za žito, ka-
terega lastniki so bili Podborški (vulgo: Matus), Iz mlina so preuredili nov objekt, ki je dobil ime Janezi ja, po tedanjem av-stro-ogrskem nadvojvodi Janezu.
Tu pa je bil prvi papir izdelan 18. decembra 1851. leta. Od tedaj stalno zasledimo dve imeni za obrat: Vevče in Janezi ja, kar se je pri starejših ljudeh še do danes ohranilo. Že leta 1852 so izdelali okoli 700 ton papirja letno in ga nad polovico prodali državi, drugo pa so izvozili v tedanje balkanske države in bližnji Orient.
Leta 1855 so pričeli z brušenjem lesa na Fužinah. Aktivnost družbe se je povečala. Leta 1861
je Terpinc kupil za družbo svet in vodne sile na Verju pri Medvodah in pa desni breg Save v Medvodah in postavil brusilnico lesa. S tem lahko rečemo, je utemeljil današnje podjetje, ki so ga pozneje lastniki povečali in modernizirali.
Že leta 1870. je v teh obratih Vevče in Janezija delovalo 8 turbin, 5 parnih strojev, dvoje vodnih koles, 45 holandskih mlinov, trije parni stroji in trije stroji za papir — dva v Vevčah in eden v Goričanah. Zaposlenih pa je bilo skupno 510 oseb. V obratih ob Savi in Sori pa so imeli 66 zaposlenih. Navidezno je bilo število zaposlenih veliko, vendar moramo vedeti, da je bilo vse delo, razen strojne izdelave papirja še ročno, z minimalno mehanizacijo. Že istega leta, tj. 1870. je posegla v naše kraje graška firma. Ta je postala del koncerna, ki je liril svoje tipalke naokoli in tako so bili domači obrati prodani tej firmi za 1,270.000 goldinarjev, vpisani nod »Ley-kam — Josefsthal AG fiir Rapier — und Druckindustrie, Graz«. Pod novim lastnikom so obrati delno napredovali.
Leta 1895 je bil dobavljen B in delno tudi obrat Janezija razdejana po potresu.
Leta 1895. je bil dobavljen B papirni stroj, ki je zamenjal starega Terpinčevega (II. PS).
Leta 1896 vgrajen N papirni stroj. V Janezi ji še vedno teče stari I papirni stroj, ki je bil dobavljen leta 1851. Vsi ti stroji so bili temeljito rekonstruirani v letu 1910—1911.
Leta 1897 je v obeh obratih zasvetila električna luč, ko so na Fužinah zgradili levobrežno hi-drocentralo, eno prvih elektrarn na Slovenskem.
Med leti 1905—1910 vgrajene nove turbine za pogon gladilnih strojev, transimisije v Janeziji in transmisije Vevče — desni breg.
Leta 1912 so zgradili sedanja dva parna kotla in belilnico celuloze v Janeziji. Istega leta so prenehali dovažati surovine v tovarno s konjskimi vpregami, ker je bila zgrajena industrijska železnica.
1912—il918 je začutiti občuten padec proizvodnje in stagnacijo napredka zaradi balkanske in I. svetovne vojne.
Leta 1917, 17. maja je do tal pogorela Janezija, ki so jo rekonstruirali šele dve leti pozneje.
Po prvi svetovni vojni postane lastnik obrata Ljubljanska kreditna banka. Formalni prevzem
objektov je bil izvršen 1. januarja 1920. Ustanovni občni zbor družbe je bil 7. marca 1920. Člani družbe so postali veleindustrij-ci, trgovski kapitalisti in politični mogotci tedanjega časa.
V	januarju 1924 je začela v Vevčah obratovati nova brusil-nica lesa. V tem letu je bila tudi v glavnem zaključena obnovitvena stopnja v razvoju podjetja po L svetovni vojni. Proizvodnja je potekala normalno vse do 1. 1952 ko so obrati občutili najhuje gospodarsko krizo. Takrat so stroji obratovali le po tri dni na teden.
V	letu 1936 pa se je ponovno začel razvoj. Prodali so stari papirni stroj N in ga nadomestili s H strojem (današnji III. PS). Ta je bil že na električni pogon. Istega leta so preuredili tudi pogon B stroja (današnji II. PS).
Investicijski načrti koncentracije papirne industrije na Vev-ča, ki so nastali tik pred pričetkom druge svetovne vojne, so se po tej vojni preusmerili. Zgraditev sulfitne celulozne tovarne ob obratu Vevče, so preusmerili v modernizacijo obrata Medvode. Čas italijanske okupacije je obrat Vevče, kot obrat, preživel precej mirno. Ni bilo posebnega uničevanja strojev. Vevče so imele možnost proizvajati z vso zmogljivostjo, le vprašanje nabave surovin je bilo precej pereče, zlasti lesa, ker so večina gozdnih področij kontrolirale partizanske enote, obrate za celulozo in kao-lin pa so zaplenili Nemci. Zaradi vojne psihoze in narodnoosvobodilnega gibanja je proizvodnost pri delavstvu bistveno padla, ravno tako pa odhodi strokovnih delavcev v partizane, internacijo, zapore in podobno so omejevali proizvodnjo sovražniku.
Majski dnevi osvoboditve leta 1945, nastanek nove Jugoslavije in zmage delavstva, so pokazali tudi v razvoju Vevč popolnoma novo smer. Podružbljanje sredstev za proizvodnjo so ji pokazale nove naloge pri procesu so-
cializacije gospodarstva in razvoja.
24. avgusta 1945 je bilo podjetje konfiscirano, prenos imo-vine na državo pa je bil izveden 18. aprila 1946. leta. Operativno vodstvo je od tedaj naprej vodila generalna direkcija zvezne industrije papirja. Že štiri leta pozneje, 3. aprila 1950 je prešlo podjetje v pristojnost vlade LRS, operativno vodstvo pa je prevzela nova generalna direkcija za kemično industrijo LRS. V tem času zaznamo ponovno združitev Vevče-Medvode, kmalu pa spet ločitev v papirnico Vevče in tovarno celuloze in pinotana Medvode.
Važen, če ne najvažnejši moment v razvoju pa je ta, da so uresničili geslo »Tovarne delavcem«. Tako je bil 17. IX. 1950 iz-
ključene spremembe upravno-operativnega značaja, ki jih je bilo precej v 6. letih po osvoboditvi. Od tedaj pa do danes se je delavsko upravljanje razvilo do stopnje, ko delavci sami razpravljajo o problemih gospodarjenja,
voljen prvi delavski svet papirni ce Vevče. S tem so bile tudi za
ko iščejo boljših poti za napredek proizvodnje, za procvit podjetja in ne nazadnje za dvig zadovoljstva in napredka njih samih.
Za ves ta dosežek pa je bilo treba veliko žrtev, tako v času predaprilske Jugoslavije, ko so morali napredne ideje širiti na skrivnem, še več pa v času osvobodilne vojne. Saj je dala vevška papirnica veliko žrtev iz vrst naprednega delavstva. §_ p
Razvojna pot obrata Medvode
Razvojna pot tovarne celuloze v Goričanah je dokaj pestra- Interesi kapitalističnih lastnikov, konjunktura na tržišču, spremembe državne oblasti, posebno pa dejstvo, da so bile tovarne v Goričanah, Medvodah in na Verju sorazmeroma oddaljene od osrednjih podjetij bivših lastnikov, vse to je imelo velikokrat za nadaljnji razvoj usodne posledice. Prav je, da se kljub suhoparnosti zgodovinskih podatkov ozremo nekoliko nazaj na začetek papirni-štva v medvoški kotlini.
Pred 200 leti je v Goričanah začel obratovati papirni mlin ter so bili tako postavljeni temelji papirništva v Medvodah. Leta 1865 pa se začne v Goričanah strojna proizvodnja papirja, kar pomeni začetek industrije papirja na tem področju. Tri leta pozneje je Fidelij Ter pinc po nakupu goričanske papirnice postavil brusilnico v Goričanah ter brusilnici na Verju in Medvodah. S tem so bili praktično postavljeni temelji velepodjetju Vevče-Goričane-Medvode. Sele leta 1890 so začeli s proizvodnjo celuloze v Goričanah. Nekako v tem času je bila postavljena še papirnica na Verju, ki pa je po dvajsetih letih obratovanja zaradi požara leta 1910 prenehala z obratovanjem za vedno. Brusilnica v Goričanah je prenehala z obratovanjem 1929., ker so takratni lastniki določili, da se bodo Goričane specializirale za proizvodnjo celuloze. Zaradi koncentracije celotne proizvodnje papirja o Vevčah so v goričanskem obratu ukinili proizvodnjo papirja leta 1951. Brusilnica v Medvodah je bila opuščena leta 1956, ker je brusilnica lesa v Vevčah krila vso potrebo po lesovini. Spor zaradi izkoriščanja vodnih sil v Medvodah je ostal nerešen, kar je imelo za razvoj obratov v Medvodah in Goričanah usodne posledice. Tik pred drugo svetovno vojno je bila močna težnja, da se postopoma ukine goričanski obrat ter bi to pomenilo dokončno likvidaci jo zadnjega ostanka papirništva v medvoški kotlini.
Okolnosti, pod katerimi so se ' ustanavljali in razvijali obrati na medvoškem področju, niso bile ugodne. Zato je razumljivo, da se je obrat celuloze, ki se je po osvoboditvi osamosvojil v samostojno podjetje, znašel pred zelo
težkimi problemi. Kolektiv je prevzel dne 16. IX. 1950 v upravljanje staro podjetje, katerega stroji in naprave so bili izrabljeni v nekaterih primerih tudi do 100%. Ne glede na okolnosti, ki so prispevale, da je bilo podjetje v takem stanju, je kolektiv stal pred alternativo, ali propasti ali pa preusmeriti razvoj v okviru novih družbenoekonomskih in političnih pogojev.
Pri reševanju problematike podjetja o okviru splošne perspektive razvoja papirne industrije je podjetje stalno iskalo možnost za kompleksno rešitev celotne problematike podjetja. V prvih letih samostojnega gospodar jetija je kolektiv skušal, kljub zastarelosti strojev in naprav, z manjšimi rekonstrukcijami ne samo omogočiti životarjenje, temveč celo dvigniti produktivnost. Mehanizacija, ureditev internega transporta, zgraditev nove čistilnice lesa ter IV. kuhalnika in druge izboljšave so dokaz trdoživosti in visoke zavesti kolektiva, ki je z lastnimi sredstvi obnavljal podjetje. V letih 1951—1961 je za 48 % dvignil proizvodnjo in sicer od 9694 ton v letu 1951 na 14.585 ton v letu 1961, medtem ko se je poprečno število zaposlenih zmanjšalo in sicer od 259 o letu 1951 na 242 v letu 1961.
Kljub tem uspehom pa se kolektiv ni uspaval, temveč se je lotil življenjsko važne naloge, to je perspektivnega razvoja podjetja. Pri tem pa so nastale številne težave, ki niso bile samo finančnega značaja. V okviru SRS namreč ni bilo rešeno vprašanje surovinske baze, to je celuloznega lesa vse do leta 1959. Zaradi tega ni bilo mogoče izdelati dolgoročnega plana investicijske izgradnje.
Razpis XXXII. natečaja Jugoslovanske investicijske banke za nova investiranja v papirni industriji pa je dal novo osnovo za realno možnost rešitve perspektivnega razvoja podjetja, ker je splošni investicijski sklad dal 70%, podjetja pa 50% predračunske vrednosti investicij. Pri izdelavi investicijskega programa je podjetje vodilo skrb v okviru nakazanega kompleksnega razvoja papirne industrije SRS da se pridobijo zadostne količine vlaknin za potrebe papirne industrije in da se postavi papirni stroj za izdelavo težko propustnih papirjev. Čeprav so se ponovno oživljale težnje, da naj se ne investira v Goričanah, je končno pokazala tehtnica, upoštevajoč ekonomske in družbene činitelje, da se začne izgradnja Goričan. Z začetkom 1. faze I. etape rekonstrukcije so bili postavljeni temelji novi moderni tovarni v Goričanah. Se preden je bila zaključena 1. faza, je kolektiv, kljub velikemu samo-odpovedovanju na račun rekonstrukcije, zašel v finančne težave, pri katerih so v veliki meri doprinesli svoj delež novi gospodarski instrumenti, nove cene surovinam in plafonirane cene celulozi. Na drugi strani pa se je spričo novih smeri v naši celotni gospodarski politiki stanje na tržišču glede celuloze nenadoma spremenilo in tako sta kmalu kolektiva iCelulozez Medvode in »Papirnice« Vevče našla skupen jezik za svoje probleme ter sta se obe podjetji s 1. L 1962 integrirali. Do združitve je bila dokončana nova pripravljalnica ki-
sline, ki je šla o januarju 1962 o pogon. Do danes pa sta šli v pogon še nova sortacija in belil-nica. S tem je zaključena 1. faza prve etape rekonstrukcije in je obrat Medvode od 1. maja dalje o poskusni proizvodnji.
V investicijskem programu so po združitvi nastopile nekatere spremembe glede perspektivnega razvoja obrata Medvod. Medvode naj postanejo surovinska baza za slovensko papirno industrijo, za-zaradi specializacije v okviru združenega podjetja pa se stroj za težko propustne papirje postavi v Vevčah. Pri izgradnji surovinske baze o Medvodah finančno sodeluje tudi papirnica Količevo, ki je močno zainteresirana na tem, da ima zagotovljene surovine za svojo proizvodnjo finalnih produktov. Poleg izdelave sulfitne celuloze raznih
vrst v rekonstruirani tovarni pa se predvideva v starem obratu proizvodnja polkemične celuloze. Temelji razvojne poti obrata Medvode so položeni. Nadaljnja izgradnja in tempo razvoja pa sta v prvi vrsti odvisna od uspehov celotnega kolektiva združenega podjetja in njegove finančne zmogljivosti, ker nam je UO JIB odobril celotno rekonstrukcijo v znesku predračunske vrednosti
6.412.028.000	din le na podlagi sa-mofinanciranja.
Program izgradnje predvideva
50.000	ton letne proizvodnje celuloze. Tako bo obrat Medvode o združenem podjetju predstavljal solidno surovinsko bazo, ki je pogoj in obenem garancija, da se bomo lahko uspešno uveljavili na mednarodnem trgu s svojimi izdelki.
Lado Jelen
Vodja belilnice v gradnji ing. Mlakar in šef vzdrževanja Riko Poženel se tudi med potjo pomenita o nujnih zadevah
DELAVSKO UPRAVLJANJE V OBRATU MEDVODE
Dne 16. IX. 1950 so delavci tovarne celuloze v Medvodah uresničili znamenito geslo utemeljiteljev znanstvenega socializma in voditeljev delavskega gibanja Marxa, Engelsa in Lenina: »Tovarne delavcem!« S tem so bili postavljeni temelji delavskemu upravljanju v takrat samostojnem podjetju »Celuloza« Medvode.
Tako je tudi kolektiv v Goričanah prispeval svoj delež k velikemu revolucionarnemu pre-
Dva posnetka iz medvoškega obrata: tekočo kontrolo proizvodov v belinici opravlja tovarišica Tonca Bertoncelj s svojim znanjem, pridobljenim v šoli. Prav tako važno je je tudi delo. pri katerem so potrebne dobre mišice — odvoz celuloze do vlečnice
vratu v našem družbeno ekonomskem sistemu. Delavsko samoupravljanje je namreč bistveno spremenilo družbeni položaj delavskega razreda ter odločilno vplivalo na razvoj socialističnih družbenih odnosov in na krepitev socialistične zavesti. Po zaslugi velikih naporov delovnih ljudi smo dosegli v pogojih zelo razgibanega gospodarskega življenja odločilne rezultate pri preobrazbi Jugoslavije v industrijsko razvito deželo.
Razvojna pot delavskega upravljanja v Goričanah je specifična, ker je kolektiv prevzel v upravljanje staro tovarno v zelo neugodnem stanju. Izrabljenost strojev ter naprav je bila izredno velika. Kljub temu se je kolektiv žilavo spoprijel s problemi. Z lastnimi sredstvi je izvršil nekatere manjše rekonstrukcije ter izboljšave oz. nova poslopja. V letih od 1951 dalje je proizvodnja iz leta v leto naraščala, medtem ko se je število zaposlenih zmanjševalo. Viden napredek v proizvodnji je nedvomno v prvi vrsti rezultat boljše organizacije in storilnosti dela.
Odraz delavskega samoupravljanja pa je bilo tudi iskanje novih oblik nagrajevanja ter delitve osebnih dohodkov. Prizadevanja so šla v tej smeri, da bi vsak zaposleni v podjetju oziroma kolektivu zavzel tak položaj, da bi se njegova prizadevnost in njegovi osebni interesi skladali s težnjami celotnega kolektiva, kakor tudi skupnosti.
Iz leta v leto so se postopoma širile funkcije delavskega sveta glede razpolaganja z materialnimi sredstvi, kakor tudi pravice na drugih področjih upravljanja podjetja. Zato je nastajala tudi vedno večja potreba po širši in globlji družbeno ekonomski razgledanosti članov kolektiva, ki so bili izvoljeni v organe samoupravljanja. To potrebo so zadovoljevali na raznih tečajih, seminarjih in predavanjih v podjetju in izven podjetja. V preteklem obdobju je precejšnje število članov našega kolektiva
pri svojem delu v organih samoupravljanja pridobivalo tudi dragocene praktične izkušnje na področju gospodarjenja in upravljanja podjetja ter s tem spoznavalo ne samo svoje ozke probleme, temveč probleme in težave našega celotnega družbeno ekonomskega razvoja. Izraz sposobnosti upravljanja ter visoke zavesti je bila odločitev organov samoupravljanja o rekonstrukciji podjetja ter da se podjetje udeleži XXXII. natečaja Jugoslovanske investicijske banke. Da je bila ta odločitev pravilna, lahko ugotavljamo ponovno danes, ko postaja vedno bolj jasno, da brez dobrih surovin ni mogoče biti boja na mednarodnem trgu. Vendar ta odločitev ni bila lahka, ker podjetje ni razpolagalo z zadostnimi sredstvi za lastno udeležbo, kljub temu, da so se skoraj vsa razpoložljiva sredstva angažirala za rekonstrukcijo. V novih pogojih gospodarjenja — novi gospodarski instrumenti, cene surovin, plafonirane cene izdelkom — je kolektiv kmalu spoznal, da ne bo kos takim bremenom spričo začrtanega programa rekonstrukcije. Organi upravljanja so pravilno ocenili novi položaj podjetja in odločili, da se podjetje integrira s papirnivo Vevče kot glavnim odjemalcem celuloze.
Delavci, ki so uspešno upravljali tovarno v najtežjih pogojih, so tako šli skozi najboljšo šolo upravljanja in so mnogokrat morali odločati o dalnjosežnih sklepih in za nadaljnji razvoj odločilnih važnih vprašanjih. Zato je njihova zrelost za izpolnje-nje zahtevnih nalog taka. da zaslužijo zaupanje upravljanja s sredstvi in tudi odločanja o družbeni delitvi presežka dela tako v centralnih organih samoupravljanja, kakor tudi v organih upravljanja obrata. Ža uspešnost delavskega upravljanja pa je v prvi vrsti potrebna materialna osnova.
Predsednik ODS
Dominik Brdnik
NEKOČ
ZASTAVA VESELIGA SPOMiSA
Od zgoraj navzdol nam kažejo posnetki, kako je naše podjetje izgledalo na svojem začetku. Heliogravnra obrata Ja-nezija (levo) in obrata Vevče (desno) iz leta 1857. Na drugi sliki je obrat na Verju okrog leta 1900. Posebna znamenitost je spominski list na janezijski papir (iz leta 1851). Tudi pogled na prvi papirni stroj (bivši stroj J) je zanimiv. Naslednji posnetek kaže nekoliko novejši, pa vendar več kot 40 let star posnetek našega medvodskega obrata. Iz 1913. leta pa datirata posnetka primitivnih vodnih naprav ob med-voški brusilci in ob pogorelem obratu na Verju
naj bo ta priprosti list,
leten je danes feot
FB&VIiSli&S
h oiašiae prišel
notltu prlzldanju
¥IVŠKE PAPIRMICB,
k (ero stavna Ime Insa
po blagoserčotmu podporniku domače obertrnje Njih cesarske visokosti
, presviliimi) nadvojvodo In eareviču
iinii iiimiii,
ki so raioika t850 — ob doevu, ko je poprejam »Ito f poaesteo* papimice priiei -Vevik«. papirobo obtakali, to miiositto dovolili, da naj se trna fabrika pu Njtb us««« Junezia imenuje.
