Listek, Po potu molitve in spoznanja. (Pripovest. — Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) II. Pretekio je pol are, kar ae je mučil goapcd Miicvič v čakalnici, ko ae zaslisi na peronu aeko vrvenje raad železaiSkiiai uslužbcuci. Ljudja so tekali arao somtertje, ae kJical, si pravili aeko vest o aesreči in pogledovali aožalno v čakalnico. Nato ae zaehsijo v načelnikovi sobi glaaovj. »Kako? Kaj? Milovičeva tovaraa v p!amenu!« so je razlegalo semfcrlje. »Reaaica! Ravao sedaj je priala braojavka«, odgovcri načeloiiV. >Ubogi tilovek!« re^e aa^elaik za treaatak. »Ta aovica ga ubijo. V reaflici je ta daa zaaj poic aesre&i.« Za neksj čaaa atopi a&čelaik v č&kalaico io pove previdao Dosre^netnu tovam;;riu drugo aearečo, ki ga je zadela. »Ša to!< vzkbkne abciec in g!ava ne ma od žaloaii pove^i na pr«a >Mar mrram v jeduem dae^u zgubiti vse?< Milovič se ap> raui, da \e dcbii zidnji čaa razaa naro čila, katerih raa sedaj ae bo mogoce apolniti. Njegova lepa tcvarna, delo dolgih ia raučmh let, je postala sedaj žrtev pozara in ojegoro premožeaje je vničeno. Motni pogled tovaraarja je letal po zecalji. Milovič ]6 bil sam v čakaiaici, ksr čati n& rsmi neko roko. Ko pogled;:, vidi pred aeboj duhavaika, ki ga sočutao motri. >Ne gubite upanja, dragi goapod!« rože milo auho-atk. »Ko aobena i|udska moč ne more p&m&gati, Bog že pcmaga.« Tovarnar se ^reako aaamehae. »Bog!« odvrae porogljivo. »Ne tolažita aie s lakim apsajem! Meci ae poraaga aobea Bog!< »Ako vernjete, vam bo pomagal Bog«, ma odvrne dubovaik milo-reaa'!. »Obrnite ae k njemu z muiitviio in isaupnira srcem « Mžlovič m obrne, ker ai hotel dslje govoriti o tem. Veadar Bia te duhovnikove beaede ne gredo iz glave. PolasU se ga mis«I, da ga morda Bog teiko akafta radi niegove nevernoati ia zasmehovanja verakih resnic. Ali takoj vrže od sebe to raisel. »Bil bi brez pameii;« govori sam 8 asboj. »Ti ei človek ia cacraš preaesti to, kar ti je namenjeao od uaode. V aadzemeljske moči pa Be vipraj, kakor stara babs.< Ko se je motil a temi mialimi, oride v čakalnico načolaik postaje ia rau javi, da pride vaak hip tcvcr. Milcvič ae pripravi, ia ko pride vkk, si poidče prazea prcaior v voza. Tbžka ie bila vmitev tovaraarja. Eo čiovek žeii, da bi biio mogoita, da poieti k svojemo ciiju, a \e primcraa, da potuje ua počaanem vozu, mu je vaaka uiiaata večnoat ia potovanje ueznoiao. Tako je bilo tadi Miioviču, Nearecai tovsrnar ja nemirno sedel v voza. Zopat ae Ra polaste čudae BDsli. Mogoče, da je kdo reSii v aadaiera hipu njegovc žeao. Kdo ve? Mogoče je v zadnjem trenutku *el tam raimo kak človek ia jo reSii? Td slutaje ;w !36 mu zopet zdele aeverjetae in zopet ao ma padle v glavo be^ede duhovnikova: »Ko ae more pomagati več nobeden človek, Bog pomaga!« Ko je bil Se dečsk, verea in bogaboječ, m je v vaaki potrebi obračal z zaapanjem k Bogu. Na koleaih je ktaŁal pred OdreSeaikora proaeč pomoč in zasčilie — ali senaj! V svojem srou je čutil nekaj, ki ga je sihlo u»j to atori Se sedaj — aii kako bi ae to zlagalo potem z ajegcvimi nazori? Bogaboje^ knstjnB se z&teče r avoji aezgodi k Bogu in zadobi v molitvi tolažbo, ker je zagotovljen, da ma pomore nebeŠki O&e. A aerreraik, prcsvilijeaec, kakor 36 imeauiejo, ostaae zapu3čea brez tolažbe. Tako je čutil tadi Milovič. Vlak 83 ]6 bližal h koaca tovarnarievega potovanja. Sedaj se ast&vi. Milovič plane iz vcza in beži preko livad ia polja po najkrajsi poti proti svoji hi8i. Preide preko one brvi, Ba kateri je malo prej stala ajegova Lilija. Nikogar ai blizu. Z leve strani, kjer je bila ajegova tovaraa, bil |e sedaj celi kap pepela in gosti stebri dima so ae dvigali proti neba. Milovič ae za to ae zmeui, ker misel njegova je bila, da pride čim hitreje domu. Skozi peri voj poleti v hiSo, dalje po stopnicah in skoro podere sobarico, koje zajokaae oži so kazale veliko bol. Od ihteaja ni mogia spregovoriti aičesar. »Kje je ona?« vikae ves iz seče. Sobarica ma pokaže vrata gospe. »Zdravnik je notri«, spregovori komaj dekle. »Zdravaik!« vzklikae Milovič. Kakor blisk ma Siae v glavo, da zdravnik airaa pri rarliSu aičesar opraviti. V tem stopi v sobo. Nasprcti ma pride stari hiSai zdravaik. S prstom na ustih tiho dč: >Urairite ae prej, predno idete k aji.« Rablo, čisto rshlo potrka iVilovič in vatopi v spalaico. V sobi je bilo polmračno, ssmo skozi zaatreta okaa [e silila avetloba. Vse je tibo 1 Preteče aekaj časa, predno se oči privadijo one teme, in tedaj — ali sanja, ali bedi? — Ali je to le domisljija vznemirjenih možgaaov? Na aasloBJsSu leži v fivoji J.ni opravi ajegova predraga soproga. Mokri, črai lasje se ji apaSeajo čez ramena. Oaa se med tem vzdšgne. »Moja Lilija!« vzklikae on. »Dragi moj Vladko!« vzklikae ona radoatno. Ia jokaje padeta drag drugemu v aarocje. Oo io čvrato objame, kakor bi ae bal, da mn je kdo zopet ne uzame in poljabuje ajea obraz. »Je li to mogoče?« vzklikae večkrat. »Ti ai rai reSeBa? Kako je to bilo? Kateri jaaak te je otel smrti ?< Oaa ga gleda a svojimi milimi očmi, v kojih 80 se leaketale aolze in i€: »Oa je plačal svojo zvestobo s svojira življeajem!« »Ah«, de preplsieao Milovie. »Kako 86 imenuje? Ali je morebiti delavec naSe tovarne?€ (Daljt iltdi.)