N««t»še»i ad sp«®iB« oa « aepef.akljM tlae, »a v«x*lo gjajeo* «4 tega avrig* aapredlu astae domače obertnije, staženeato vsi, kar aas je. pri »iovesaisj eačeik« Jatte&t« prtdujnčili btia «4 pcrvjga.da sadoiga veseli gtaat
^iavu pr««vitiitnn ^d(pornlkti i»« snvetalli«« aJrertaiJe nnulvctjvodtt Janezu!
Stav* domači abertniS!
»lav a attertniJ i%u«trtaa»ki :
%'	t«.	IMS
Pogled na Vevče z letala. Spominska plošča na dan, ko so papirnico prevzeli v upravljanje delavci. Spodnja posnetka pa ne potrebujeta nobenega komentarja, saj sta znana
DANES
slehernemu našemu delavcu. Zanimiv je tudi pogled iz be-lilnice na novi kislinski stolp; takšne pa so naprave v belilnici. Belilnica tik pred dograditvijo. Kot kaže naslednji posnetek, je danes še tak pogled na južni del obrata Medvode z mostu. Kmalu bo tudi to spremenjeno
I ^
. f.f.
pst , r F

*
GESLO MANKS-LENIN:
.TOVARNO DELAVCEM;' uresničeno v Titovi |ufjosloviji
f
m
Ve vre,d ne 17. iX.19r)G
__	V
Zgodovina proizvodnje pinotana v Goričanah
Skrb za delovnega človeka tako na delu kot izven dela, kot jo poznamo danes, ne moremo v ničemer primerjati s preteklostjo. Zato danes objavljamo samo slike, ki kažejo naše dosežke na tem področju. Na prvi sliki je prizor iz naše obratne ambulante, na drugi prizor z letovanja v Novigradu, na tretji prva stanovanjska poslopja v Vevčah, ki so jim sledila še mnoga druga in ki jim — to je naša prva želja — naj sledijo še nova in nova
Ob 200-letnici obrata Medvode in 120-letnici obrata Vevče, je prav, da se spomnimo tudi na obrat pinotana, saj je bil od svoje ustanovitve v letu 1926 do priključitve v letu 1950 k obratu Goričane takratne Papirnice in tovarne celuloze Vevče-Goričane popolnoma samostojno podjetje, oziroma je bil podružnica »Tovarne tanina Sisak d. d. v Zagrebu«. Danes je to v sklopu podjetja — ekonomska enota.
Na iniciativo podjetnega Arturja Silbersteina, enega izmed glavnih delničarjev prej imenovane tovarne tanina, so delavci gradbenega podjetja Ivan Kožuh iz Ladje pri Medvodah zasadili 5. septembra 1925. leta prve lopate v zemljišče tik ob takratnem obratu Goričane Združenih papirnic Vevče-Goričane Medvode, da bi zgradili tovarno za izkoriščanje oziroma za predelavo odpadne kisline, ki nastaja pri kuhanju sulfitne celuloze. Med delavci, ki so gradili te objekte, so bili tudi taki, ki so po dograditvi stopili v službo nove tovarne. Med njimi je bil že pokojni Lojze Černe, znani organizator delavskega gibanja ter upokojena izparilca Janez Križaj in Pavle Tratnik. Z novim letom so imenovani skupaj z inozemskimi strokovnjaki, katerim je pomagal tudi (sedaj upokojeni) Simon Turk, začeli montirati stroje (parno lokomobilo 12 atmosfer, ca. 47 m2 kurilne površine izdelka Wolf z generatorjem 19,5 Kw, izdelka Siemens & Schuckert, avtoklav 15 m3 vsebine, filtrirno stiskalnico, izparilno postajo, vse izdelek Aders-Magdeburg, vodno črpalnico 6001 na minuto), ki so drug za drugim začeli obratovati meseca aprila 1926. leta. Proizvajali so tekoči pinotan pod firmo »Tovarna tanina Sisak d. d. v Zagrebu, podružnica Medvode«. Tehnična odobritev za obratovanje je bila izdana od takratnega sreskega poglavarstva za okolico v Ljubljani dne 27. 4. 1926 z odobrenjem številka 1-688/3.
Pri prodaji, posebno pri izvozu proizvoda v tekočem stanju, in sploh — pa se je pokazala potreba, da so za oddaljenejše kupce začeli izdelovati pinotan v suhem — trdem stanju, kar jim je omogočil v 1928. letu nabavljeni in montirani parni sušilnik (odprt valj izdelka Aschatz-Dresden), skupno z mlinom za ekstrakt. Zaradi vedno večjih potreb po takem proizvodu so 1930. leta nabavili in montirali še en vakuum sušilnik (izdelek Wacum Trockner Erfuhrt) skupno z mlinom za drobljenje ekstrakta. Oba sušilnika in mlina niso bili novi.
Čeprav je tovarna imela zmogljivost 120 vagonov letno, te proizvodnje pred drugo svetovno vojno ni nikdar dosegla in to predvsem zaradi pomanjkanja naročil. Nasprotno, zgodilo se je neštetokrat, da so tovarno sploh ustavili in zaposlene, po številu 32 do 45, poslali na brezplačni dopust zaradi pomanjkanja naročil. Zato so začeli proizvajati tudi milo, razna lepila, ekstrakte iz čreslovine in kemotan. Medtem, ko so prvo imenovani proizvodi bili prehodnega značaja, so kemotan kot pomožno sintetično strojilo izdelovali od jeseni 1938. leta do 29. 9. 1962., ko smo proizvodnjo skupno z napravami za produkcijo kemo-tana odstopili v izdelavo podjetju »Arbo« v Podgradu pri Ljubljani.
Iz kopije dopisa naslovljenega na »Tovarno tanina Sisak d. d. Zagreb« od 12. julija 1937 je razvidno, da je bil dogovorjen za razdobje za nadaljnjih 5 let letni odkup za 6000 m3 odpadne kisline od takratnega obrata Goričane Združenih papirnic Vevče-Goričane, Medvode, in to za pavšalno ceno 2OOjO0Q din letno, kar se je obračunavalo po 15 din/m3 in to v breme že imenovane podružnice Medvode »Tvornice tanina Sisak d. d. u Zagrebu«.
Ob prihodu okupatorja leta 1941 v poraženo predaprilsko Jugoslavijo, je le-ta tovarno zasedel in jo prodal Josefu Mahlerju, ki jo je ves čas okupacije vodil pod firmo Zwischenwassern Josef Mahler & CO, samega duševnega očeta tovarne, že imenovanega Arturja Silbersteina, ki je bil židovskega rodu, pa je okupator umoril v plinski celici v nacističnem taborišču, skupno z ženo in najmlajšim sinom. Tovarna je ves čas vojne delovala z omejenim obsegom, delno zaradi pomanjkanja naročil, delno pa zaradi sabotažnih dejanj naših delavcev: požar skladišča surovin itd. Pa tudi odhod precejšnjega števila delavcev v partizane je onemogočil normalno obratovanje tovarne. Trije člani kolektiva so darovali svoja življenja za svobodo in socialistično revolucijo, in to Janez Kalan in Franc Keber, ki sta padla v partizanih ter Alojzij Štalc, ki je umrl v Auschwitzu.
Po osvoboditvi leta 1945 se je tovarna osamosvojila in začela poslovati kot popolnoma samostojno podjetje pod firmo »Tovarna tanina, Goričane, p. Medvode« in to v okviru takratne glavne direkcije lesne industrije LRS.
Svoje proizvode je plasirala tako v tuzemstvu kot v vzhodno-
evropske države, predvsem na Madžarsko. Zaradi napada ko-minforma na našo državo leta 1948 se je ta izvoz ustavil, tako da je tovarna obratovala le v omejenem obsegu.
Po nalogu že imenovane glavne direkcije in pa glavne direkcije za kemično industrijo LR Slovenije, oziroma z odločbo vlade LRS se je 1. julija 1950. leta tovarna združila s takratnim obratom Goričane Papirnice in tovarne celuloze Vevče-Goričane. Isti obrat se je s 1. januarjem 1951. leta skupno z obratom pinotana osamosvojil in posloval pod firmo »Tovarna celuloze in pinotana Goričane, p. Medvode« do 22. 11. 1954, od tedaj dalje pa pod firmo »Celuloza« Medvode. Dne 1. januarja 1962. leta pa se je »Celuloza« Medvode skupno z EE pinotan združila s podjetjem »Papirnica Vevče«.
Poslopja EE pinotan
Ne smemo iti mimo datuma 16. 9. 1950. leta, ko je takratna uprava podjetja prešla iz rok administrativnega upravljanja v roke delavcev. Delavsko upravljanje je dalo impulz predvsem povečanju proizvodnje in s tem uspešnejšemu gospodarjenju v tovarni. Tako je dosegla 1962. leta proizvodnja suhega pinotana 645,5 ton, tekočega pinotana pa 840 ton, kar znese skupno 1.485,5 ton, kar zdaleč jjresega nominalno kapaciteto instaliranih naprav. S ponovno uvedbo že opuščenega nevtralizacijskega postopka s sodo, ki je sicer dražji, a omogoča pri večjem prizadevanju proizvodnega osebja večjo proizvodnjo, katero danes domači trg tudi zahteva, saj ne moremo nikdar zadovoljiti odjemalcev v zadostni meri, je bil v tekočem letu zabeležen ponoven porast proizvodnje pinotana. Danes je v EE pinotan zaposlenih poprečno 18 delavcev (z vodjem pinotana), medtem ko so uprava, vzdrževanje in energetika združene z ekonomsko enoto »celuloza«.
Naj na koncu omenimo, da bo rast proizvodnje na žalost le prišla do svoje meje — zaradi zastarelih, 37 in več let starih naprav. (Zato moramo računati na postavitev sodobnejše izparil-ne naprave, kasneje pa tudi na sodobnejšo sušilno aparaturo (Niro atomizer).
I.	D.
Smer razvoja našega podjetja
(Nadalj. s 1. strani)
padnih vod magnezijev oksid, ki ga bomo ponovno uporabili v tehnološkem procesu za pripravo kuhalne kisline.
Vzporedno z zgoraj navedenimi objekti bomo na novo uredili tudi celotno pripravo lesa in uvedli na lesnem prostoru nujno in za naše prilike primerno mehanizacijo.
Po končani dograditvi navedenih objektov bomo izvedli tu-
di rekonstrukcijo starega obrata, pri čemer bomo obstoječe kuhalnike uporabili za kuhanje celuloze z visokim izkoristkom, kar nam bo dalo letno 24.0001 zračno suhe polceluloze, kar bo osnova za nadaljnjo izgradnjo papirnice v Količevem kot tudi industrije valovitega kartona v Ljubljani. V zvezi s tem bo za izdelavo srednje plasti za valoviti karton postavljen v Medvodah papirni stroj, ki bo to srednjo plast izdeloval. Seveda bo
rekonstrukcija starega obrata zahtevala tudi potrebne dopolnitve in sicer predvsem jrostavi-tev ploščnih defibratorjev za razvlaknenje polceluloze po končanem kuhanju ter naprav za izpiranje in prebiranje polceluloze.
Istočasno z razširitvami in obnovitvenimi deli v obratu Medvode bomo uredili tudi nove delavnice ter jih opremili tako, da bodo lahko kvalitetno vzdrževale vse nove naprave.
V članku sem podal v glavnih črtah predvideno razvojno smer našega podjetja. Ta naloga bo zahtevala od nas poleg obseženega strokovnega dela tudi denarna sredstva v višini 10 milijard dinarjev, ki jih bomo morali pretežno ustvariti s svojim delom s tem, da bomo dvigniti produktivnost naše proizvodnje ter s pametnim gospodarjenjem ustvarili potrebne pogoje za čimbolj racionalno proizvodnjo tako papirja kot celuloze. B. I.
Naša najstarejša tovarna papirja
Prva /proizvodnja papirja na ozemlju današnje Jugoslavije se je začela v Slov eni ji in sicer 1579. leta na mestu kjer so današnje Fužine. Najstarejša med današnjimi jugoslovanskimi tovarnama je papirnica Radeče pri 'Zidanem mostu. Osnovana je bila 1750. leta. Danes so papirni-čarji iz Radeč /specialisti za proizvodnjo visoko kvalitetnih dokumentnih in specialnih vrst papirja kot so: kartografski, foto papir, helaografskd, papus-papir, filter papir itd. Leta 1842. je začela obratovati papirnica Vevče kot -druga med naštimi tovarnami.
Ob objavi osnutka statuta
Odtočni kanal v starem delu obrata Medvode
Volili smo odbornike občinskih skupščin
Prvi osnutek statuta, ki ga je izdelala posebna komisija delavskega sveta podjetja temelji na ustavnih načelih nove zvezne kot republiške ustave, da delovni ljudje čimbolj neposredno upravljajo delovno organizacijo, organizirajo proizvodnjo, odločajo o menjavi proizvodov in o rabi družbenih sredstev, razporejajo dohodek, odločajo o delovnih in drugih medsebojnih razmerjih. Predvsem pa osnutek stremi za tem, da se uveljavi med drugim načelo, da »organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji morata delovnim ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji in vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo« ... Komisija za sestavo statuta je skušala sestaviti tak osnutek, ki bi ustrezal omenjenim ustavnim načelom, to je splošnim družbenim koristim, koristim podjetja kot celote in še posebej članom delovne skupnosti — proizvajalcem. Kolikor so se ta načela posrečila v samem osnutku, je vsekakor vprašanje, o katerem se bodo morali dokončno izreči vsi člani delovne skupnosti.
Komisija je na svoje sestanke vabila tudi predstavnike političnih in družbenih organizacij, da so se mogli sproti seznanjati z njenim delom oziroma z zbranimi tezami in istočasno dajati svoje pripombe, sugestije in predloge sprememb ter dopolnitev. Pripomniti pa moramo, osnutek ni noben dokončen predlog, katerega naj bi obravnavali organi samoupravljanja v tej obliki, kot je sedaj objavljen> temveč naj služi kot osnova za široko obravnavo vsem članom naše delovne skupnosti.
»Naše delo« je sicer svoje bralce sproti seznanjalo o samem sestavljanju statuta in o nekaterih vsebinskih problemih. Na tem mestu pa. ko že imamo celoten tekst pred sabo, je prav da se seznanimo z njegovimi najpomembnejšimi značilnostmi, ki zadevajo vsakega posameznika, odnose med posamezniki kot zlasti odnos med organizacijskimi enotami ter o nadaljnjem razvoju našega podjetja kot celote sploh.
Statut ni samo sprememba dosedanjih pravil podjetja, temveč je predvsem konkretizacija, nekak podaljšek zvezne in republiške ustave, dotikajoč se komune, zato v končni fazi podaljšek njenega statuta, ker podrobneje urejuje osnove samoupravljanja v delovni skupnosti oziroma organizaciji, na katerih med drugim temeljijo omenjeni akti. Naša delovna skupnost, oziroma podjetje ima posebno specifičnost glede na svoj sestav. Zato je v njem nujno urediti razmerje med dejavnostmi, ki jili združuje naše podjetje. Ti sta si sorodni, po tehnološki plati pa zaporedni, to je proizvodnja celuloze v Medvodah in papirja v Vevčah. Osnutek brez dvoma pravilno ugotavlja namen združitve oziroma pripojitve, ki je v specializirani proizvodnji, v izkoriščanju skupnih sredstev ter v tem, da neposredni proizvajalci lažje delajo in odločajo, tj. čimbolj neposredno upravljajo svoje enote. Dejstvo je, da morajo poleg ekonomskega učinka in drugih koristi vladati tudi dobra notranja razmerja. Zato je treba odstranjevati vse ovire, ki bi v kakršni koli obliki krhale notranja skupna prizadevanja kot seveda tudi skupne koristi. Dve v različnih krajih locirani enoti stremita za takimi skupnimi interesi oziroma tako ureditvijo, da proizvajalci bodisi v delavskem svetu podjetja, bodisi v delavskem svetu poslovne enote ali pa v zboru proizvajalcev svoje delovne (ekonomske) enote čimbolj neposredno odločajo. V prvih dveh jim je to omogočeno z referendumom in drugimi oblikami (predlogi, razpravljanje, itd.), v delovni enoti sami pa neposredno na zboru svoje najožje delovne skupnosti. Na vseh navedenih stopnjah samoupravljanja
upravljavci soodločajo oziroma odločajo na najvažnejših področjih, kot o sredstvih dela, s katerimi neposredno gospodarijo, o uporabi finančnih sredstev,
0	delitvi dohodka, predvsem o delitvi osebnega dohodka, o načrtovanju itd., upoštevajoč enotnost podjetja, skladnost načrtovanja in splošne družbene koristi. Omenjene oblike samoupravljanja pa predstavljajo dejansko organizacijsko strukturo podjetja. Temelj nove orga-nicijske sheme, ki jo bosta posamezni poslovni enoti še podrobneje določili v svojih pravilnikih, je torej samoupravljanje. Iz delavskega sveta podjetja izvirajo ostali organi samoupravljanja kot upravni odbor in direktor podjetja s skupnimi službami, iz delavskega sveta poslovne enote pa upravni odbor poslovne enote (če sama tako določi), direktor in delovne oziroma ekonomske enote. Ali nasprotno rečeno: ves omenjeni funkcionalni samoupravni sistem izvira iz neposrednih proizvajalcev, ker ga dejansko ti ustanavljajo s svojo volilno pravico, ko omenjene organe neposredno ali posredno volijo oziroma imenujejo.
Iz navedenega sledi, da daje osnutek osnovni poudarek samoupravljanju, to je tisti ustavni kategoriji, na kateri temelji socialistična demokratična skupnost naše države sploh. Zato osnutek na več mestih poudarja, da so se dolžni organi upravljanja kot vsi člani delovne skupnosti pri svojem delu držati ustave, zakonov kot tega statuta.
V organizacijo strokovnih služb statut podrobneje ne posega. Uredil naj bi samo tiste službe, ki delajo za obe poslovni enoti, to je za celotno podjetje, medtem ko ostalo organizacijo določita poslovni enoti sami po svojih potrebah.
Osnutek nadalje postavlja temeljna načela za urejanje medsebojnih notranjih razmerij, ekonomskih razmerij, za način poslovanja in programiranja kot tudi za odnose do družbenih in političnih organizacij, krajevne skupnosti, komune itd.
Notranja medsebojna razmerja temelje predvsem na ustavnem načelu, da morata organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji med drugim hkrati zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Tako je v osnutku govora o družbeni prehrani, ki je pereč problem obeh poslovnih enot, posebej še trenutno v Vevčali, kjer je vsem tistim, ki nimajo ožjih družinskih skupnosti, oziroma kjer sta mož in žena zaposlena, težko zagotoviti primerno prehrano. Ta problem re-
1	šuje statut z zagotovilom, da podjetje skrbi za razvoj in razvedrilo svojih delavcev s tem. da jim omogoča v svojih obratih družbene prehrane ustrezno prehrano, v počitniških domovih pa primeren letni oddih.
Statut stremi tudi za tem, da se vsak posamezni član skupnosti čim bolje počuti na svojem delovnem mestu. Zato je statut obenem listina, ki omogoča in zagotavlja vsakemu posamezniku, ki je voljan delati, čim boljše perspektive, ki so predvsem v izobraževanju in napredovanju, v delitvi osebnih dohodkov, varnosti pri delu. dopustih in v ostalih pravicah. Če govorimo o medsebojnih odnosih, potem si predstavljamo vedno dve strani. Kolikor so na eni strani pravice, so na drugi strani obveznosti in obratno. Zato statut postavlja temeljno načelo kot ustava, da je sleherni član delovne skupnosti dolžan po svojih močeh, strokovnosti in sposobnosti vlagati čim-več za osebni razvoj, uspeh svoje delovne enote, kot podjetja sploh. Kratko rečeno: vsak član delovne skupnosti je dolžan tudi izpolnjevati svoje obveze, kot jih določajo ustava, zakoni, statut in drugi predpisi podjetja, sicer je s svojo nevestnostjo kršil delovno disciplino, za stor-
jeno škodo pa odgovarja glede na stopnjo krivde.
V statutu je obširno obdelano področje poslovne tajnosti. Glede na specifičnost našega podjetja, predvsem še na zunanje trgovinsko registracijo je taka varnost nujno potrebna.
Zunanje kot notranje tržišče postavljata pred našo delovno skupnost vedno večje zahteve. Dejstvo pa je, da so naše proizvajalne kapacitete dokaj izrabljene in da je stare naprave potrebno nadomestiti z novimi. Zato osnutek statuta posveča posebno pozornost proizvajalnemu kot tehničnemu razvoju, v obliki smotrnega načrtovanja^ V kratkoročnih kot dolgoročnih načrtih podjetja je treba vlagati čimveč naporov za zboljšanje same produkcije, kot zastarelih naprav, istočasno pa poiskati vse skrite rezerve s težnjo za čim večjo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. Pri tem morajo odigrati svojo vlogo organi upravljanja. Čimbolj morajo skrbeti za razširjeno produkcijo in pri tem angažirati vse razpoložljive strokovne kadre, da obdelajo in pripravijo ustrezne tehnične in ekonomske analize oziroma elaborate ter investicijske kot seveda tudi proizvodne programe za daljša obdobja.
Osnutek statuta se je dotaknil tudi odnosov med podjetjem in političnimi ter družbenimi organizacijami, kot do krajevne skupnosti in komune. S temi določili se želi poudariti ^ylt>.ga omenjenih organizmov v življenju in delu podjetja kot celote, posameznih poslovnih enot, kakor tudi posameznih članov teh organizmov in seveda vsakega delavca-občana, ki živi na tem območju, kjer se porajajo specifične potrebe in tudi način življenja (kot zdravstvene, kulturne, prosvetne, mladinske itd.). Podjetje kot posamezna poslovna enota na svojem območju naj tudi izven svojih notranjih okvirov prisluhnejo tem problemom kot gospodarskim potrebam svoje komune sploh.
Že iz teh kratkih navedb je razvidno, da osnutek statuta prinaša kaj pestro problematiko. Noben član delovne skupnosti ne bi smel površno mimo nje, temveč se čimbolj studioz-no poglobiti v posamezne določbe in skušati čimveč doprinesti ob široki obravnavi, ki se mora razviti v sleherni enoti, prav za prav na vsakem delovnem mestu. Statut je naš skupen dogovor in program našega skupnega nadaljnjega ustvarjanja, zato je vsak član dolžan, da pove, kaj mu ni všeč, kaj pogreša in kaj bi bilo lahko boljše. Vsak konstruktiven nasvet, predlog ali sugestija bodo podprli naša skupna prizadevanja in da bomo v končni fazi sprejeli tako »ustavo«, ki bo služila težnjam, čim hitrejšemu razvoju in napredku našega podjetja, kot seveda tudi ožji in širši družbeni skupnosti.
'Za nami so volitve odbornikov občinskih skupščin. Odvečno bi bilo sedaj pisanje o pomenu teh volitev, saj smo o tem vsakodnevno brali v naših časnikih. Vsi volivci pa so se zavedali, da si bodo s pravilno izbiro kandidatov na zborih volivcev in kasneje na samih volitvah, zagotovili napredek svojega podjetja, vasi, komune ...
V naši volilni enoti št. 30, ki je obsegala obrat Medvode Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode, tovarno »Sora« Medvode in Mizarstvo Medvode, so kandidirali:
— Jože Purkart, tehnični vodju tovarne »Sora«, Medvode,
— Niko Curk, prevzemalec lesa v obratu Medvode,
—	ing. Franc Mlakar, vodja beldlnice v izgradnji v obratu Medvode.
Na volišču št. 1 — v obratu Medvode — so volitve potekale v redu. Volišče je bilo primerno okrašeno in volivci so se zavedali svoje državljanske dolžnosti. Ob 17. uri so bile volitve zaključene z naslednjim rezultatom:
Od 286 vpisanih volilnih upravičencev je oddalo svoje glasove 261, opravičeno odsotnih je bilo 17 volilnih upravičencev, 8 pa je bilo neopravičeno odsotnih.
Od skupno oddanih 261 glasovnic je bilo 238 veljavnih in 23 neveljavnih glasovnic.
Kandidati so dobili naslednje 'število glasov:
— Jože Purkart 30 glasov
— Niko Curk 131 glasov
—	ing. Franc Mlakar 77 glasov
Upoštevajoč rezultat volitev z
volišča št. 2 iste volilne enote — v tovarni »Sora«, Medvode — je dobil najvišje skupno število glasov tov. Jože Purkart in bil tako izvoljen za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine občine Lj.-Šiška.
Poročilo pa nikakor ne bi bilo popolno, če ne bi pridali nekaj
misli izvoljenega odbornika tov. Jožeta Purkarta:
»Prvo, kar se mi zdi najvažnejše za celotno industrijo Medvod je, da skupno nastopamo kot industrija in drug drugemu pomagamo. Ce je ena od medvo-ških tovarn v rekonstrukciji, ji je treba finančno pomagati. To pa je skoro nemogoče, če so hkrati tudi druge tovarne v rekonstrukciji, kar končno tudi ni najekonomičneje. Kato se mi zdi nujno, da se v okviru občine sestanejo zastopniki podjetij in izdelajo prioritetni plan insticij-ske izgradnje celotne industrije, ker bi le na ta način lahko skupno vlagali sredstva v ta namen.
Drug, nič manj pereč problem, je izvoz. Mogoče je ta, če tako rečem, kampanja, da morajo vsa podjetja izvažati, zgrešena. Po mojem mišljenju bi bilo potrebno za izvoz določena podjetja opremiti s sodobnimi stroji in jih specializirati za izdelavo izvoznih artiklov, druga podjetja pa naj bi proizvajala za potrebe domačega trga. Ta specializirana podjetja bi bila sposobna uspešno konkurirati na zunanjem tržišču, tudi na zahodnoevropskem trgu, kjer je močna industrija. V ilustracijo bom navedel konkreten primer iz tovarne »Sora«, Medvode: V lanskem letu smo izvozili preko 50 % vseh izdelkov. Kljub temu pa finančni uspeh ni bil ugoden. Temu je kriva nepopolna oprema, ker končno naši izdelki niso prenesli močne konkurence na zunanjem tržišču. Sedaj smo se preusmerili in se ne pojavljamo več kot direktni. temveč kot indirektni izvozniki v kooperaciji s TV industrijo, kar je za nas ugodno in se nam prizna za izvoz.
Pereče je tudi vprašanje delovne sile na območju Medvod. Glavni dotok je iz pasivnih krajev, predvsem Dolenjske in Medimurja, pa tudi iz drugih republik. Če pa hočemo to delovno silo zaposliti, moramo imeti stanovanja in urejeno prehrano. Zato bo tudi to predmet razprav bodoče občinske skupščine.
Politično-upravni organi bi morali gledati na vsa podjetja enakovredno, ne glede na to, če neko podjetje ustvarja nekoliko višji bruto produkt glede na svoj artikel.
Zelo važno je tudi vprašanje izobraževanja kadrov. Kvalificiranega kadra dobimo v industrijo malo. Zato je nujno, da gremo na ozko specializacijo. Obrtniški kader se bo moral prilagoditi tovarniškemu načinu dela, ali pa iti v obrt. Važno je tudi, da so samoupravni organi v podjetju dovolj razgledani, da so seznanjeni z osnovnimi načeli gospodarjenja in da so sposobni pravilno tolmačiti sklepe in ukrepe članom kolektiva«.
Na novo izvoljenemu odborniku občinske skupščine v naši volilni enoti tov. Purkartu iskreno čestitamo in mu želimo pri opravljanju odgovorne funkcije čimveč uspehov.	M. F.
Proizvodnja v mesecu aprilu 1963
Skupina	Plan	Doseženo
Celuloza v	obratu	Medvode	....	100	76,2
Beljena celuloza	v	obratu	Vevče	.	.	100	125,6
Lesovina............................100	105
Papir.............................. 100	120,9
Pinotan............................... 100	78,7
V	mesecu aprilu je bila proizvodnja papirja, beljene celuloze in lesovine precej visoka in presega planske naloge, proizvodnja celuloze in pinolana pa je pod planom zaradi remon-lov v obratu Medvode.
Plan za papir je bil dosežen: dinamični plan podjetja s 120,9 %, če pa upoštevamo 1 dvanajstino letnega plana pa s 103,6 %.
Kumulativa plana za 4 mesece je dosežena, računano na dinamični plan s 104,5 %, na 4 dvanajstine plana pa s 100,7 %.
V	obratu Medvode so bili remonti planirani v mesecu marcu in s tem v zvezi je bila za ta mesec planirana manjša proizvodnja. Ker pa so bili remonti izvedeni šele v aprilu, je bila proizvodnja celuloze in pinotana v marcu visoko nad planom, v aprilu pa iz istih razlogov pod planom.
»NASE DELO«
MESEC MAJ - MESEC ŠPORTA IN MLADOSTI
V počastitev praznovanja tedna mladosti in rojstnega dne manšala Tita v mesecu maju, prireja mladina športna tekmovanja. Priljubljene oblike aktivnosti mladih pa so orientacijski pohodi, pohodi po partizanskih poteh in podobno.
S tem namenom je v naši komuni občinski komite ZMS Mo-ste-Polje, organiziral športna srečanja v več panogah. Tako so bila dosedaj izvedena tekmovanja v odbojki, nogometu, rokometu in streljanju. Tekmovanj so se udeležile ekipe iz šol, gospodarskih organizacij in JLA.
Mladina našega aktiva je tekmovala v streljanju in odbojki. Strelska ekipa v postavi Mulh, Muranovič, Slatenšek bi z večjo zbranostjo in srečo med tekmovanjem in pogostnejšimi treningi dosegla vidnejši uspeh.
Pomembnejši uspeh je dosegla odbojkalška ekipa. Turnirja v odbojki so se udeležile še ekipe Gimnazije, Kolinske, Graničarja JLA in dve ekipi JLA iz Polja. Turnir je bil 10. maja 1963 na igriščih JLA — Polje. Žreb nam je določil za prvega nasprotnika ekipo gimnazije. Prvi set je naša ekipa končala v svojo korist, čeprav je nasprotnik že vodil z rezultatom 13:6. To je naše zbudilo in zgodilo se je tisto, kar ni nihče več pričakoval. Druga dva seta pa so naši odbojkarji izgubili. Rezultat dvoboja: Gim-nazija-Moste : Papirnica Vevče 2:1 (13:15- 15:4, 15:5).
■Naslednji nasprotnik pa je bila ekipa Kolinske, katero smo odpravili z rezultatom 2:0 (15:11, 15:6).
Ekipa JLA H. je brez srečanja prepustila naši ekipi dve točki. Plasma naše ekipe je glede na kratek čas treningov, brez strokovnega vodstva, dober. Ekipa, ki so jo sestavljali mladinci Bjelanovič Božo, Kuruzovič Mu-stafa, Vene Franc, Kurtovič Ra-sim, Segedi Jože, Žibert Jože in
ŠE NEKAJ O PRAZNOVANJU DNEVA MLADOSTI
Ob letošnjem praznovanju tedna mladosti in rojstnega dne maršala Tita, se je mladina naše komune — poleg organiziranja športnih srečanj — vključila tudi v priprave za sprejem in izvedbo letošnje štafete. Občinski komite ZMS Moste-Polje je za izvedbo dveh lokalnih štafet in sprejem okrajne štafete zadolžil posamezne mladinske aktive na šolah in nekatere druge aktive.
Lokalni štafeti s pozdravi tovarišu Titu sta pričeli pot iz Pod-lipoglava oziroma iz Janč. Okrajno štafeto smo sorejeli od mladine iz Litije v Jevnici. Na poti smo položili vence na spomenike padlih borcev NOB v Jevnici, pod Urhom, na spomeniku SKOJ v Podgradu in drugod.
Tehnično izvedbo štafete iz Janč do Most je občinski komite z^upal naši mladinski organizaciji. To nalogo smo še kar dobro opravili. Vasica Janče praznuje letos 20-letnico bojev enot II. grupe odredov. 23. maja 1943. leta so se enote II. grupe odredov pri poskusu prehoda čez Savo na Štajersko spopadle z močnimi sovražnikovimi silami.
Iz tega kraja je 14. maja 1963 krenila štafeta ob 12. uri 45 min. Prvi nosilci štafete so bili pionirji osnovne šole Prežganje. Štafeta je nato nadaljevala pot mimo Besnice, Zadvora do Vevč. Od Vevč naprej je nadaljevala pot do Most skupno z okrajno štafeto, kamor je prispela ob 17. uri pred poslopje ObLO. Tu se je zbrala velika množica občanov. Na sprejemu štafete je igrala godba vevške papirnice, pred-sednik občinskega komiteja ZMS Vlado Smigoc pa je spregovoril o pomenu praznovanja dneva mladosti in prebral čestitko meščanske mladine predsedniku Titu. Nato je krenila proti centru mesta, kjer so jo ob železniškem prehodu v Mostah sprejeli mladinci občine Center. ]y[ j
Močnik Stane, je zasedlo četrto mesto. Ta uspeh naj jim bo spodbuda za nadaljnje še resnejše delo na tem področju športnega udejstvovanja.
USTANOVLJEN ŠAHOVSKI KLUB
Čedalje večje število mladine, ki se zanima za šah in pa mrtvilo na tem področju udejstvovanja v našem podjetju, so narekovali ustanovitev šahovskega kluba. Pobuda je prišla od ljubiteljev šaha in tovarniškega komiteja ZMS.
S tem namenom smo se zbrali 7. maja 1963 v upravni zgradbi. Ustanovnega zbora se je udeležilo 18 'šahistov. V uvodni besedah je bilo povedano nekaj o delu, nalogah Išabovskega kluba in upravnega odbora kluba.
Med drugim tudi to:
—	da je klub prostovoljna organizacija, ki združuje svoje člane na amaterski osnovi. Veliko pozornost bo posvetil razvoju šaha pri mladini in vseh drugih članih kolektiva in terena, ki imajo veselje do organiziranega treniranja kot tudi tekmovanja v šahu. Sodeloval bo tudi z mla-dinsko in sindikalno organizacijo podjetja pri vseh njunih akcijah na tem področju udejstvovanja.
Mnenja so bili tudi,
—	da^ je naloga šahovskega kluba širjenje šahovske igre in razvijanje osnovnih karakteristik _ šahista: tovarištva, borbenosti, hladnokrvnosti in skromnosti. Delo kluba vodi in ga predstavlja navzven upravni odbor.
Naloga upravnega odbora je tudi, da izdela celoten plan tek-lnovanja s šahovskimi klubi, sekcijami, drugimi organizacija-v občini, okraju itd., celoten finančni proračun za mandatno dobo, plan treningov in organizacijo študijskih predavanj.
Ko smo se dodobra seznanili z okvirnimi nalogami šahovskega kluba, smo na podlagi predlogov izvolili upravni odbor ŠK.
Predsednik je Ibrahim Mešič, II. kat., zaposlen v obratnem oddelku HC Fužine, tajnik Jože Žibert, zaposlen v obrat, oddelku II. PS, blagajnik Stane Močnik, zaposlen v obrat, oddelku IV. PS Drugi člani upravnega odbora so: Osman Gorsič, Martin Potoč-nik, Ciril Zupančič, Franc Vene, Jože Senica, Marijan Uršič in Ivan Mrhar.
Prva naloga, ki se je bo lotil upravni odbor, bo organiziranje turnirja za določitev kategorij članov kluba. Sklenjeno je bilo tudi, da naj bo višina članarine za člane ŠK 100 din, za podporne člane pa 50 din mesečno.
Za vse dosedanje člane, kot tudi za bodoče bi naštel še pravice člana šahovskega kluba, ki so:
—	da glede na kategorijo, sodeluje na vseh tekmovanjih, manifestacijah in prireditvah kluba,
—	da sodeluje pri delu vodstva kluba.
—	da izkorišča vse ugodnosti, ki mu jih daje šahovski klub, oziroma, da bi se izpopolnjeval,
—	da prejme nagrado, pohvalo za svoje prizadevanje.
Dolžnosti člana ŠK:
—	da se ravna po pravilih šah-kluba in ŠZJ,
—- da izpopolnjuje znanje pri igranju šaha in da prenaša svoje znanje in izkušnje mlajšim članom,
—	da redno plačuje članarino,
—	da čuva inventar šahovskega kluba.
Redni član kluba lahko postane vsak državljan SFRJ, ki ima državljanske pravice, je starejši od 14 let, in je izpolnil pristopnico, ki jo klub upošteva. To je samo nekaj drobcev iz pravilnika šahovskega kluba, obrata Vevče. Usnehi kluba bodo vsekakor najbolj odvisni od prizadevnosti članov kluba in njihove pomoči UO pri konkretnih akcijah, ki jih bo organiziral za svoje plane. Vsi člani kluba pa pričakujejo materialno, še več pa moralno pomoč od podjetja.	M. J.
MANIFESTACIJA VOLJE IN POLETA NA VII. POHODU
»OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«
Tradicionalni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« v počastitev živemu spominu boja okupirane Ljubljane, je bil v nedeljo 12. maja 1963. Slabo vreme tudi tokrat ni moglo preprečiti pohoda, tako da so se ga vse prijavljene ekipe udeležile.
Pohod ob žici je razdeljen na posamezne kategorije:
tekmovalni pohod moških
ekip,
tekmovalni pohod ženskih
ekip,
~ manj^stativni pohod ženskih, moških in mešanih ekip,
Tudi naša mladina je uresni-ep tovarniškega komiteja ZMS in se udeležila manifesta-tivnega pohoda na 15 km. Poslali smo tri mešane ekipe, ki so se na dan pohoda, zgodaj zjutraj, zbrale pred upravnim poslopjem. Vsaka ekipa je štela po pet tekmovalcev. Malce zaskrbljeno smo se ozirali v nebo, ki je bilo za-delano. s temačnimi oblaki in se skušali v napovedi vremena. Nato smo se s kombijem odpeljali na startno mesto manifestativnih ekip, v Tolstojevo ulico v bližini stadiona. Za nami so na startno mesto vsak trenutek prihajale ekipe — tabornikov, ŠD Partizana, krajevnih organizacij Zve-ze borcev, sol, sindikalnih organizacij, mladinskih, pionirskih in drugih organizacij — peš, s kolesi, avtobusi. Oblečeni kaj različno, ta v športnem dresu, oni v dresu svoje organizacije, večina pa v vsakdanjih oblekah, z dežniki in dežnimi plašči v rokah. Pogled na številne ekipe iz vseh krajev Slovenije je bil kar se da veličasten.
Startalo je več ekip hkrati. Naše tri ekipe pa so startale ob 7. uri 40 minut. Proga je potekala po kolovozih med njivami, mimo vasi Stegna, v smeri proti Dravljam, po Podutiški cesti do Drage vasi, vasi Brdo, mimo tiskarne »Podmornica«, vasi Vrhovce, po ljubljanskih cestah do cilja na Trgu revolucije.
Trg revolucije, okrašen z zastavami, je sprejel udeležence posameznih kategorij pohoda. Vsako ekipo so gledalci navdušeno pozdravili, prav posebno pa ekipe pionirčkov, ekipe Zveze slepih in pa starejše udeležence pohoda. Naši so se vrnili malce upehani, predvsem pa blatni, saj je bila pot zelo razmočena. Po okrepčilu so izjavili, da se bodo pohoda tudi prihodnjič zagotovo udeležili. Nekateri celo v kategoriji tekmovalnega pohoda — teka na 25 km.
Naj vam še predstavim udeležence pohoda: Vodje ekip Tomažič Jože, Habič Jelka, Zupančič Ciril so uspešno privedli na cilj tekmovalce. Le-ti so:	Kurto-
vič Rasim, Lampe Ignac, Grad Anton, Lorbek Vanja, Kodič Zlatko, Trtnik Andrej, Hujan Majda, Jerman Zora. Povše Milan, Svetek Anica, Zabukovec Marta in Čauševič Demad.
V spomin na letošnji pohod pa so njim kot tudi vam uspele fotografije s pohoda, ki jih je posnel naš fotoamater Ciril. Udeleženci pa so dobili tudi spominske značke.
Zaradi množičnosti na tem pohodu je naš aktiv prejel pohvalo in prvo nagrado — zračno puško, ki jo je razpisal občinski komite ZMS Moste-Polje.
Udeleženci pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Posnetek je pravljen pred upravnim poslopjem
?. ,nlA?! d i ns k e g ti izleta na Cerkniško jezero. Izlet je organizirala Po-citniska zveza Moste-Polje. Udeležili so se ga tudi mladinci, člani romunske zveze iz našega podjetja: Anica, Fani, Boža, Ciril in Zlatko
Prizor s tekme Gimnazija : Vevče 2:1
Z občinske revije mladinske glasbe 1963 Ljubijana-Moste-Polje: otroški zbor osnovne šole Zalog na prireditvi v Polju 12. 5. 1963
- i i'

V/^
Čemu anonimno pismo?
Uredniški odbor je prejel anonimno pismo, ki ga v celoti dobesedno objavljamo:
Tov. direktorju in uredniškemu odboru »Naše delo«, Papirnica Vevče
V zadnji številki »Naše delo« je bila objavljena fotografija udeležencev praznovanja 1. maja 1932 na Jančah. Fotografija je slabo dokuj montirana. Na sliki je več članov kolektiva in upokojencev in tudi padlih v NOB. Menim, če se že obujajo spomini na tiste čase, da bi se spomnili vseh, obenem pa tudi tistih, ki so bili najbolj agilni, dasi ne zaposleni v papirnici, vendar doma v bližnji okolici tovarne. Če se že nekaj objavi, naj ima poln pomen in smisel, ne pa tako kot je na Vevčah postala že stara navada: vedno in povsod tista neodstranljiva pristranost in osebno stališče. Imena drugih ne kaže naštevati po vsem tem, če so že enkrat izpuščeni...
In nadalje še k članku »Delovni odnosi« nekaj besed. Je prav na mestu in tudi že skrajni čas, da se tudi »predpostavljene« malo poduči; doslej smo bili samo delavci na vrsti. O dogodku pri strojih je bilo v kratkem povedano, kako je bilo. Vendar bi rekel, glavni vzrok zaradi katerega je prišlo do spora, ni bil naveden. Dotični tovariš ni bil pretepač in jeznoritbš nikoli. Ne mislim ga braniti in ne zagovarjati, ker ni to moj namen; samo povedati hočem, da med delovne odnose spada tudi, da se starejših in tistih, ki nameravajo v pokoj ali, ki so že potem zaposleni, ne zaničuje in zafrkava na vse načine. To si dovolijo mlajši in to predvsem tisti, ki mislijo, da imajo nekaj »besede«. Pa tudi mojstri niso redke izjeme pri tem. Marsikateri je šel iz podjetja ravno zaradi takega ravnanja v pokoj žalosten in notranje zagrenjen, ker toliko let je delal, za konec ga pa gotovi mojstri in mlajši ljudje tako rekoč mečejo čez prag. Ta leta odhaja v pokoj tista generacija, ki je bila po prvi svetovni vojni mlada in marsikomu se ni posrečilo dobiti stalne službe. Zato imajo nekateri premalo let in morajo delati še dalje. Mladina danes tega ne razume in tudi ne ve, kaj pomeni biti brez dela in zaslužka, ker danes vsak lahko dela, če hoče. Starejši vedo ceniti to in zato marsikdo še malo dlje »potegne«. Tako bi rekel, da so bili pri tem tovarišu in v tem primeru globlji vzroki in ne eden izmed zadnjih ta, da so si nekateri »predpostavljeni« dovolili take ukane proti njemu. Da ni bil »ksiht« ali »satelit« šefa proizvodnje, to je jasno in še tudi marsikaj. Vsakemu človeku je enkrat nekaj hudega in težkega dovolj in se lahko spozabi. Menite, da ste ravnali pravilno, toda ravnali ste krivično in prestrogo kazen ste mu odmerili. Bil je tik pred upokojitvijo in še ni imel podobnega konflikta in ravno zaradi tega ne bi smeli tako ravnati z njim. In tudi tisto nagrado bi mu dali, saj je vložil nekaj let truda in svojih sil v podjetje. Če pa ni bil s šefom proizvodnje na dobri nogi, njemu na ljubo bi se pa le krivica ne smela zgoditi in ravno zaradi tega ne smete in ne morete biti zadovoljni s tem ukrepom in s to kaznijo. Tudi drugi so se že na ta način pregrešili, pa se ni tako ukrepalo proti njim. Enaka pravica za vse, pravim jaz. Borili smo se za čast dela in vzdigovali pesti pred vojno, za »Smrt fašizmu — svobodo narodu« med vojno. Danes pa, kakor izgleda — za resnico in
pravico zoper laž in hinavstvo nekaterih, ki krmarijo že dovolj dolgo brez kazni in tako naprej.
Odgovor uredništva:
Fotografija, o kateri govori anonimni pisec, je bila objavljena z namenom, da dokaže tradicijo združevanja naprednih delavcev v našem kraju, obudi starejšim članom kolektiva spomine na pretekle dni, mlajšim pa ponazori znane okoliščine, kako se je nekdaj lahko praznovalo delavski praznik. Končno je bila objavljena tudi zato, da kot dokument podkrepi besedilo uvodnega članka, posvečenega prvomajskemu prazniku. Naštevanje imen udeležencev iz vrst članov kolektiva je bilo potrebno v dokaz, da ima fotografija zvezo z vevškim kolektivom, umestno pa zato, ker gre pač za objavo v našem internem tovarniškem časopisu. Pisca je morda prizadelo, da fotografija ni obširno dokumentirana, ker očitno ne razlikuje objav zgodovinskih dokumentov za tako priložnost od podrobnega opisa vseh okoliščin, obveznega, če se tak dokument objavlja kot zgodovinsko gradivo. Zagotavljamo, da bi kaj takega z veseljem objavili, če bi se kdo našel, ki bi bil pripravljen zbrati vse potrebno gradivo — (kdo se je udeležil praznovanja, kdo ga je organiziral itd.). Kljub temu pa nas moti v njegovem pisanju znašanje nad osebnostjo in pristranostjo na splošno ob istočasni zahtevi, naj bi objavili le še nekai imen, ki s tovarno in njenim časopisom imajo ali nimajo neposredne zveze, tem bolj ker ga je skrb zato v izvajanjih v naslednjem odstavku povsem zapustila. Zagovarja hudi disciplinski prestopek — pretep, neizpolnjevanje delovnih obveznosti in povzročitev materialne škode. Pere krivca, čeprav je bil v članku »Delovni odnosi« omenjen ta prestopek le v pouk. kam lahko pripeljejo slabi medsebojni odnosi.
Povod za pretep ni dal slab odnos šefa proizvodnje ali mlajšega delovodje, ki nista bila prisotna, pač pa oholost in kljubovalna brezbrižnost do upravičenega opomina strojevodje.
Iz pisanja anonimnega pisma bi nepoučen bralec posnel. da se v podjetju starejše delavce »zafrkava« križem in počez. Upamo si trditi prav nasprotno. Splošno znan in ustaljen je postopek s tovariši, ki odhajajo v pokoj — vsakemu se zahvalimo za trud, ki gd je vložil in to na primeren način. Tudi slovo z omenjenim tovarišem bi bilo tako, če ne bi sam uvidel, da v podjetju nima več obstanka in je odšel, ne da bi počakal disciplinski postopek, ki bi ga podjetje že zaradi prizadejane materialne škode moralo vseeno izvesti. Treba je upoštevati, da se je prav temu tovarišu nudilo več kot je zmogel in to ne povsem brez pristranosti in osebnosti — na račun drugih.
Vprašamo se, čemu ne gre pisec svojih mnenj razlagati prizadetemu kolektivu ekonomske enote I. papirnega stroja ali obratnemu DS. čemu je potrebno anonimno pisanje in to kar direktorju? Koga se boji? Mislimo, da nismo daleč od resnice, če domnevamo, da pisec dobro ve, na kakšen odziv bi naletel s svojo demagogijo pred temi organi, zato se je tudi spozabil z anonimnim pisanjem, z navideznim ogorčenjem nad pristranostjo in verjetno z drugačnim namenom.
Uredništvo
SPREMEMBA 7. ČLENA HTV PRAVILNIKA
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Osnutek pravilnika o higien-sko-tehnični zaščiti smo že objavili v 2. številki »Našega dela«. Objavljamo spremembo 7. člena tekstualnega dela, ki se glasi: Vsa zaščitna sredstva, razen delovne zaščitne obleke, se po preteku predvidene dobe trajanja morajo pregledati zaradi njihove uporabnosti. Če zaščitna sredstva ne ustrezajo več svojemu namenu, jih mora uporabnik vrniti odrejenemu skladišču. Presojo o uporabnosti odloči obratni vodja v sporazumu z varnostnim tehnikom.
IZ OBRATA MEDVODE
Prišli v mesecu aprilu 1363:
Angela Pekolj, pom. lin. knjig., Janez Berčan, pom. mlinarja, Ranko Popovič, pom. kurjača, Anton Ulčar, nanosilec,
Smail Kapič, nanosilec,
Stjepan Baksa, nanosilec,
Zora Jerman, ročna dodelava, Bernarda Zorko, ročna dodelava, Mihaela Lorbek, ročna dodelava, Amalija Kerin, ročna dodelava.
Upokojeni so bili
FRANC BOŽNAR, ROJEN 1907: Težko, težko je dočakal odločbo o priznanju osebne pokojnine. Ta sicer ni velika, vendar mu bo zadoščala za skromno preživljanje. Tega je vajen, saj je že s petnajstim letom starosti služil tujim ljudem za borno plačilo. Za mlad organizem je bilo težko delo prehudo breme in posledice je tov. Božnar kmalu občutil.
Franc Božnar
Tudi delo razkladalca surovin v našem obratu ni bilo lahko in tako ni čudno, da je pokoj dočakal fizično izčrpan in skrajno utrujen.
Obema sodelavcema želimo v zasluženem pokoju še mnogo zadovoljstva!
STEFAN LUŠTREK, ROJ. 1903:
Od tedaj, ko je bil razkladalec lesa pa do teh dni, ko je visoko kvalificirani delavec-kurjač parnih kotlov, ki zapušča naš kolektiv in odhaja o pokoj, je preteklo 42 let. Kot 18-letni fant je pričel s trdim delom, ki ga je v dolgi dobi prekalilo in danes, ko nas zapušča, je poln bogatih življenjskih izkušenj.
Štefan Luštrek
Morda mu bosta najbolj ostala v spominu dva neprijetna dogodka v njegovi dolgi delovni dobi. Prvi, ko je imel višek pare — ker ga kuhar celuloze ni obvestil, da je zaprl ventil za dovod pare, on pa je nezmanjšano dalje kuril — in je moral končno paro spustiti skozi streho. In drugi, ko je ob nastopu dela v izmeni pregledoval kotle in je na kotlu našel mrtvega delavca, ki se je tam želel pogreti in posušiti, pa so ga zadušili plini.
Sicer pa je bil tov. Luštrek s svojim delom v kotlovnici povsem zadovoljen. Služba kurjača je odgovorna, če pa so trezni ljudje, je ose v redu. In tak je bil poleg drugih tudi tov. Luštrek.
JANEZ VIDIC — je bil pri nas zaposlen od 16. 5. 1942 do 28. 2. 1963. Delali je začel kot zidarski delavec in na tem delovnem mestu tudi napredoval, dokler ga ni začela pri delu ovirati bolezen. Potem je opravljal lažja pomožna dela kot snažilec obrata. Svoje delo je opravljal vestno in disciplinirano. Ob odhodu v predčasni pokoj mu želimo zadovoljstva ,posebno pa zdravja.
AVGUST LAZAR — je delal pri nas od leta 1946 do marca 1963. Delal je na več delovnih mestih kot razkladalec, pomočnik rezalca papirja in nazadnje nanosilec o pripravi papirne snovi.
Svojo mladost je preživel v svojem rojstnem kraju — Podpeči v Istri, odkoder se spominja težkih časov, ki so jih tedaj istrski Slovenci preživljali. Zato ga je po vojni vleklo o notranjost Slovenije, kjer je svoji družini lažje nudil pogoje za napredek.
V pokoju mu želimo mnogo zadovoljstva!
V SPOMIN!
Ravno na dan 1. maja, ko smo vsi praznovali, je prenehalo biti srce tovarišu Ivanu Galetiju.
Pred 23 leti je nastopil službo pri nas kot nanosilec na holandskih mlinih. Marljiv in vesten je svoje delo zelo dobro opravljal in napredoval v mlinarja v pripravi papirne snovi.
Nikoli ni tožil, počutil se je zdravega. Vendar pa smrt ni izbirala. Nepričakovano nas je zapustil, zadet od srčne kapi.
Kolektiv nanj ni pozabil. Spremil ga je na zadnji poti in okrasil njegov grob z rožami. Spomin nanj, na dobrega delovnega tovariša, pa bo živel v nas še naprej.
SATURNUS
kovinsko predelovalna industrija — embalaža — avtooprema LJUBLJANA
Proizvaja:
Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine.
Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd.
Dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle.
Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje. Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice.
Magda Hujan, ročna dodelava, Leopoldina Zupančič, snažilka, Marija Dolar, ročna dodelava, Marija Krese, ročna dodelava, Ivanka Marolt, ročna dodelava, Franci Klešnik, nanosilec,
Melko Šoštarič, nanosilec,
Metod Zlvič, strugar n.,
Anton Mlakar, nanosilec,
Jože Kozlevčar, nanosilec,
Franc Brčan, nanosilec,
Franc Dermastija, pom. dela,
Odšli v mesecu aprilu 1963:
Jakob Fljačko, odšel v poskusni dobi
Janez Dimic, odšel v poskusni dobi Amalija Kerin, odšla v poskusni dobi
Rupert Zidar, odšel na lastno željo Teodor Badževlč, odšel sporazumno Leopold Stariha, odšel na lastno željo
Slavko Ceboci, neopravičeno izostal 7 dni
Marko Remškar, odšel na lastno željo
Muharem Džaferovič, neopravičeno izostal 7 dni
Ignac Což, odšel na lastno željo
Prišli v mesecu maju 1963:
Marija Šmigoc, teleprinteristka, Avguštin Grad, ključavničar III., Jože Koleša, ključavničar II,
Milan Mijatovič, gladilec, Maksimiljan Mikolič, priučltev v proizv. papirja,
Anton Gale, priučltev v proizv. papirja,
AhEon Končar, priučltev v proizv. papirja,
Jože Lah, priučltev v proizv. papirja,
Stjepan Filipašič, priučltev v proizv. papirja,
Stanko Sinkovič, priučitev v proizv. papirja,
Martina Smrekar, referent za energ. evidenco,
Odšli v mesecu maju:
Ivan Galeti, umrl,
Jože Prijatelj, odšel na lastno željo, Pavel Levičnik, odšel v JLA,
Jože Lavrič, upokojen,
Andrej Gognjavec, odšel v JLA, Stanko Sinkovič, odšel v poskusni dobi,
Alojz Brumen, neopravičeno Izostal 7 dni,
Rudi Trtnik, upokojen,
Franc Babnik, odšel na lastno željo,
Poročili so se:
Anica Žagar, uslužbenka, z Lepol-dom Omanom,
Anica Hribar in Karel Miklavčič, oba zaposlena pri nas,
Martina Jakopin in Anton Kure, oba zaposlena pri nas,
Anica Hribar in Jože Jager, oba zaposlena pri nas,
Rezka Levičnik in Milan Sivka, oba zaposlena pri nas.
Čestitamo!
Rodili so se:
Pavlu Babniku, sin Vojko,
Antonu Pavliču, sin Bojan,
Ivani Ulčar, hči Darinka,
Radu Anžurju, hči Branka,
Alojzu Strublju, hči Stanka,
Francu Jamšku, hči Joža.
Čestitamo!
IZ OBRATA VEVČE
Prišli v mesecu aprilu 1963:
Ivan Kožlin, prenašalec lesa,
Andrej Kos, parni sušilec,
Mustafa Bajrektarevič, prenašalec lesa,
Odšli v mesecu aprilu:
Šalih Galij aševič, razkladalec surovin, samovoljno v poizkusni dobi, Franjo Horvat, prenašalec lesa, neopravičeni izostanek nad 7 dni,
Jovan Purčelanovič, prenašalec lesa, v poizkusnem roku,
Halli Nuhanovič, izpr. snovnih jam, samovoljno,
Ibrahim Mehič, prenašalec lesa, sporazumno,
Janez Ločniškar, mlinar pinotana, upokojen,
Alojz Kristanc, dodajalec žamanja, neopravičen izostanek nad 7 dni.
Tov. Emilu Bertonclju za uspešno opravljen izpit iskreno čestitamo.
Prišli v mesecu maju 1963:
Ivan Bertoncelj, pleskar,
Slavica Repac, stenodaktilografka.
Odšli v mesecu maju:
Angela Petrič, glavni knjigovodja, upokojena,
Franjo Gubo, izpr. snovnih jam, sporazumno,
Franc Pokorn, pomočnik kurjača, upokojen,
Husein Pajič, razkladalec surovin, samovoljno.
»NASE DELOs
Slavka Potočnik
Stane Meljo
Ivan Mrhar
ČESTITAMO K USPEHU
Tovariš Janez Lednik, vodja gospodarsko-računskega sektorja, je kljub rednemu opravljanju dela na svojem odgovornem mestu, kot izreden študent z uspehom končal študij na ekonomski fakulteti.
Ha^taviifaii srna in izvoliti!
Predvolilna zborovanja po naših obratih in na terenu v okolici tovarne so bila živahna, v znamenju želja po napredku in zboljšanju načina proizvodnje ter v znamenju večjega sodelovanja med organizacijami v podjetju in izven njega. Po tristo in še več navzočih volivcev na vsakem zborovanju se je zanimalo za probleme o bodočem delu podjetja, medtem ko so se na terenu zanimali o gradnji stanovanj, o gradnji komunikacij, o otroškem varstvu, šoli, krajevnih skupnostih in o neštetih drobnih problemih, s katerimi se volivci vsak dan srečujejo, zaradi česar so tudi tu predlagali za njih rešitve.
Proizvodne enote so najbolj zanimali perspektivni načrti tovarne. Kandidat inženir Božo Iglič jim je orisal načrt naše papirne industrije, govoril je o kvaliteti našega papirja, za kar je izrekel precej pohvale, seveda pa je priporočil na tem področju še večji napredek. Govoril je tudi o rekonstrukciji I. papirnega stroja in o nabavah novih strojev, za katere že podjetje zbira podatke o pogojih nabave pri inozemskih firmah.
V načrtu je 42-urni delovni teden. O tem je povedal, da ga bomo uresničili le, če si bo celoten kolektiv prizadeval za višjo proizvodnost. Lahko je namreč skrajšati delovni čas, če vzamemo večie število novih ljudi. Stremeti pa moramo za tem, da z_ razpoložljivimi sredstvi ustvarimo večji efekt, stalež pa večamo le v najnujnejših primerih.
S področja skrbi za delovnega človeka in zboljšanje delovnih pogojev, je delavkam v ročni dodelavi obrazložil, kako daleč je z nabavo in vgraditvijo nove klimatske naorave v njihovem oddelku, kar je že v investicijskem planu za letošnje leto.
Tovariš Ivan Mrhar pa je pojasnil težave okrog stanovanjske gradnje. Tu nam je uspelo stvar spraviti na boljši tir in zagotoviti hitrejše UKrepe. Zagotovljeni so krediti, večji del od podjetja, pa tudi od občine. Del sredstev bo moral prispevati vsak posameznik. Tako je pričakovati že v letošnjem letu večji razmah zadružne gradnje in graditev stolpnice.
Za ureditev družbene prehrane adaptiramo poslopje in prostore bivše restavracije Vevče, da bi najbolj ustrezali potrebam naših delavcev in prebivalcev bližnje okolice.
Tako so se delovni ljudje seznanili s kandidati in na volitvah dali svoj glas za:
1.	V občinsko skupščino za zbor delovne skupnosti:
Tovariša ing. Boža Igliča, tehničnega direktorja podjetja. Poznamo ga dobro, saj je zaposlen v podjetju že od leta 1949. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Institutu za papir, nato je opravljal dolžnost šefa obratnega laboratorija, sedaj pa tehničnega direktorja. Svoje strokovno znanje posreduje tudi študentom različnih zavodov, saj je dober pedagog. Glede na njegovo strokovnost in prizadevnost je prav, da mu je kolektiv ekonomskih enot proizvodnih oddelkov zaupal to častno in odgovorno mesto in dal zanj svoje glasove.
V isti organ pa je bil tudi z večino glasov ostalih ekonomskih enot izvoljen tov. Ivan M r h a r. V tovarno je prišel že leta 1951 in bil na različnih zelo odgovornih delovnih mestih v upravi. Veselje do komercialne službe in izpopolnjevanje ga je napotilo v ekonomsko šolo, danes pa zaseda delovno mesto šefa nabavne službe. V njegovem življenju ga srečamo med borci v NOV, nato pa kot marljivega družbeno političnega delavca v raznih organizacijah. Danes opravlja poleg številnih drugih nalog tudi dolžnosti predsednika obratnega delavskega sveta. Rutina in sposobnost mu bosta pri tej novi nalogi prav gotovo v veliko pomoč, nam pa v zagotovilo, da smo prav izbrali.
2.	V občinski zbor občinske skupščine smo izvolili tovarišico Slavko Potočnik, sodelavko našega podjetja že vsa leta po osvoboditvi. Kot borko iz NOV in zelo aktivno članico ZKJ ter marljivo in preobremenjeno družbeno politično delavko jo vsi dobro poznamo. Znana je tudi kot dobra družinska mati in svetovalka vsakomur, ki se k njej obrača.
Tovariš Stane Meljo je bil drugi kandidat iz vrst našega kolektiva. ki smo ga izbrali na terenu Vevč. V našem podjetju je zaposlen že od leta 1940. Delo je prekinil le v vojnih letih, ko je odšel v partizane. Po osvoboditvi je v podjetju opravljal personalne posle, ker pa ga je bolj veselilo delo v proizvodnji, je danes na delovnem mestu strojevodje papirnega stroja. Zdaj je predsednik upravnega odbora podjetja, srečali pa smo ga že velikokrat kot predsednika de-
lavskega sveta in aktivnega delavca v družbeno političnih in športnih organizacijah. Torej smo prav izbrali.
5.	V republiški zbor republiške ljudske skupščine smo izbrali tovariša Zorana Pirca, šefa konstrukcijskega biroja in sekretarja partijske organizacije podjetja. Vedrega in prijaznega tovariša poznamo kot aktivnega družbeno političnega delavca vsa leta po vojni, posebno pa po letu 1956, ko je vstopil pri nas v delovno razmerje. Kot aktivni član organizacij, posebno pa organov samoupravljanja si je pridobil vse kvalifikacije in naše zaupanje za ta položaj v najvišjem republiškem organu.
Iz obrata Medvode pa je bil v isti organ republiške ljudske skupščine izvoljen tovariš Dominik Tomažin, vodja priprave kisline. Razmeroma mlad in dober delavec si je pridobil zaupanje kolektiva in prebivalstva svoje volilne enote v Medvodah in okolici. Danes opravlja dolžnost predsednika cetralnega delavskega sveta. Kot takemu mu gre vse zaupanje in ni dvoma, da bo tudi nove dolžnosti oprav-Dal v splošno korist naše družbe.
Cenjenim bralcem pa predstavljamo razen članov našega kolektiva tudi druge izbrane poslance skupščine SRS na področju občine Moste-Polje.
V	republiški zbor:
Kumše ing. Franc — Zg. Zadobrova
Cerkovnik Marija — Ljubljana
Gospodarski zbor:
Škulj ing'. Saša — Ljubljana Prosvetno kulturni zbor: Vižintin Avgust — Ljubljana Socialno zdravstveni zbor: Miloradovič Marija — Ljubljana
Organizacijsko-politični zbor: Černe Vlado — Ljubljana
Zvezni poslanci:
Zvezni zbor: Hrast Silvo — Ljubljana
Gospodarski zbor: Peršič Zorka — Ljubljana Prosv.-kulturni zbor: Debeljak Božidar — Ljubljana
Soc.-zdravstveni zbor:	Luzar
dr. Saša — Ljubljana
V	občini Ljubljana-Šiška-Med-vode pa so izvolili v zvezni zbor zvezne skupščine
tovariša Edvarda Kardelja
DRAGI BRALCI!
»Naše deZo« je že postal priljubljen mesečnik. Zgodi se, da včasih izide z nekajdnevno zamudo. Takrat večkrat slišimo vprašanja, kdaj bo izšel. Teme, ki jih obravnava so morda malo premalo načrtne, vendar pa želimo ustreči vsem bralcem, tako tistim, ki želijo obvestil, kakor onim, ki rajši prebirajo strokovne članke ali pa članke iz problematike samoupravljanja in strokovnih služb. Seveda pa je vse to odvisno od dopisnikov. Teh pa bo o bodoče več. Zadnji čas se namreč precej pogovarjajo o tem, da bo o »Našem delu« sodeloval tudi kolektiv papirnice Količevo. Ta predlog so postavili papirničarji iz Domžal. Nam se zdi predlog hvale vreden. Tako si bomo o skupnem časopisu lahko izmenjavali mnenja, primerjali njihove predloge o izboljšanju proizvodnje in delavskega samoupravljanja, kakor tudi drobne probleme, ki nastopajo v vsakem kolektivu.
Zato seznanjamo s tem vse člane našega kolektiva in prosimo, da poveste o tem svoje mnenje. Ker je naše glasilo last nas vseh, tako naj bo tudi njegova rast stvar vseh.
UREDNIŠTVO
Takole so naši mladinci krasili tovarno pred volitvami
V današnji številki na 7.—12. strani objavljamo osnutek statuta našega podjetja. Osnutek je natisnjen v obliki priloge, ki jo vzamete iz časopisa (pri tem odrežete list 11. in 12. strani od naslednjega lista), celo prilogo pripognete na polovico oz. četrtino, razrežete in dobite brošuro. Svoje pripombe o osnutku lahko pošljete tudi uredništvu »Našega dela«.
Edvard Kardelj
Zoran Pirc
Dominik Tomažin
Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
OSNUTEK
Na podlagi 91. in 92. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije ter 80. in 81. člena ustave Socialistične republike Slovenije sprejema Delavski svet Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode na svoji	redni
seji, dne ...............................
STATUT
tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode
I.	UVODNE DOLOČBE
t. Ustanovitev, firma in sedež podjetja
1.	člen
Delovna organizacija Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode, Ljubljana. kot organizirana skupnost proizvajalcev upravlja z družbeno obliko produkcijskih sredstev in drugih družbenih sredstev na svojem območju.
2.	člen
Svojo dejavnost opravlja kot podjetje, ki je sestavljeno iz dveh poslovnih enot: Vevče in Medvode. Poslovna enota v Medvodah je začela delovati leta 1763, v Vevčah pa leta 1842.
Obe poslovni enoti sta bili do 31. 12. I96t samostojni podjetji. S sklepom delavskih svetov Paparnice Vevče in Celuloze« Medvode ter odločb občinskih ljudskih odborov Medvode št. 05/1--C-62 z dne 20. 12. 1961 in Ljubljana-Moste-Polje št. 03/-Pa-l69/l-196l z dne
26.	12. 1961 pa s pripojitvijo »Celuloze« k Papirnici Vevče delujeta od 1. 1.1962 kot enotno podjetje, h kateremu se je po sklepih delavskih svetov in odločb ljudskih odborov Ljubljana-Center št. G'2-023/62 z dne 6. 9. 1962 in Ljubljana-Moste-Polje št. 023-60/62-3'/3 z dne 25:
10.	1962 pripojilo še »Gorjana«, nabav-on podjetje papirne industrije in rudnikov. Ljubljana.
Kot socialistično podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo vlade FLRJ št. 462 z dne 3. oktobra 1946. Delavci v Medvodah so sprejeli tovarno v upravljanje 16. septembra 1930, v Vevčah pa
17.	septembra 1950.
3.	člen
Bivši samostojni podjetji Papirnica Vevče in »Celuloza« Medvode sta se združili po prejšnjem členu z namenom, da specializirata proizvodnjo, ustanovita enotne skupne službe in s tem ustvarita pogoje za ekonomičnej.še izkoriščanje skupnih sredstev ter da upravljavci lažje delajo in odločajo v specializiranih enotah.
4.	člen
Podjetje posluje pod imenom (firmo): Tovarna celuloze in papirja, Ljubljana.
Poslovni enoti imata svoji firmi, ki sc glasita; »Papir« Vevče v Vevčah in »Celuloza v Medvodah.
V angleškem jeziku se firma podjetja glasi: Pulp and paper Ljubljana.
5.	člen
Sedež podjetja je: Ljubljana-Vev-če 54.
Podjetje je pravna oseba in nosilec pravnih pooblastil glede družbenih sredstev, ki jih upravlja.
6.	člen
Poslovni predmet podjetja je:
a)	industrijska izdelava lesovine, polceluloze in celuloze ter predelava vseh vrst celuloze in kemičnih produktov lesne mase (pinotan idr.),
b)	izdelava raznih vrst papirja.
c)	izvoz lastnih izdelkov in izdelkov, ki dopolnjujejo proizvodni asortiment podjetja ter uvoz za potrebe lastne proizvodnje,
d)	vzdrževanje in rekonstruiranje delovnih sredstev z lastnimi remontnimi in konstrukcijskimi oddelki za lastne potrebe ter storitve drugim organizacijam,
e)	družbena prehrana v lastnih delavskih restavracijah,
f)	opravljanje prevoznih in tiskarskih storitev za lastne potrebe, za druge v primerih, ko zahtevajo družbene koristi.
2.	Zastopanje podjetja
7.	člen
Direktor zastopa podjetje v pravnih razmerjih in zanj tudi podpisuje. V finančnih zadevah sopodpisuje za podjetje vodja finančnega sektorja.
Direktorja podjetja nadomešča v njegovi odsotnosti njegov namestnik z vsemi pooblastili.
Komercialne pogodbe in listine podpisuje vodja komerciale, drugi vodje sektorjev pa s področja svojega sektorja, razen pogodb civilno pravnega značaja, ki jih podpisuje direktor podjetja.
Drugi nameščenci za podpisovanje so določeni v organizacijskem delu tega statuta.
Osebe, ki so listine pripravile, jih morajo praviloma sopodpisovati.
V posameznih primerih more direktor podjetja pooblastiti tudi druge o-sebe. da zastopajo podjetje. Brez pooblastila direktorja podjetja oziroma tega statuta ne more nihče sklepati v imenu podjetja veljavnih pravnih poslov.
Interna pooblastila pa določa poseben pravilnik.
8.	člen
Podpis firme se opravi tako, da se pooblaščena oseba lastnoročno podpiše poleg naziva podjetja, ki je natiskan ali udarjen s pečatom. V oklepaju se mora čitljivo postaviti ime in priimek podpisane osebe.
3.	Znamka podjetja
9.	člen
Podjetje ima svojo znamko:
Znamka podjetja je sestavljena iz treh dvojnih koncentričnih krogov, katerih premera sta si v razmerju 6:5. Zgoraj sta dva kroga, spodaj pa eden. Vsi krogi so enako veliki in se med seboj prepletajo tako, da gre krožnica vsakega zunanjega kroga skozi središče drugih dveh zunanjih krogov. Izven krožnic, ki sekajo krog, je v levem gornjem krogu črka V, v desnem črka M, v spodnjem krogu pa črki CP. Krogi s črkami simbolično predstavljajo obe poslovni enoti in glavne izdelke podjetja.
Črki, ki predstavljata poslovni enoti, sta nekoliko večji in prazni, medtem ko sta črki, ki predstavljata glavno poslovno dejavnost mastni in nekoliko manjši.
II.	DELOVNA SKUPNOST
10.	člen
Delovni ljudje kot člani delovne skupnosti upravljajo podjetje neposredno in po organih samoupravljanja.
Iz načel svobodnega dela, krepitve materialne osnove družbe in življenja
vsakega posameznika, večanja produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju podjetja in nenehnega pospeševanja medsebojnih socialističnih odnosov, izvirajo dolžnosti in pravice članov delovne skupnosti kot celote in vsakega posameznika.
I.	Pravice in dolžnosti
11.	člen
Pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti so zlasti:
—	volijo delavski svet podjetja neposredno izmed svojih članov in ga odpoklicujejo,
—	razvijajo in poglabljajo vse oblike samoupravljanja v podjetju,
—	določajo z referendumom o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo podjetja kot celote oziroma v primerih, ki jih določa ustava, zakon ali ta statut,
—	skrbijo za večanje produktivnosti dela, utrjujejo delovno disciplino in pospešujejo pogoje dela,
—	zboljšujejo svoje delovne razmere: varstvo in počitek, strokovno izobraževanje, povzdig svojega osebnega in družbenega standarda,
—	skrbijo za dobro gospodarjenje z družbenim premoženjem, ga obnavljajo in razširjajo njegovo osnovo,
—	določajo kar najbolj objektivna merila za delitev čistega dohodka,
—	upoštevajoč uspehe, ki jih je doseglo podjetje kot celota, postavljajo načela delitve OD po enotah in delavcih, upoštevajoč uspehe na tržišču in uspehe organizacijske enote in posameznega delavca pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi,
—	skrbijo za ustavnost in zakonitost v poslovanju podjetja.
12.	člen
Pravice in dolžnosti vsakega posameznega člana delovne skupnosti se pridobijo z dnem, ko delavec nastopi delo v podjetju.
Član delovne skupnosti ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	da voli v organe upravljanja in da je voljen v te organe,
—	da predlaga odpoklic organov samoupravljanja v celoti ali posameznih njegovih članov,
—	da vlaga predloge na delavski svet in upravni odbor.
—	da sodeluje pri sprejemanju in dopolnjevanju notranjih predpisov podjetja,
—	da je v obliki osebnega dohodka soudeležen na čistem dohodku od odvisnosti uspeha vloženega dela,
—	da sodeluje preko svoje ckomom-ske enote pri sprejemanju letnih in perspektivnih načrtov ekonomske, poslovne enote in podjetja,
—	da neposredno soodloča na področju delovnih razmerij, razen v tistih primerih, ki so v skladu z veljavnimi predpisi v pristojnosti posebej pooblaščenih organov,
—	da je seznanjen z gospodarskim stanjem in poslovnim uspehom svoje ekonomske in poslovne enote ter podjetja kot celote (materialnim in finančnim stanjem), z izvrševanjem načrtov in drugih splošnih aktov,
—	da predlaga razne izboljšave in izpopolnitve ter da je seznanjen z odločitvijo o njegovem predlogu,
—	da prisostvuje sejam delavskih svetov in je sicer seznanjen z delom organov samoupravljanja v podjetju,
—	da goji čimboljše medsebojne tovariške odnose, razen oblike medsebojne pomoči pri delu, predvsem glede na njegove delovne izkušnje, strokovnost in osebno prizadevnost,
—	da dela na svojem delovnem mestu in skupaj s svojimi sodelavci ter gospodari kot dober gospodar,
—	da vlaga v delo vse svoje osebne, moralne in strokovne sposobnosti.
—	da se drži splošnih predpisov, predpisov podjetja in sklepov organov samoupravljanja,
—	da racionalno uporablja družbena produkcijska in druga sredstva, ki so mu zaupana pri delu.
—	da vestno opravlja funkcije oziroma druge naloge, ki mu jih zaupa delovna skupnost,
—	da varuje na podlagi zakona in tega statuta določene poslovne in druge tajnosti.
13.	člen
Druge pravice in dolžnosti posameznega člana delovne skupnosti določajo pravilniki in drugi predpisi podjetja.
2.	Referendum
14.	člen
Z referendumom odločajo vsi člani delovne skupnosti o najvažnejših zadevah. ki se tičejo podjetja kot celote.
15.	člen
Referendum je obvezen v primerih, ki jih določa ustava, zakon oziroma ta statut.
Referendum je obvezen:
—	za spremembo in sprejem statuta podjetja,
—	za sprejem izrednih obveznosti, ki bremenijo osebne dohodke delavcev podjetja,
—	za združitev, pripojitev in razdelitev podjetja.
16.	člen
Referendum razpiše delavski svet podjetja s sklepom.
Delavski svet določi v sklepu o razpisu referenduma besedilo in datum.
Med objavo sklepa o referendumu in dnevom izvedbe mora preteči najmanj 8 dni.
17.	člen
Referendum sme predlagati vsak član delovne skupnosti.
Poleg obveznosti iz 15. člena tega statuta mora delavski svet razpisati referendum tudi v primeru, če je prišlo med njim in direktorjem podjetja do nesoglasja v zadevi, za katero smatra direktor, da je škodljiva za podjetje.
18.	člen
Referendum izvede posebna volilna komisija po načelih, ki veljajo za volitve delavskih svetov.
Člani delovne skupnosti glasujejo z glasovnicami z »za« ali »proti« na postavljena vprašanja.
19.	člen
Referendum je veljaven, če je glasovala večina članov delovne skupnosti, predmet referenduma pa je sprejet, če je dobil večino glasov.
Izid glasovanja na referendumu je je obvezen za delavski svet.
Eno leto po izvedbi referenduma ne more delavski svet sprejeti nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
III.	ORGANI UPRAVLJANJA PODJETJA
20.	člen
Organi upravljanja podjetja so: delavski svet upravni odbor in direktor podjetja.
Poleg organov upravljanja podjetja so v podjetju še organi upravljanja z določenimi pravicami in dolžnostmi: delavski svet poslovne enote direktor poslovne enote zbor proizvajalcev ekonomskih oz. delovnih enot (samoupravne enote) vodja ekonomske oz. delovne enote.
21.	člen
Organi samoupravljanja iz prejšnjega člena odločajo v skladu z ustavo, zakonom, družbenim plonom in tem
statutom o zadevah, ki jih določata zakon in ta statut, so odstavljivi in odgovorni delovni skupnosti in družbeni skupnosti.
22.	člen
Vsak član delovne skupnosti ima pravico voliti in biti voljen v organe upravljanja podjetja, razen vodilnih, ki v skladu s posebnimi predpisi oziroma določbami tega statuta ne morejo biti izvoljeni in vodstvenih delavcev, ki so lahko v omejenem številu izvoljeni.
Vodilni delavci so poleg direktorja podjetja direktorji poslovnih enot in direktorji oz. vodje sektorjev.
Vodstveni delavec po tem statutu je tisti delavec, ki dela najmanj na de-
lovnem mestu preddelavca oziroma delavca, ki vodi, organizira, planira in opravlja podobna dela.
1.	Delavski svet podjetja
23.	člen
Delovna skupnost voli izmed svojih članov in odpoklicu je delavski svet podjetja na podlagi veljavnih predpisov o volitvah in odpoklicu članov delavskih svetov in upravnih odborov.
24.	člen
Mandatna doba članov delavskega sveta kot drugih kolektivnih organov upravljanja podjetja traja dve leti. Vsako leto se izvoli na novo polovica članov.
Delavski svet podjetja kot druge samoupravne organe voli delovna skupnost z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta.
25.	člen
Delavski svet šteje do 60 članov.
En kandidat se voli na vsakih začetih dvajset članov delovne skupnosti, vendar tako, da skupno število izvoljenih kandidatov ne presega številu iz prejšnjega odstavka.
Število zaposlenih se ugotavlja na dan, ko se zaključijo volilni seznami.
26.	člen
Delavski svet se voli po ekonomskih enotah, tako da vsaka ekonomska enota predlaga svojo kandidatno listo.
Ekonomska enota izvoli le toliko kandidatov, kolikor jih nanje odpade po volilnem ključu prejšnjega člena.
Delavski svet podjetja s posebnim sklepom določi, katere ekonomske oziroma organizacijske enote volijo v ustrezni volilni enoti.
Delavski svet določi s sklepom število predlagateljev za vsako ekonomsko enoto, upoštevajoč prav tako število zaposlenih v ekonomski enoti.
27.	člen
Volitve v delavski svet vodi enotna volilna komisija, ki šteje 5 članov. Izvoli se izmed članov delovnega kolektiva, ki imajo volilno pravico.
Volilne komisije mora potrditi pristojno sodišče.
Delavski svet izvoli 3-člansko komisijo za sestavo seznama volivcev za vsako poslovno enoto posebej.
Volitve na samih voliščih pa vodijo 3-članski volilni odbori.
28.	člen
Če se zaradi prenehanja delovnega razmerja, odpoklica, smrti ali iz drugih razlogov število mandatov ekonomske oz. delovne enote v delavskem svetu zmanjša več kot za tretjino, razpiše delavski svet dopolnilne volitve za izpraznjena mesta in določi dan za izvedbo volitev.
29.	člen
Delavski svet si mora izmed svojih članov izvoliti predsednika in njegovega namestnika.
Namestnik nadomešča predsednika v primeru odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pravicami.
Predsednik in njegov namestnik se volita praviloma javno z dviganjem rok, če delavski svet v konkretnem primeru drugače ne sklene.
30.	člen
Predsednik sklicuje zasedanje delavskega sveta, predseduje zasedanjem, vodi njegovo clelo in podpisuje akte, ki jih izdaja delavski svet podjetja v svoji pristojnosti.
Predsednik delavskega sveta podjetja ne more biti hkrati predsednik delavskega sveta poslovne enote ali ekonomske enote, lahko pa je njegov član.
31.	člen
Zasedanje delavskega sveta je redno in izredno ter javno.
Delavski svet podjetja zaseda redno najmanj vsakih 6 tednov.
Predsednik oziroma njegov namestnik mora sklicati delavski svet na izredno zasedanje če to zahteva upravni odbor, sindikalna organizacija, tretjina članov delavskega sveta ali direktor podjetja ali katerikoli izmed delavskih svetov poslovnih enot.
32.	člen
Delavski svet odloča veljavno, če je na zasedanju navzočih več kot polovica članov. Sklep pa je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Sklep delavskega sveta ni sprejet, če se zadeva nanaša samo na določeno poslovno enoto, člani delavskega sveta te enote pa zanj ne glasujejo.
33.	člen
O vsaki seji delavskega sveta se vodi zapisnik.
Sklepi delavskega sveta se morajo objaviti na vidnih in dostopnih mestih po vseh delovnih enotah najpozneje v 7 dneh po zasedanju.
34.	člen
Delavski svet sproži zoper svojega člana, ki trikrat zaporedoma izostane neopravičeno s sej ali namerno krši določbe tega statuta, postopek za odpoklic.
Ekonomska enota mora odpoklic opraviti skladno s predpisi o volitvah in odpoklicu članov delavskih svetov in upravnih odborov.
Odpoklicani član delavskega sveta je še nadalje odgovoren za sklepe, ki so bili sprejeti v času njegovega mandata.
35.	člen
Delavski svet odloča o temeljnih vprašanjih podjetja in o drugih zadevah skladno z zakonitimi predpisi in s tem statutom, zlasti pa je pristojen, da:
1.	sprejema statut podjetja in druge splošne akte,
2.	sprejema gospodarski načrt in zaključni račun podjetja,
3.	odloča o temeljnem razpolaganju s sredstvi, o investicijah in najemanju posojila,
4.	odloča o razdelitvi čistega dohodka,
5.	odloča o poslovnem sodelovanju in poslovnem združevanju z drugimi delovnimi organizacijami,
6.	določa delovni čas v podjetju,
7.	sklepa s pritrditvijo delovne skupnosti o združitvi in razdelitvi podjetja ter o osamosvojitvi notranjih samoupravnih enot, ustanavlja in u-kinja poslovne in druge enote podjetja ter sklepa o izločitvi oziroma osamosvojitvi poslovne enote v samostojno podjetje in odloča o razdelitvi premoženja na podlagi predloga posebne komisije,
8.	voli izmed delavcev podjetja upravni odbor oziroma posamezne njegove člane in jih odpoklicuje,
9.	pretresa poročila o delu upravnega odbora in sklepa o potrditvi njegovega dela,
10.	predpiše pravilnik o delitvi čistega dohodka,
11.	upravlja skupne sklade podjetja,
12.	sprejema načela in osnove o delitvi osebnih dohodkov in daje soglasje k pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov poslovnih enot,
15.	odloča o nakupu oziroma prodaji osnovnih sredstev, katerih vrednost presega 1.000.000 din,
14.	odloča o nakupu oziroma prodaji sredstev skupne porabe, katerih vrednost presega 500.000 din,
15.	odloča o prenosu osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe iz 13. oziroma 14. točke tega člena, če gre za nakup (najem) ali pa za brezplačni prenos skladno z veljavnimi predpisi,
16.	predpiše pravilnik (okvirni) o delovnih razmerjih in pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu,
17.	odloča o povrnitvi škode, ki jo napravi direktor, do zneska 10.000 dinarjev,
18.	daje soglasnost k sporazumu o prenehanju delovnega razmerja člana upravnega odbora ali delavskega sveta,
19.	odloča na predlog upravnega odbora o odpovedi delavcem, ki imajo skupaj več kot dvajsetletno delovno dobo ali pa 15 in več let nepretrgane delovne dobe v podjetju,
20.	odloča o ugovoru zoper odločbe o odpovedi, ki jo je izdal direktor na podlagi sklepa upravnega odbora,
21.	imenuje disciplinsko komisijo (oziroma predsednika in njene člane ter njune namestnike) za kršitve delovne discipline delavcev skupnih služb podjetja,
23.	predpiše pravilnik o tehničnih izboljšavah.
24.	predpiše pravilnik o razdeljevanju stanovanj in odloča o ugovorih zoper stanovanjske odločbe,
23. ustanavlja in ukinja svoje komisije, potrjuje njihove poslovnike ter menjuje in razrešuje njihove člane,
26.	razpisuje volitve delavskega sveta, izvoli volilno komisijo in komisije za sestavo seznamov volivcev podjetja,
27.	sklepa ospremembah in dopolnitvah poslovnega predmeta podjetja,
28.	odloča o dajanju poroštev za kratkoročne kredite in investicijska posojila,
29.	odloča o vseh tistih zadevah, ki po veljavnih predpisih spadajo v njegovo pristojnost.
36.	člen
Zasedanju delavskega sveta so dolžni prisostvovati predsednik upravnega odbora, direktor podjetja ter vodilni delavci
Vsak član delavskega kolektiva ima pravico na zasedanju postavljati vprašanja predsedniku upravnega odbora, direktorju ali vodilnim delavcem glede njihovega dela.
Predsednik upravnega odbora, direktor podjetja ter vodilni delavci so dolžni na ta vprašanja odgovoriti takoj oziroma na prvem naslednjem zasedanju, če ne razpolagajo s podatki, ki so potrebni za odgovor.
2.	Upravni odbor podjetja
37.	člen
Upravni odbor je stalen organ u-pravljanja, ki odloča o poslovanju podjetja in je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu.
Upravni odbor dela na podlagi ustave, zakonov in določb tega statuta.
38.	člen
Upravni odbor podjetja šteje skupno z direktorjem podjetja 11 članov.
Delavski svet izvoli upravni odbor izmed delavcev podjetja na podlagi kandidatnih list s tajnim glasovanjem in sicer vsako leto na prvem zasedanju po svoji izvolitvi oziroma izvolitvi polovice svojih članov.
Najmanj polovica članov upravnega odbora mora biti izvoljena izmed delavcev, ki delajo neposredno v proizvodnji oziroma v temeljni dejavnosti podjetja. Le ena tretjina članov upravnega odbora je lahko vodstvenih delav-cev.
V novi upravni odbor se sme izvoliti največ ena tretjina članov upravnega odbora iz prejšnjega leta. Nihče ne more biti član upravnega odbora več kot dve mandatni dobi zaporedoma.
39.	člen
Upravni odbor voli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika.
Način izvolitve in odpoklica predsednika določi upravni odbor sam. Direktor ne more biti predsednik upravnega odbora.
40.	člen
Predsednik sklicuje seje upravnega odbora in jih vodi.
Predsednik podpisuje pravne akte, ki jih sprejema upravni odbor, kakor tudi druge listine skladno z veljavnimi predpisi.
Skupno z direktorjem podjetja je predsednik upravnega odbora dolžan pripraviti dnevni red za zasedanje.
41.	člen
Upravni odbor podjetja dela kolektivno in sprejema svoje sklepe samo na zasedanjih.
Zasedanje upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti pa njegov namestnik.
Upravni odbor zaseda redno dvakrat mesečno.
Predsednik mora sklicati izredno sejo upravnega odbora na zahtevo direktorja ali posameznega člana upravnega odbora.
42.	člen
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov.
Upravni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov.
43.	člen
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	skrbi, da se izvršujejo sklepi delavskega sveta podjetja,
2.	nadzira izvrševanje gospodarskega načrta in pravilno poslovanje podjetja ter sprejema v zvezi s tem potrebne sklepe,
3.	odloča o razpolaganju s sredstvi podjetja v okviru pooblastil tega statuta,
4.	odloča o razpisu mesta direktorja in postavlja in razrešjuje vodilne delavce podjetja,
5.	postavlja direktorju namestnika,
6.	odloča o ugovorih delavcev zoper odločbe direktorja, ki se tičejo njihovega delovnega razmerja,
7.	sestavlja temeljne načrte podjetja (gospodarske in druge) in jih predlaga delavskemu svetu v obravnavanje,
8.	sestavlja predloge statuta, pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o delitvi čistega dohodka, pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in drugih splošnih aktov, ki so določeni z zakonom,
9.	skrbi za premoženje podjetja in njegovo smotrno uporabo,
10.	skrbi za pravilno izvajanje predpisov o delovnih razmerjih, za strokovno izobraževanje in napredovanje delavcev, za varstvo, predvsem pa za zboljšanje delovnih in življenskih pogojev vseh članov delovne skupnosti,
11.	odloča o ugovorih direktorja zoper odločbe komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij glede
strokovne izobrazbe in drugih pogojev, ki jih morajo delavci izpolnjevati za sklenitev delovnega razmerja,
12.	uvede s sklepom začasno nočno delo za žene in mladino, mlajšo kot 18 let, pod zakonito izpolnjenemi pogoji.
15. potrdi ali odpravi določbe o odstranitvi delavca z dela. ki jih izda direktor ali po pravilniku o delovnih razmerjih pooblaščena oseba,
14.	odloča o ugovoru zoper odločbo direktorja oziroma druge pooblaščene osebe o povrnitvi škode, ki jo delavec napravi podjetju v zvezi z opravljanjem dela; po potrebi imenuje posebno tričlansko strokovno komisijo za ugotovitev škode.
15.	odloča na direktorjev predlog o odpovedi delovnega razmerja delavcev na vodilnih delovnih mestih,
16.	potrjuje letni plan dopustov,
17.	imenuje svoje občasne komisije.
18.	pretresa periodične obračune, letni zaključni račun in sestavi poročilo o inventurnem elaboratu in o zaključnem računu ter jih predlaga delavskemu svetu v potrditev,
19.	potrjuje izbiro štipendistov,
20.	opravlja druge z zakonom oziroma s tem statutom določene zadeve.
44.	člen
Upravni odbor podjetja odloča o uporabi sredstev iz sklada skupne porabe za naslednje namene:
1.	za štipendije študentom in dijakom,
2.	za strokovno izobraževanje delavcev',
3.	za zadovoljitev kulturnih potreb delavcev in njihovo razvedrilo,
4.	za druge namene, ki so v skladu s potrebami podjetja oziroma delovnega kolektiva.
Upravni odbor odloča za potrebe iz prejšnjega odstavka do zneska 500.000 din v poslovnem letu.
45.	člen
Upravni odbor podjetja odloča o nakupu oziroma prodaji osnovnih sred-
štev v vrednosti do 1,000.000 dinarjev, sredstev skupne porabe pa do zneska 500.000 dinarjev.
46.	člen
O uporabi sredstev iz 43. in 44. člena tega statuta mora upravni odbor vsake tri mesece poročati delavskemu svetu podjetja.
47.	člen
Član upravnega odbora, ki se ne strinja s sklepom upravnega odbora, lahko svoje pripombe sporoči delavskemu svetu podjetja.
Član upravnega odbora lahko na seji upravnega odbora ali delavskega sveta razloži svoje pripombe o delu direktorja.
48.	člen
O delu upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar.
Zapisnike o sejah upravnega odbora hrani tajništvo podjetja.
Sklepi zasedanja se objavljajo delovni skupnosti na dostopnih in vidnih mestih.
49.	člen
Sejam upravnega odbora so dolžni prisostvovati na poziv predsednika razen članov upravnega odbora tudi posamezni vodilni in strokovni delavci podjetja ter drugi člani kolektiva.
Na seje upravnega odbora se vabi tudi vodja finančnega sektorja podjetja.
50.	člen
Upravni odbor lahko uredi svoje podrobnejše poslovanje s posebnim pravilnikom.
3.	Direktor podjetja
51.	člen
Direktor podjetja neposredno organizira delovni proces, vodi poslovanje podjetja, izvršuje sklepe delavskega sveta in drugih organov upravljanja ter zastopa podjetje.
Direktor je pri svojem delu samostojen in je osebno odgovoren delovni skupnosti in organom upravljanja podjetja, za zakonitost dela podjetja in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti pa je odgovoren tudi družbeni skupnosti.
52.	člen
Direktor podjetja je zlasti pristojen:
1.	skrbi, da se izvaja statut in drugi predpisi podjetja, sklepi delavskega sveta in upravnega odbora ter izdaja na podlagi teh ustrezne odločbe, naloge, navodila in smernice,
2.	zastopa podjetje pred državnimi in drugimi organi in tretjimi osebami ter daje pooblastila za zastopanje,
3.	usklaja delo posameznih organizacijskih enot,
4.	skrbi za zavarovanje premoženja podjetja,
5.	odloča o nakupu in prodaji o-snovnih sredstev skupne porabe do zneska, ki ga določa ta statut,
6.	priglaša komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij potrebe po novih delavcih ter na podlagi pravnomočne odločbe sklepa z delavci sporazume o delovnih razmerjih, kolikor ni za to po pravilniku pooblaščena oblaščena druga oseba,
7.	razporeja delavce na delovna mesta, kolikor ni po pravilniku za to pooblaščena druga oseba.
8.	sklepa pogodbe o priložnostnem delu oziroma začasnem delovnem razmerju oziroma pooblasti osebo, ki namesto njega sklepa take pogodbe,
9.	sklepa pismene sporazume o prenehanju delovnega razmerja,
10.	predlaga komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij odpovedi delovnega razmerja,
11.	ugotavlja s pismeno odločbo prenehanje delovnega razmerja zaradi svojevoljne zapustitve dela,
12.	izdaja odločbe o razmestitvi delavcev na delovna mesta, odločbe o o-snovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, odločbe o premeščanju delavcev in druge odločbe s področja delovnih razmerij.
13.	uvede disciplinski postopek in izreka po zakonu določene disciplinske kazni,
14.	odreja nadurno delo. delo na dan tedenskega počitka in državnih praznikov, skladno s pravilnikom o delovnih razmerjih oziroma sklepom delavskega sveta,
15.	začne postopek za ugotovitev in poravnavo škode, ki jo delavec po svoji krivdi napravi podjetju v zvezi z opravljanjem dela ter izda odločbo o povrnitvi škode do zneska 10.000 din,
16.	poroča delavskemu svetu in upravnemu odboru o svojem delu in delu podjetja,
17.	opravlja druge zadeve, ki so mu naložene s posebnimi predpisi ali pooblastili delavskega sveta ali upravne ga odbora.
53.	člen
Direktor podjetja ima pravico in dolžnost, da zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora oziroma delavskega sveta, če smatra, da je nezakonit, mora pa sporno vprašanje nemudoma predložiti pristojnemu občinskem organu.
Prav tako zadrži direktor podjetja nezakonit akt vsakega drugega samoupravnega organa v podjetju s tem. da ga predloži delavskemu svetu v odločitev. Kolikor bi delavski svet podjetja potrdil nezakonit akt drugega samoupravnega organa, se smatra, da je to nezakonit akt delavskega sveta podjetja in se predloži v odločitev občinskemu organu, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
54.	člen
Direktor podjetja zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora oziroma delavskega sveta, če smatra, da je škodljiva za podjetje ter zahteva, da upravni odbor oziroma delavski svet o stvari ponovno odloči.
Ce direktor smatra, da je tudi ponovna odločitev škodljiva, lahko zahteva da o stvari odloči neposredno delovna skupnost.
55.	člen
Direktorja podjetja imenuje na podlagi javnega razpisa delavski svet na predlog razpisne komisije ob pogojih in po postopku, določenem v zakonu.
Zakon določa tudi sestav članov razpisne komisije.
Direktor podjetja se postavlja za štiri leta in je lahko ponovno postavljen, vendar ne več kot za nadaljna štiri leta.
Delavski svet oziroma drug pristojen organ razrešuje direktorja podjetja še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, ob pogojih ki jih določa zakon.
56.	člen
Za direktorja podjetja je lahko postavljena oseba s široko družbeno politično in gospodarsko razgledanostjo ter večletno prakso na podobnem oziroma vodilnem delovnem mestu v gospodarstva, kolikor ustrezni predpisi ne določijo drugačnih pogojev.
57.	člen
Direktor podjetja odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev oziroma sredstev skupne uporabe do zneska 50.000 din, o rabi sredstev sklada skupne porabe pa odloča v okviru načrta, ki ga je sprejel delavski svet, do zneska 10.000 din.
58.	člen
Direktor podjetja ima svoje posvetovalno telo (strokovni kolegij), ki je njegov pomožni strokovni organ.
IV.	ORGANI UPRAVLJANJA POSLOVNE ENOTE
59.	člen
Organa samoupravljanja poslovne enote sta:
—	delavski svet poslovne enote,
—	direktor poslovne enote.
Poslovna enota lahko v svojem pravilniku ustanovi tudi upravni odbor, ki mu določi področje dela.
V okviru določenih pravic in dolžnosti so poleg organov iz prejšnih odstavkov še delavski sveti oziroma zbori proizvajalcev ekonomskih ali delovnih enot in vodje teh enot.
1. Delavski svet poslovne enote
60.	člen
Člani delovne skupnosti v poslovni enoti volijo izmed svojih članov in odpoklicujejo delavski svet poslovne enote v skladu s pravilnikom poslovne enote.
61.	člen
Poslovna enota določi s svojim pravilnikom število članov delavskega sveta in način volitev ter odpoklica.
Poslovna enota določi s svojim pravilnikom tudi ožjo notranjo organizacijo, predvsem pa število in sestav ekonomskih in drugih delovnih enot, njihove organe ter pristojnosti.
62.	člen
Delavski svet poslovne enote skrbi za produkcijo oziroma za izvrševanje proizvodnih planov in optimalni izkoristek zaupanih družbenih sredstev ter za razvoj specializirane produkcije v poslovni enoti, zlasti pa je pristojen:
1.	sprejema pravilnike poslovne enote,
2.	skrbi za uvajanje sodobne produkcijske tehnologije in skrbno izkorišča produkcijska sredstva, ki so v poslovni enoti,
3.	sodeluje pri pripravljanju in sprejemanju razvojnih načrtov podjetja.
4.	sodeluje pri pripravljanju din sprejema razvojni načrt poslovne enote,
5.	sodeluje pri izdelavi letnega proizvodnega in finančnega plana podjetja ter skrbi za izvrševanje plana,
6.	sprejema letni proizvodni in finančni načrt poslovne enote, plan režijskih stroškov in mesečnih načrtov ter skrbi za izvrševanje plana,
7'. zasleduje proizvodni načrt ter daje predloge za zboljšanje proizvodnje,
8.	sodeluje pri izdelavi predloga za uporabo amortizacijskih sredstev podjetja,
9.	sodeluje pri izdelavi predloga za uporabo sredstev sklada skupne porabe podjetja,
10.	izdela predlog in odloča o uporabi amortizacijskih sredstev in sredstev skupne porabe poslovne enote,
11.	sodeluje pri izdelavi predloga za uporabo sredstev poslovnega sklada podjetja,
12.	odloča o uporabi sredstev poslovnega sklada za svojo poslovno enoto,
13.	opravlja oziroma gospodari z osnovnimi in obratnimi sredstvi poslovne enote,
14.	soodloča o razširjeni reprodukciji, vzdrževanju in investicijah ter vodi nadzor nad izvrševanjem investicijskih vlaganj in investicijskim vzdrževanjem v poslovni enoti,
15.	sodeluje pri določanju osnov za delitev in pri delitvi čistega dohodka in daje s tem v zvezi ustrezne predloge,
16.	predpiše pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, upoštevajoč pravice ekonomskih oziroma delovnih enot, da si za svoje področje predpišejo lastne pravilnike o delitvi osebnih dohodkov,
17.	ustanavlja in ukinja ekonomske in delovne enote s pristankom delovne skupnosti ustrezne enote,
18.	imenuje komisijo, ki določa v poslovni enoti dela oziroma delovna mesta, na katerih je prepovedano delo žena in mladine, ki še ni stara 18 let,
19.	imenuje komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ter jo lahko v celoti ali pa posameznega
njenega člana odpokliče pred iztekom mandatne dobe,
20.	odloča o uvedbi nočnega in nadurnega dela ter dela na dan državnih praznikov in določa pogoje, pod katerimi sc sme tako delo uvesti,
21.	imenuje predsednika disciplinske komisije in enega člana ter njuna namestnika.
22.	skrbi za družbeno prehrano, izobraževanje, napredovanje delavcev in higiensko-tehnično varstvo pri delu.
25.	oddaja stanovanja v poslovni enoti zaposlenim delavcem,
24. opravlja še druge zadeve, ki po veljavnih predpisih in v okviru tega statuta spadajo v njegovo pristojnost, ali jih nanj prenese delavski svet podjetja s posebnim sklepom.
2. Direktor poslovne enote
65.	člen
Vsaka poslovna enota ima svojega direktorja, ki vodi notranje poslovanje in organizira delovni proces v poslovni enoti ter izvršuje sklepe delavskega sveta poslovne enote.
Za svoje delo je direktor poslovne enote odgovoren direktorju podjetja in delavskemu svetu poslovne enote.
Direktorja poslovne enote imenuje na podlagi javnega razpisa in soglasja delavskega sveta poslovne enote upravni odbor podjetja in ga tudi razrešuje.
64. člen
Pravice in dolžnosti direktorja poslovne enote se natančneje določajo v pravilniku poslovne enote. Direktor poslovne enote pa je zlasti pristojen: t. skrbi, da se v poslovni enoti izvajajo pravilniki podjetja, pravilnik poslovne enote, sklepi delavskega sveta in drugih samoupravnih organov ter na podlagi pooblastila izdaja ustrezne odločbe, naloge, navodila in smernice, 2. skrbi za izvrševanje proizvodnega plana poslovne enote,
5.	sestavlja ustrezne predloge za zboljšanje dela. za razvoj in tehnični napredek poslovne enote.
4.	skrbi, da se sredstva v poslovni enoti smotrno uporabljajo,
5.	usklajuje delo posameznih organizacijskih enot v poslovni enoti,
6.	priglaša komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij potrebe po novih delavcih poslovne enote ter na podlagi pravnomočne odločbe komisije sklepa z delavci sporazume o delovnih razmerjih, razporeja delavce na delovna mesta in sklepa sporazume o začasnem delovnem razmerju,
7.	predlaga komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij odpovedi delavcem, zaposlenim v poslovni enoti,
8.	uvede disciplinski postopek in izreka po zakonu določene disciplinske kazni delavcem v poslovni enoti,
9.	poroča delavskemu svetu poslovne enote o svojem delu in o delu poslovne enote,
10.	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s posebnimi predpisi oziroma sklepi samoupravnih organov.
5. Ekonomske in delovne enote
65.	člen
Ekonomske in delovne enote ustanavlja, združuje in ukinja delavski svet poslovne enote.
Ekonomske enote se ustanavljajo za tak zaokrožen del proizvodnega procesa, ki se lahko opravlja na določenem prostoru in ima svoj letni plan, normative stroškov, materiala in splošnih stroškov, določena osnovna in obratna sredstva, določeno število zaposlenih delavcev ter svoje organe upravljanja.
Druge enote, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev iz prejšnjega odstavka, vendar imajo zaključeno delovno področje ali opravljajo določeno službo podjetja ter imajo svoje samoupravne organe, so delovne enote.
66.	člen
Kolektiv ekonomske oziroma delovne enote ureja sam (kot zbor proizvajalcev ali po svojem delavskem svetu) vsa notranja razmerja, zlasti je pristojen:
1.	sprejme pravilnik o delu ekonomske oziroma delovne enote,
2.	sodeluje pri izdelavi letnega proizvodnega in finančnega plana podjetja in poslovne enote ter sprejema proizvodni in finančni plan ekonomske enote in skrbi za izvrševanje plana,
3.	sodeluje pri izdelavi predloga za uporabo amortizacijskih sredstev in sredstev sklada skupne porabe,
4.	upravlja oziroma gospodari z o-snovnimi in obratnimi sredstvi,
5.	obravnava in soodloča o razširjeni reprodukciji, vzdrževanju in investicijah,
6.	sodeluje pri delitvi osebnih dohodkov poslovne enote in odloča o delitvi osebnih dohodkov v svoji ekonomski enoti,
7.	soodloča na področju delovnih razmerij s tem, da brez njegovega pristanka ni mogoče ekonomski enoti zvečati ali zmanjšati števila zaposlenih delavcev, kot jih določa plan ekonomske enote, razen v primeru tehnološke oziroma organizacijske spremembe,
8.	stavi kadrovski službi poslovne enote na razpolago odvisno število delavcev, ki ne ustrezajo potrebam
ekonomske enote in daje predloge o potrebah novih delavcev,
9.	utrjuje delovno disciplino,
10.	sodeluje in daje ustrezne predloge za spopolnjevanje in izobraževanje svojih delavcev,
11.	predlaga napredovanje svojih delavcev,
12.	obravnava mesečno obračune o poslovanju, sklepe delavskega sveta in upravnega odbora podjetja in delavskega sveta poslovne enote ter opravlja druge zadeve v skladu z veljavnimi predpisi in pooblastili drugih samoupravnih organov v podjetju.
67.	člen
Ekonomske enote ustanavlja s posebnim sklepom delavski svet poslovne enote v smislu 66. člena tega statuta.
Vsaka ekonomska enota oziroma delovna enota ima svoje samoupravne organe in .strokovnega vodjo.
Samoupravni organ ekonomske enote je zbor proizvajalcev ekonomske enote s posebej voljenim predsednikom.
V.	SKUPNE SLUŽBE PODJETJA
68.	člen
Za zadeve, ki so skupne za vso dejavnost podjetja, se ustanove naslednje skupne službe:
1.	komercialna služba
2.	razvojno-tehnična služba
3.	kadrovska služba
4.	finančna služba in knjigovodski servis
5.	organizacijsko-analitsko-planska služba
6.	druge službe.
69.	člen
Delavski svet podjetja lahko po potrebi ustanovi tudi druge skupne službe, kot so določene v prejšnjem členu.
70.	člen
Skupne službe, ki jih vodijo vodilni delavci podjetja, so za svoje delo neposredno odgovorni direktorju, upravnemu odboru in delavskemu svetu podjetja.
Vodilne delavce skupnih služb imenuje in postavlja na podlagi razpisa upravni odbor podjetja ter jih na predlog direktorja podjetja tudi razrešuje.
a)	Komercialna služba
71.	člen
Komercialna služba, ki je enotno organizirana, vodi komercialno politiko podjetja, zlasti pa je dolžna, da:
— samostojno deluje na domačem in tujem tržišču,
—	proučuje tržišče, sestavlja in predlaga perspektivne programe prodaje in nabave,
—■ vodi prodajo, izvoz in uvoz ter nabavo materiala,
—	organizira in skrbi za pravilno uskladiščenje materiala in gotovih izdelkov ter vodi ustrezne evidence,
—	opravlja druge posle skladno s planom, predpisi in drugimi akti pristojnih organov podjetja.
72.	člen
Komercialno službo podjetja vodi komercialni direktor. Za komercialnega direktorja je lahko postavljena oseba, ki ima ekonomsko ali pravno fakulteto in najmanj 5 let prakse na vodstvenih komercialnih poslih, ali ekonomsko srednjo šolo z najmanj 10 let prakse v vodenju komercialnih poslov z zunanjetrgovinsko registracijo.
b)	Razvojno-tehnična služba
73.	člen
Razvojno-tehnična služba skrbi za razvoj in tehnično-proizvodni postopek celotnega podjetja, zlasti pa je pristojna:
—	sestavlja razvojni načrt, rekonstrukcijske elaborate in elaborate o razširitvi podjetja,
—	sestavlja tehnični in ekonomski del programov in elaboratov,
—	vodi in nadzoruje proizvodni proces v vseh njegovih fazah,
—	skrbi za razvoj tehnologije, obdeluje proizvodnjo papirja, celuloze in drugih izdelkov podjetja,
—	skrbi za racionalno izkoriščanje obstoječih kapacitet in koordinira večje remonte,
—	skrbi za napredek organizacije v produkcijskih enotah,
—	sodeluje pri sestavljanju letnega proizvodnega načrta in drugih proizvodnih načrtov ter skrbi za njihovo koordinacijo,
—	skrbi za planiranje in programiranje proizvodnje,
—	vodi nadzor nad kvaliteto surovin in proizvodov.
—	skrbi za strokovno vzgojo in usposabljanje tehničnih kadrov,
—	opravlja druge zadeve z razvojno-tehničnega področja v skladu s tem statutom oziroma predpisi pristojnih organov podjetja.
74.	člen
Razvojno-tehnično službo vodi tehnični direktor, ki mora imeti visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri z najmanj 5-letno prakso v proizvodnji papirja.
c)	Kadrovska služba
75.	člen
V delovno področje kadrovske službe, ki je skupna za vse podjetje, spadajo naslednje naloge:
—	vodi kadrovsko politiko podjetja,
—	proučuje in pripravlja predloge za napredek in izpopolnjevanje samoupravljanja v podjetju,
—• obravnava sisteme in izdeluje ustrezne predloge za delitev osebnih dohodkov in skrbi za izpopolnitev nagrajevanja delavcev,
— skrbi za napredek organizacije kadrovske službe v podjetju in poslovnih enotah,
—	skrbi za izobraževanje in napredovanje delavcev,
—	pripravlja plan letnih dopustov in skrbi za racionalno izkoriščanje počitniških domov,
—	organizira in vodi higiensko-teh-standard za potrebe delavcev celotnega podjetja,
—	koordinira delo s kadrovskimi službami poslovnih enot,
—	organizira in vodi higiensko-teh-nično varstvo pri delu, preventivno službo in zdravstveno varstvo,
—	opravlja druge zadeve s kadrovskega področja v skladu z veljavnimi predpisi in navodili pristojnih organov podjetja.
76.	člen
Vodja kadrovske službe podjetja mora imeti visoko ali višjo izobrazbo ter 5-letno prakso pri vodenju kadrov-sikih zadev v delovnih organizacijah.
č) Finančna služba in knjigovodski servis
77.	člen
Finančna služba in knjigovodski servis opravlja finančne posle enotno za vse podjetje, zlasti pa je pristojna:
—	skrbi za zdravo finančno politiko podjetja in proučuje ukrepe za njeno izboljšanje ter jih predlaga UO oziroma DS v potrditev.
—	sestavlja finančni načrt in zaključne račune ter obračune podjetja,
—	sodeluje in skrbi za pravilno evidentiranje stroškov po poslovnih enotah in skupnih službah,
—	skrbi za pravilno in ažurno vodenje vseh predpisanih poslovnih knjig,
—	skrbi za pravočasno izplačevanje tev in dolgov podjetja ter sodeluje s pravno službo pri sodnih izterjavah,
—	skrbi za pravočasno izplačevanje osebnih dohodkov v podjetju zaposlenih delavcev,
—	opravlja vse druge zadeve finančnega značaja v skladu z veljavnimi predpisi in sklepi pristojnih organov podjetja.
78.	člen
Vodja finančno-servisne službe mora imeti visoko ali višjo ekonomsko izobrazbo in 5-letno prakso oziroma srednje ekonomsko izobrazbo in iO-letno prakso na finančnih poslih v gospodarskih organizacijah in je za finančno poslovanje podjetja odgovoren skladno z veljavnimi predpisi.
d)	Organi-zacijskcr-analitsko-planska služba
79.	člen
Organi za cijsko-an ali tsko-p lanska služba opravlja enotno za vse podjetje organizacijske in analitsko planske posle, predvsem pa:
— skrbi za razvoj organizacije v podjetju in sestavlja ter proučuje organizacijske predpise.
—	predlaga organizacijske ukrepe UO in DS,
—	analizira stroške podjetja glede na produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost,
—	analizira in odkriva motnje v poslovanju podjetja,
•— izdeluje temeljni plan podjetja,
—	proučuje in razvija planiranje in programiranje v podjetju,
—	proučuje sisteme delitve čistega dohodka in daje ustrezne predloge UO in DS,
—	opravlja ekonomske analize pri izvrševanju načrta in ugotavlja poslovne uspehe,
—	organizira statično in poročevalsko službo,
—	zbira podatke in vrednostne pokazatelje proizvodnje ter opravlja druge zadeve v zvezi z ekonomiko podjetja skladno s predpisi in navodili pristojnih organov.
80.	člen
Organizacijsko-analitsko-plansko službo, ki je skupna za vse podjetje, vodi posebni vodja.
Vodja organizacijsko-analitsko-plan-ske službe mora imeti visoko ali višjo ekonomsko izobrazbo in najmanj 5 let prakse na podobnih delovnih mestih v gospodarstvu.
e)	Druge skupne službe
81.	člen
Druge skupne službe podjetja so: tajništvo podjetja, pravno posvetovalna služba in svetovalci raznih podočij dela.
Tajništvo podjetja, ki ga vodi tajnik z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, skrbi za komunikacijske zveze navzven in znotraj podjetja kot za medsebojne komunikacijske odnose med poslovnimi enotami ter opravlja tehnično administracijo skupnih služb.
Pravno posvetovalna služba, ki jo vodi pravnik z visoko šolsko izobrazbo, opravlja pravno posvetovalne posle za
celotno podjetje in ga tudi zastopa pred sodišči in drugimi državnimi organi.
Delovno področje, za katero so potrebni svetovalci, določa direktor podjetja.
Vse vodstvene kadre iz prejšnjih odstavkov razporeja na delovna mesta direktor podjetja.
Skupne službe so organizirane kot ekonomske ali delovne enote, imajo svoje organe samoupravljanja s pravicami delavskega sveta ali zbora ekonomske enote s posebej voljenim predsednikom in so neposredno podrejene delavskemu svetu podjetja.
VI.	KOMISIJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV PODJETJA
83.	člen
Samoupravni organi podjetja lahko ustanavljajo za posamezna svoja delovna področja stalne ali občasne komisije.
Naloge komisij se natančneje določijo z ustanovitvenim sklepom, kolikor že niso določene s posebnimi predpisi.
Predsednik komisije mora biti praviloma član tistega organa, ki je komisijo ustanovil, drugi člani pa so lahko člani organa oziroma katerikoli delavec delovne skupnosti, kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
84.	člen
Mandat stalnih komisij traja praviloma dve leti oziroma tako dolgo kot mandat organa, ki jih je ustanovil, mandat občasne komisije pa, dokler naloga ni opravljena.
Samoupravni organ lahko pred potekom svojega mandata odpokliče vse
ali posamezne člane komisije iz kateregakoli razloga, če so ti izgubili zaupanje svojega volilnega organa.
85.	člen
Delavski svet podjetja ustanovi komisijo za nabavo in odpis oziroma izločitev osnovnih sredstev in inventarja ter imenuje in razrešuje vse ali posamezne njene člane.
86.	člen
Delavski svet poslovne enote mora imenovati naslednje obvezne komisije:
—	za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij,
—	za zaposlovanje invalidov, žena in mladine,
—	disciplinsko komisijo.
Pravice in dolžnosti ter sestav komisij iz prejšnjega odstavka določajo splošni zakoniti predpisi oziroma drugi notranji predpisi podjetja.
VII.	DRUŽBENA PREHRANA IN POČITNIŠKA DEJAVNOST
87.	člen
Podjetje skrbi za razvoj in razvedrilo svojih delavcev tako. da jim omogoča v svojih obratih družbene prehrane ustrezno prehrano, v svojih počitniških domovih pa ustrezen letni oddih.
88.	člen
Obrata družbene prehrane sta organizirana tako, da je v Medvodah v območju poslovne enote, v Vevčah pa ima svoj sedež izven podjetja in deluje pod imenom: Obrat družbene prehrane »Delavska restavracija« Vevče št. 51.
89.	člen
Obrat družbene prehrane upravlja njegov delovni kolektiv skladno z veljavnimi predpisi o samoupravljanju.
90.	člen
Poslovanje obrata družbene prehrane vodi upravnik, ki ga imenuje upravni odbor podjetja na podlagi javnega razpisa. Upravnik sklepa posle v okviru poslovnega predmeta obrata družbene prehrane v imenu obrata in na njegov račun.
Obrat družbene prehrane ima svoj žiro račun.
91.	člen
Poslovni predmet obrata družbene prehrane se glasi: »Priprava in prodaja toplih in mrzlih jedil: nabava in točenje brezalkoholnih pijač«, v Vev-
čah še: - nabava in točenje alkoholnih pijač v bifeju, brez postrežbe pri mizi«.
92.	člen
Cene za gostinske storitve določa na podlagi stvarnih kalkulacij obrat družbene prehrane po predhodnem sporazumu s podjetjem — ustanoviteljem.
Vsa druga razmerja med ustanoviteljem in obratom družbene prehrane se po potrebi urede z ustrezno pogodbo.
93.	člen
Svojo počitniško dejavnost izvršuje podjetje po svojih počitniških domovih, s sedeži v Novigradu (Istra) in na Rovta rici.
Počitniška domova imata svoja posebna pravila in hišni red ter svoj tekoči račun.
V TU. ODNOSI DO DRUŽBENIH IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ V PODJETJU TER DO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN KOMUNE
94.	člen	95. člen
Pri uresničevanju samoupravljanja, varovanja svojih pravic, čimboijšib medsebojnih odnosih pri delu, usposabljanja za delo, zboljševanju svojih življenjskih pogojev, delitve pri_ deliti kot drugih socialističnih odnosih se delovna skupnost najtesneje povezuje in sodeluje s političnimi in družbenimi organizacijami v podjetju, kot: z Zvezo komunistov, sindikalno organizacijo in z organizacijo Zveze mladine ter z drugimi organizacijami.
Člani delovne skupnosti, ki so obenem člani organizacij iz prejšnjega odstavka, povezujejo in prenašajo svoje izkušnje in predloge delovne skupnosti na organizacije oziroma posredujejo težnje in želje teh organizacij delovni skupnosti, posebej še organom delavskega samoupravljanja._
Podjetje oziroma poslovni enoti skrbita za čimtesnejše stike oziroma sodelovanje s krajevno skupnostjo v Vevčah in Medvodah, kot tudi s komunama na svojih območjih.
Odnos do krajevne skupnosti se predvsem izraža v organiziranju in podpori krajevne samouprave, družbenega. kulturnega, športnega delovanja, v sodelovanju pri komunalnih delih, na zdravstvenem in drugih področjih, ki so pomembni za podjetje kot tudi za krajevno skupnost oziroma komuno.
Odnosi med komuno in podjetjem temelje na vzajemnih interesih, katerih temelj je splošno družbeni. Podjetje sodeluje s svojimi razpoložljivimi sredstvi pri razvoju komune in njenih splošnih družbenih koristih, predvsem pa pr> razvoju gospodarstva.
]X. EKONOMSKA RAZMERJA
a)	Notranja delitev
96.	člen
Ko podjetje zagotovi sredstva, s katerimi obnavlja vrednost pri delu porabljenih sredstev, in ko izloči del ustvarjene vrednosti proizvoda za izenačevanje pogojev za delo in pridobivanje dohodka, razporedi dohodek na del, ki služi za razširitev materialne osnove dela, in del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi.
Podjetje razporedi sredstva iz prejšnjega odstavka skladno z veljavnimi predpisi, načeli tega statuta in po določbah svojih pravilnikov, s katerimi ureja notranjo delitev.
97.	člen
Osnove in merila, s katerimi se razporejajo sredstva, so enotna za vse podjetje, ugotavljajo in dele pa se po poslovnih oziroma ekonomskih enotah. Organi upravljanja, predvsem delavski svet podjetja, morajo razporediti sredstva skladno z načeli dobrega gospodarjenja s tem, da se zagotovijo sredstva za razširjanje materialne osnove, sredstva za potrebne rezerve ter sredstva za skupne in osebne potrebe delavcev, to je, da se zagotove sredstva za sklade in za osebne dohodke.
Razmerje med materialno in osebno potrošnjo (delitev na sklade in osebne dohodke) določi delavski svet podjetja z gospodarskim načrtom za vsako tekoče leto posebej, ugotavlja in obračunava pa jih s periodičnimi obračuni, dokončno pa razdeli z zaključnim računom.
98.	člen
Načela za delitev sredstev, kot amortizacije in skladov, morajo biti v pravilnikih kot v gospodarskem načrtu podjetja usklajena s tem, da se zagotove pravice soodločanja oziroma sodelovanje poslovnih ekonomskih enot, kolikor niso ekonomske enote v določenih primerih izključno pristojne, da same odločajo.
Skladi podjetja so skupni, vendar se sredstva teh namensko dodelujejo poslovnim oziroma ekonomskim enotam v njihovo uporabo (za specializirano produkcijo oz. dejavnost).
99.	člen
Vsakemu delavcu v podjetju gre v skladu z načelom delitve po delu oziroma družbeno priznanem osebnem delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela, dela njegove ekonomske oziroma poslovne enote ter uspehom podjetja kot celote.
Načela oziroma temelje osnove in merila za delitev osebnega dohodka postavi delavski svet podjetja, podrobnejšo razdelitev za skupne službe določi delavski svet podjetja, za druge pa delavski svet poslovne enote oziroma ekonomska enota sama v svojem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
b)	Načrtovanje
100.	člen
Da bi podjetje čimsmotmeje gospodarilo in doseglo čim večje gospodarske kot finančne uspehe, usmerja svojo gospodarsko politiko z načrtovanjem.
Podjetje načrtuje za krajša in daljša obdobja s kratkoročnimi in dolgoročnimi gospodarskimi načrti.
101.	člen
Gospodarski načrt podjetja zajema:
—	proizvodnjo po količinah in vrednosti,
—	realizacija po količinah in vrednosti na domačem in tujem tržišču,
—	sredstva poslovnega sklada,
—	nabavo z uvozom,
—	kadre in izobraževanje,
—	skupni dohodek,
—	delitev čistega dohodka, skladi in osebni dohodki,
—	investicije.
Gospodarski načrt se praviloma določa po ekonomskih enotah, poslovnih enotah in za celotno podjetje.
Načrti ekonomskih kot poslovnih enot temeljijo na enotni gospodarski politiki podjetja in morajo biti med seboj usklajeni.
103.	člen
Osnutek gospodarskega načrta izdelajo ustrezne strokovne službe v pod-jetju (organizacijsko-analitsko-planska služba, tehnična, komercialna, kadrovska in finančna služba).
Službe se morajo pri izdelavi osnutka ravnati po smernicah, ki jih je sprejel delavski svet podjetja in pripraviti osnutek v predpisanem roku.
Osnutek predloži direktor podjetja upravnemu odboru podjetja v obravnavanje. Upravni odbor ga po sprejetju predloži s primerno obrazložitvijo v javno razpravo tako, da lahko posamezne ekonomske (delovne) kot poslovne enote dajo nanj svoje pripombe.
104.	člen
Po končani obravnavi in sprejetju pripomb upravni odbor osnutek gospodarskega načrta popravi oziroma dopolni in ga predloži z vsemi pripombami vred kot predlog delavskemu svetu podjetja.
Delavski svet podjetja po končani obravnavi sprejme gospodarski načrt podjetja in ga objavi kolektivu.
105.	člen
Dolgoročno načrtovanje obsega količinsko in vrednostno proizvodnjo po možnih predvidevanjih, zlasti pa obnovo starih kapacitet in izgradnjo novih ter usklajevanje proizvodnih zmogljivosti med poslovnimi enotami.
Delavski svet podjetja kot delavska sveta poslovnih enot morajo skrbeti za razširjeno reprodukcijo in čimbolj angažirati strokovne kadre za tehnično in ekonomsko izdelavo investicijskih oz. iproizvodinh programov za daljša obdobja (perspektivno načrtovanje).
Za spremembe in dopolnitve gospodarskih načrtov velja praviloma isti postopek kot za njihov sprejem.
Pred spremembo izdelajo strokovne službe po sklepu delavskega sveta poseben elaborat, s katerim utemeljujejo koristnost in smotrnost in ekonomski izračun oziroma nujnost take spremembe.
107.	člen
Poleg organov, ki so dolžni po določbah tega statuta skrbeti za izvrševanje načrtov podjetja, neprestano spremlja načrt strokovna, t. j. organizacij-sko-analitsko-planska služba.
Organizaci jsko-analitsko-planska služba mora voditi točne evidence z vsemi potrebnimi podatki in analizami.
Ce nastopijo motnje pri izvrševanju plana, mora orgauiizacijsko-analitsko-planska služba takoj s podatki prikazati, za koliko in kje ,so se motnje pojavile, navesti razloge, zakaj so nastale in predlagati ustrezne ukrepe.
Organi samoupravljanja enote, kjer so motnje nastale oziroma delavski svet podjetja, če gre za širši obseg pri nedoseganju načrta, morajo o vzrokih takoj razpravljati in sprejeti ustrezne sklepe za njihovo odstranitev.
c)	Odnosi do zbornic in poslovnih združenj ter združevanje sredstev
108.	člen
Da bi se čimbolj usklajevale gospodarske in širše družbene koristi, kot strokovno in ekonomsko sodelovanje, je podjetje član zbornic in strokovnih združenj, ki delujejo na področju papirne industrije ter na področju izvo-za-uvoza oziroma na področju poslovnega predmeta podjetja.
109.	člen
Za uresničevanje smotrne delitve dela in za poslovanje v zadevah skupnega pomena lahko pristopi podjetje kot član k poslovnemu združenju, ki ustreza njegovemu poslovanju.
Podjetje združuje v opravičeno ekonomskih in družbeno koristnih primerih svoja sredstva s sredstvi drugih delovnih organizacij za pospeševanje in razvijanje skupnih dejavnosti.
O pristopu k poslovnemu združenju kot o združevanju sredstev iz prejšnjih dveh odstavkov odloča delavski
svet podjetja po proučitvi dokumentacije oziroma analiz, ki jih morajo v ta namen pripraviti ustrezne strokovne službe oziroma posebna komisija strokovnjakov, angažiranih v podjetju oziroma izven njega.
Na podlagi sklepa delavskega sveta sklene direktor podjetja pogodbo.
X.	DELOVNA IN DRUGA NOTRANJA RAZMERJA
a) Deloon-a razmerja
110.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v podjetju, vzpostavljajo kot člani delovne skupnosti medsebojna delovna razmerja in so pri samoupravljanju enakopravni.
Organizacija podjetja in upravljanje v podjetju je po določbah tega statuta kot v drugih samoupravnih predpisih podjetja urejena tako. da je vsem članom omogočeno, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto (podjetje, poslovna enota, ekonomska enota), kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja, hkrati pa so jim zagotovljeni najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije za delo.
Temeljna načela za urejanje medsebojnih odnosov oziroma razmerja, ki izvirajo iz dela, so določena s tem statutom, podrobneje pa so urejena v posebnem pravilniku o delovnih razmerjih, ki ga sprejmejo delavski svet podjetja oziroma sveti poslovnih enot.
111.	člen
Delovno razmerje se sklepa s podjetjem svobodno in po postopku, kot ga določa zakon in pravilnik o delovnih razmerjih podjetja.
Vsakemu delavcu je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto v v podjetju.
Poslovne enote v svoji pristojnosti sklepajo delovna razmerja, razen tistih
delovnih mest oziroma služb, ki so posebej pridržana upravnemu odboru podjetja, ki jih razpiše in na podlagi razpisa izbere ustreznega kandidata.
112.	člen
Delavec, ki je sklenil s podjetjem delovno razmerje in nastopil svoje delovno mesto, ima naslednje pravice:
—	do omejenega delovnega časa na dan oziroma v tednu,
—	do dnevnega oziroma tedenskega počitka ter ob pogojih, ki jih določa zakon, pravico do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj 14 delovnih dni,
—	do osebne varnosti pri delu in do predpisanih varnostnih sredstev,
—	do minimalnega osebnega dohodka. kot ga določa zakon.
Poleg navedenih pravic iz prejšnjega odstavka zagotavlja in omogoča podjetje vsakemu delavcu ob enakih pogojih:
—	pravico do izobraževanja in napredovanja,
—	pravico do počitniških storitev v počitniških domovih,
—	posebne pravice ženam in materam, mladini in invalidom, določene z zakoni kot pravilnikom o delovnih razmerjih,
—	pravico do pritožb in ugovorov na pristojne organe podjetja,
—	pravico do primerne nagrade za tehnične izboljšave,
—	druge pravice, ki so določene s posebnimi predpisi državnih organov kot tudi organov samoupravljanja v podjetju.
113.	člen
Delavec je dolžan osebno in rediiio v predpisanem delovnem času opravljati svoje delo na svojem delovnem mestu.
Delavec je disciplinsko odgovoren, če prekrši delovno disciplino s tem. da ne izpolnjuje svoje delovne dolžnosti in obveznosti, ki jih določa zakon, pravilnik o delovnih razmerjih in drugi pravilniki podjetja ali sporazum o sklenitvi delovnega razmerja.
Delavcu, ki je kršil delovno disciplino, mora biti v disciplinskem postopku dana možnost, da se zagovarja in brani ter da zoper izdani akt vloži pritožbo ali drugo z zakonom določeno pravno sredstvo.
Disciplanski organi podjetja so se dolžni seznaniti z ustreznimi predpisi o disciplinski in materialni odgovornosti ter se ravnati po teh predpisih.
114.	člen
Delavec, zoper katerega je uveden kazenski ali disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne discipline ali je zapleten pri hujši kršitvi delovne discipline, se lahko odstrani z dela.
Odločbo o odstranitvi z dela izda direktor podjetja, direktor poslovne enote ali druga pooblaščena oseba v skladu z zakonom in pravilnikom o delovnih razmerjih.
Prav tako izdajo osebe iz prejšnjega odstavka odločbo o odstranitvi z dela, če je delavec v priporu ali preiskovalnem zaporu.
115.	člen
Delavec, ki po svoji krivdi napravi podjetju škodo v zvezi z opravljanjem dela, mora to škodo povrniti.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ugotovi po postopku, ki ga določa zakon in pravilnik o delovnih razmerjih podjetja.
b) Poslovna tajnost
116.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo praviloma vsi dokumenti in podatki, s katerimi razpolaga podjetje, ki bi glede na njihovo naravo in pomen nasproto-
valo koristim podjetja ali sploh koristim gospodarstva, če bi zanje zvedela nepoklicana oseba.
Za poslovno tajnost se štejejo dokumenti in podatki, ki jih določa zakon in ta statut ali jih delavski svet podjetja v posameznih primerih posebej razglasi, da veljajo za tajne.
117.	člen
Posebno važni in zaupni dokumenti ter podatki, ki jih podjetje šteje kot svojo skrivnost in jih zato ni dovoljeno komurkoli sporočati, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter po pooblaščeni osebi, so zlasti:
—	trgovinske in druge pogodbe z inozemstvom kot drugi dokumenti in podatki, ki prikazujejo odnose z zunanjimi partnerji,
—	načrti in specifikacije delovnih naprav,
—	posamezne faze tehnološkega procesa,
—	rezultati raziskovalnih in konstrukcijskih del,
—	ekonomske in tehnične analize proizvodnje,
—	podatki o strukturi lastne cene za posamezne izdelke.
—	podatki o investicijah pred uradno objavo,
—	sporočanje licitacijskih pogojev pred licitacijo,
—	izdajanje podatkov o zalogah proizvedenega blaga in zalaganju tržišča z blagom,
—	načrti objektov in instalacij,
—	sistem in rezultati tehnične kontrole izdelkov,
—	patenti licence in tehnične izboljšave.
118.	člen
Dokumentov in podatkov, ki veljajo za poslovno tajnost, ni dovoljeno nikomur sporočati in nikomur omogočiti, da pride do njih, če ni s posebnimi predpisi kot s tem statutom drugače določeno.
Poslovno tajnost so dolžni varovati vsi, ki so v podjetju zaposleni. Ta dolžnost v skladu z veljavnimi predpisi traja tudi po prenehanju delovnega razmerja pri podjetju.
119.	člen
Kršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti pomeni hujšo kršitev delovne discipline, za katero se izreče kazen odpusta iz podjetja, kar se podrobneje določi v pravilniku o delovnih razmerjih.
120.	člen
Dokumente in podatke, ki veljajo za poslovno tajnost po tem statutu ali pa po posebnem sklepu delavskega sveta podjetja, sme drugim sporočiti direktor podjetja, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik ali oseba, ki jo delavski svet s posebnim sklepom pooblasti.
Dokumenti in podatki prvega odstavka tega člena se smejo sporočati drugim v naslednjih primerih:
—	če gre za splošno družbeno korist oziroma korist gospodarstva sploh,
—	v znanstveno-raziskovalne namene s pridržanjem, da se ne bodo uporabili v škodo podjetja,
—	če gre za medsebojno tehnično sodelovanje in izpopolnjevanje proizvod-nje.
Vodje skupnih služb smejo spročiti dokumente in podatke, fci veljajo za poslovno tajnost, s svojega delovnega področja drugim osebam le pod pogoji iz tega člena in da o tem naknadno poročajo direktorju podjetja.
XI.	SAMOUPRAVNI AKTI IN a) Samoupravni akti
123.	člen
Delavski sveti podjetja in poslovnih enot kot upravni odbor in drugi samoupravni organi po ekonomskih enotah sprejemajo v skladu s tem statutom in splošnimi pravnimi predpisi svoje samoupravne akte v obliki pravilnikov, sklepov, odločb, navodil in podobno.
124.	člen
Notranje samoupravne akte. ki vežejo vse člane kolektiva, določene po-
Ne šteje se za kršitev tajnosti, če se sporočijo dokumenti ali podatki, ki veljajo za poslovno tajnost, osebi, organu, zavodu ali organizaciji, katerim se smejo ali morajo sporočati na podlagi predpisov ali na podlagi pooblastil, ki izhajajo iz njihove funkcije ali iz njihovega položaja.
Prav tako se ne šteje za kršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti, če se taki dokumenti ali podatki sporočijo na seji samoupravnih organov podjetja, če je to neogibno povezano z upravljanjem podjetja.
Kdor na seji samoupravnega organa iz prejšnjega odstavka sporoči take podatke, mora navzoče opozoriti na to, da veljajo ti dokumenti oziroma podatki za poslovno tajnost, navzoči pa morajo tisto, kar pri taki priliki zvedo, varovati kot poslovno tajnost.
122. člen
Dokumenti in podatki, ki veljajo za poslovno tajnost po tem statutu, morajo biti že zunaj označeni kot taki (^zaupno« ali podobno). Shranjevati jih smejo vodje skupnih služb v posebej določenih prostorih, ki se dajo_ varno zapreti, ali pa se izroče direktorju podjetja, ki jih hrani v posebni varnostni blagajni.
PERIODIČNE PUBLIKACIJE
slovne ekonomske enote (notranji splošni samoupravni akti) morajo samoupravni organi sprejemati po postopku, ki je predpisan v tem statutu, razen če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
125.	člen
Vsak notranji splošni samoupravni akt mora organ upravljanja, ki je pristojen, da ga sprejme, predhodno objaviti delovnemu kolektivu svoje enote.
Predlog akta se mora objaviti na vidnih in dostopnih mestih najmanj 10 dni pred sprejemom, tako da se lahko seznanijo z njim vsi člani enote.
Organ upravljanja mora obravnavati pripombe, ki jih dobi k predlogu in na podlagi sprejetih pripomb izvršiti potrebne spremembe.
Tiste pripombe, ki jih ne sprejme, zavrne s primerno obrazložitvijo.
Enak postopek velja za spremembe in dopolnitve notranjega splošnega samoupravnega akta.
126.	člen
Vsi notranji splošni samoupravni akti morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo ter z drugimi zakonitimi predpisi.
Notranji splošni samoupravni predpisi sprejeti po določbah tega poglavja, ne morejo imeti učinka za nazaj in
ne začnejo veljati prej, preden niso objavljeni delovni skupnosti.
b) Periodične publikacije
127.	člen
Podjetje lahko izdaja svoj časnik in druge periodične publikacije, namenjene članom delovne skupnosti.
O ustanovitvi časnika ali periodične publikacije odloča delavski svet podjetja s sklepom.
Z ustanovitvenim sklepom določi delavski svet vire in način financiranja, ime in značaj časnika oziroma publikacije ter odgovornega urednika in uredniški odbor.
XII.	SANKCIJE ZA KRŠITEV DOLOČB STATUTA
128.	člen
Za kršitev določb tega statuta so storilci disciplinsko odgovorni.
Delavski svet, direktor podjetja ali druga po pravilniku pooblaščena oseba, ki sama ugotovi kršitev določb tega statuta ali kako drugače zanjo zve,
mora takoj zoper storilca začeti disciplinski postopek.
129.	člen
Vsaka kršitev določb tega statuta velja za hujšo kršitev delovne discipline.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE
130.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati dosedanja pravila podjetja z vsemi spremembami in dopolnitvami.
131.	člen
Samoupravni organi in skupne službe začno takoj delovati po določbah tega statuta. Kolikor se njihova organizacija in sistem dela razlikujeta od teh določb, morajo izvesti organizacijo in prilagoditi sistem dela tem določbam najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi statuta.
132.	člen
Ob prvem razpisu volitev določi delavski svet podjetja, v katerih ekonomskih enotah (volilnih enotah) bodo
v prvi mandatni dobi člani delavskega sveta izvoljeni samo za eno leto, upoštevajoč načelo, da se vsako leto izvoli polovica članov delavskega sveta.
133.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega statuta velja isti postopek kot za njegov sprejem,
134.	člen
Ta statut začne veljati z dnem, ko ga je po sprejemu delavskega sveta podjetja z referendumom potrdila delovna skupnost in se od tega dne uporablja, razen kolikor ni v tem poglavju za posamezne primere kaj drugače določeno.
Predsednik delavskega sveta podjetja Dominik Tomažin
NA 11. REDNI SEJI DS SO IZVOLILI NOV UPRAVNI ODBOR
Ker je d mesecu aprilu 1965 potekla mandatna doba dosedanjega upravnega odbora, so člani delavskega sveta izvolili nov upravni odbor. V volilno komisijo so bili imenovani tovariši: Franc Goljar. Edo Smrekar in Niko Dimc. Po daljšem poročilu o delu dosedanjega UO sta bila predložena dna predloga kandidatov.
V imenu obrata Vevče je predlagal kandidate tov. Edo Smrekar, o imenu, obrata Medvode pa tov. Niko Dimc, nato pa so člani DS s tajnimi volitvami izbrali naslednje člane in namestnike novega upravnega odbora:
člani: Stane M e! jo. Janez Vidergar. Viktor Penca. Mimi Svetek. Anton Pavlič, Tončka Slabe, Peter Novak, Niko Curk, Jakob Gaber in Roman Gaber:
namestniki: Franc Brinšek. Milan Jager. Ciril Klešnik, Vilma Srčnik. Ciril Zupančič, Milan Izgoršek, Alojz Zamida, Dominik Brdnik. Ivan Koprivnik in Franc Kuralt.
Na 1. seji novega upravnega odbora se je le-ta konstituiral. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen tov. Stane Meljo, za njegovega namestnika pa j tov. Viktor Perica.
Po končanih volitvah je DS razpravljal še o nekaterih važnejših stvareh, med drugim tudi o predlogu komisije za nagrajevanje o popravkih vrednosti delovnih mest na podlagi pritožb in o popravku nekaterih akordnih postavk. Odobrili so dodatek za dela ob posebnih pogojih kot so npr. obzidava kuhalnikov, delo ob popravilu kotlov, varjenje s svincem, razkladanje živega apna in podobno.
Imenovana komisija je še predlagala, naj bi se osebni dohodek iz naslova znižanje stroškov izplačeval vsake tri mesece, češ da se pri obračunu znižanja stroškov pokažejo velike razlike od meseca do meseca, ki prehajajo o nihanju od negativnih do pozitivnih rezultatov. V dobi treh mesecev pa bi se ti rezultati le nekako izenačevali.
Člani DS se s predlogom niso strinjali in so menili, da je le bolje izplačevati ta del osebnega dohodka sproti za vsak mesec, s čimer bi bila tudi evidenca gospodarjenja bolj očitna. V zvezi s tem je DS na predlog tov. Premrla priporočil komisiii za nagrajevanje naj pregleda del pravilnika o notranjih ekonomskih odnosih, ugotavljanju in delitvi čistega in osebnega dohodka in sicer pri normah in akordih za delovno mesto razkladalcev surovin, lesa in premoga tč. 4., 7. in 8. i kakor tudi tabelo nagrad vodjem transporta za znižanje stojnin.
Nadalje je DS razpravljal o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zaščitnih sredstvih. Spremembe je predlagala komisija za HTV in pa Zavod SRS za zdravstveno in tehnično varnost. Zavod, ki je pravilnik pregledal in ocenil, je mnenja, da lahko vsa dodeljena sredstva za osebno varnost pri delu bremenijo materialne stroške. Izjema so delovne halje, ki jih pravilnik predvideva admini-strativno-upravnemu in operativnemu osebju. Le-tem se lahko dodelijo delovne halje iz tega naslova samo o izjemnih primerih, sicer pa gredo stroški za to iz osebnih dohodkov.
Sprejet je bil tudi predlog plana razdelitve sklada skupne porabe. Predložena razdelitev je le okvirna, posamezne enote pa razdelijo sredstva po lastni presoji. Tovariš Lejko je o zvezi s tem pripomnil, da se občinska ljudska odbora v Medvodah in Mostah-Polje stalno obračata na podjetje za dotacijo za šolstvo, predvsem pa za zgraditev nove šole o Preski pri Medvodah. Ta problem je o Medvodah zelo pereč. Obratna delavska sveta se bosta morala o najkrajšem času odločiti, kako bodo ta sredstva razdeljena in porabljena.
Končno so na seji razpravljali še o načinu in. pogojih letovanja v počitniških domovih, pri čemer so ugotovili, da bi bilo potrebno planiranje dopustov le tako usmeriti, da bi bili počitniški domovi zasedeni tudi o predsezon.
Jože Purkart
»Naše delo«, št. 5—6, Vevče, 21.6.1963.
Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani