Tečaj XXXII. spodarske > obrtniške narodne Izhajajo vsako sređo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za řetrt leta 1 gold.; po S il jane po polti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 11. februarija 1874. Obseg: Nekoliko o umetnem gnoju Nova iznajdba za namakanje travniko Ćebelarjcm v prcvdarek. morejo biti gospoda govrstne novice. Bismark in pa véliki škof Ledohovski Žaba-žabica. Naši dop Nov i čar Slovansko slovstvo • / . Vsi ne Mno- Gospodarske stvari Nekoliko o umetnem gnoju za živinsko pičo, ali ga pa še celó v kakem kotu brez vse koristi segnjiti pusti. Mi dobimo tedaj gnoj samo od onih rastlin , kntere prekuhane kakor odpadki pri- Spisal Fr. Kuralt. Najnavadnejše načelo poljedelstva nekdaj bilo je dejo od člověka ali pa od živine in pa od onih, ki smo )ib porabili za steljo. Mi moremo zemlji tedaj povrniti samo to, kar so jej ravno te rastline odvzele. Za rast- ne pa } katere je poljedelec tri letno obdelovanje zemlje, in sicer tako y da je ena slamo, podzemljice, ali pa v podobi prodal, na priliko zrno in pa y za one, katere je 9 mesa, špeha, volne itd. živina sama upotřebila za svoje tretjina zemlje počivala, dve tretjini ste se pa vsako leto obdelovâle. Ko se je pa ljudstvo od leta do leta zgubljene moči, ali pa vožna živina kakor odpadke na množilo, zemlje za poljedelstvo pa zarad tega vendar cesti pustila: za vse te rastline poljedelec nima gnoja, ni več, marveč še manj bilo, se je zapustilo načelo tri- toraj tudi zemlji ne more povrniti tega, kar so jej te in nadomestilo s kolo ba- rastline vzele. Zemlja bi začela^péetríT, pridelki bi bili letnega obdelovanja zemlje utiu > « lil a ne tu » I , Ju uuuviuv.ianiv » ---------— ---~ • — — — *J — — —--* " f 7 r - ~ ---- » renjem. Zemlja pri kolobarenju ne sme več počivati; od leta do leta manjši , ko ne bi imel poljedelec sred- sili JO poljedelec, da mu enkrat ali celó dvakrat vsako »tva, si sam gnoj pripravili in zemlji tudi za te rast- leto rodi, ter tako njegovo družino redi in mu trud in Hne njeno hrano povrniti. In tak gnoj, katerega si post roske povrne Ijedelec brez stroškov-lahko sam napravi, je mešanec Zemlja pa poljedelcu samo takrat neutrudljiva ro- (kompost). Dobro pripravljen mešanec je toliko vreden, svojo dolžnost proti njej kakor dober gnoj. Dr. Frank je po pravici rekel v diteljca ostane, kedar tudi on spolne. Dolžnost njegova pa je, da tudi on zemlji dá svojem času: „Jaz sem prepričan, da pri pomanjkanji da jej namreč v podobi gnoja hlevskega gnoja je poljedelcu samo z mcsancem mogoČe vse povrne, kar' jej je vzel v podobi različnih pri- svoje pridelke poraň-žiti." JStockhardt imenuje kup -1 ^ 1 ft_ ^ — AO O vi A ft n rřir\ Al a K r% i I i /l A rr*> n A i ( í tt Ir r» f ama J ^ /i rw I n to, césar potřebuje, d e 1 k o v. Najnavadnejši gnoj ima poljedelec v živinskem mesanega gnoja „hranilnico gnoja", v katero poljedelec odpadke svojega gospodarstva spravlja, ki bi se drugaÓ ali blevskera gnoju. Daje ta gnoj najboljši in naj- brez vsake koristi zametali. Tukaj pa postanejo velik bolj naraven, ter da ima vse dele v sebi , katerih rastline za hrano potrebujejo, to priznavajo tudi najbolj učeni poljedelci, kakor Judi najslavnejši kemikarji, na kapital, kateri mu kasneje zdatne obresti donaša." (Dalje prihodnjič.) pr Liebig, Wolf itd. Živinski gnoj ne povrne zemlji samo to, kar so jej rastline vzele, ampak on zboljša tudi zemljo, ilovnato zemljo rahljá, kremenasto naredi bolj zateglo, mrzlo greje, pretopio pa hladi. Vse to doseči je pa le z dobrim gnojem mogoče žali- tolikih gospodarjih vidi, ima i m é Nova iznajdba za namakanje travnikov. 9 Na znanje našim posestnikom. V?aka voda ni dobra na travnik. tako ; nikakor pa ne le z i z pra no steljo, katera se bog, dandanes še pri gnoja, pa gnoj ni. Ali pa ima poljedelec toliko hlevskega ali živinskega marsikateri kmet 9 Čehi pravi in za nj i mi tudi Korošci f gornji Stajerci, Moravci in drugi so izpričali, ua v sa ka gnoja da more zemlji ž njim povrniti vse to, kar jej ]e on s svojimi pridelki vzel? To hočerao ob kratkem pregledati. voda jc dobra na travnik, ako se le prav rabi. Na Českem, Koroškem in drugod imajo močilnike, v katere vodo vjerna jo, in jo vsak večer ali vsako jutro po travniku izpustć; če pa voda sama na sebi ni dobra, denejo nekoliko gnoja v močivnik, kar se prav obilno Poljedelec žanje in dobi od zemlje zrnje in slamo, izplača. Koliko več^sená se po takern namakvanji trav- 9 to e 9 O prideluje pa tudi perje in podzemljice. Vsi ti pridelki nikov pridela vzeli so iz zemlje sebi potrebno hrano, nekoliko so je dobili tudi iz zraka. Zrnja poljedelec nekoliko porabi razširiti, ker zapiranje in odpiranjc zatvornice za s voj živež, nekoliko za živinsko pičo, nekoliko ga močil nika je stalo G do 10 gold, na leto, če je mo- Korošci in drugi dubro vedó. Vendar se tako močenje travnikov dozdaj ni moirlo zeló razširiti, ker g* t* O I WJ S \jCà y Iiviwimv/ XjC* lit t IIIOUV J7IVV y livovi« b J vr ^ V * y wv J ^ ^ pa na trgu prodá, ter si za ta denar nakupi drugih po- čilnik blizo kake hiše bil; ako je pa travnik z močil trebnih stvari. Ravno taka je tudi z podzemljicami. nikom daleč od liiše bil, kar se večidel primeri, se je Slamo porabi poljedelec nekoiiko za škopo, nekoliko za pa odperanje in zapiranje zatvornice v mtčilnikiu le ta- Bteljo in pićo, nekoliko je pa še prodá. Perje porabi krat izplaćaio, ako bilo je več travnikov in tedaj več močilnikov zaporedoma in tudi dosti vode zraven. Al eno hiš kje pa je potem kontrola (nadzorstvo) za odpiranje! opravljali? Kako bilo bi v tej hiši, ko bi vsi isti posel W^k till ft a mm m m m — _ ♦ Da Jaz sem pa zdaj iznajdel prav prosto naredbo «s»£J oouí J^cv *j I«u«juvi piuoiu uctivuuu, pO Httll au U<* UI VttI ZiIViUU ua p&SO gOUlll , kateri voda sama zatvornico, kedar je močilnik z hiša kmalu propadla, kajti ko bi vsi kuhali kali ali da f na priliko > vsi živino na pašo gon vsi kuhali, vsi drva še- go to vo bi ta kdo vodo napolnjen ayuiujcii, odpre, acuai »vu» pu uavui&tt is- uciuvai poijo, Kao ui aoma aruga opravna opravijal "ť zatvornica spet nazaj pade in odtok močilnika Nemogoče je tedaj, da bj Ijudje ene družine vsi ena in ob teče zaklene. ------7 ----- J -------- — (/»vj/wv,,^ J "i » 01 auuoiij ftUU UI UU- kedar pa voda po travniku iz- deloval polje, kdo bi domá druga opravila opravijal ? 9 Vsak tesar to pripravo, ako jo je videl ) lahko ista pravila opravljali. Ce pa je to nemogoče v malem naredi. Dobil sem od vis. ministerstva predpravico (privi-îegijo) in sem pripravljen vsakemu za majhne krajcarje to narediti. društvu nekoliko ljudi, kako bilo bi to mogoče v celem tolikem društvu vsega človestva ali vsaj cele ene države? Gotovo ne! Jasno in očividno je pa nasproti tudi to, da ni mogoče, da en sam člověk vse opravlja tako, da ne bi mu Večidel vsak kmet ima v kakošnem kraji pašnika treba bilo pomočí druzih. Vsaj je Stvarnik sam rekel kak prostor, kjer je en palec (colo) močen studenec ali da ni dobro člověku samému biti 9 potok blizo; s toliko vodo se dá en do treh oralov paš Adamu dal ženo. Da 9 pa je zatega del vsak Člověk sam za sebe živel nika dobro namakati in tako v najboljši travnik spre- to bi se jako kukavno na svetu životarilo 9 meniti. zato mTu^u.u, in to prav «atu, ker en člověk nima toliko moči, da bi si mogel Prosim vas, ki take močilnike za namakanje trav- vse sam narediti, da bi se mogel vsega sam naučiti. 9 nikov že imate, da se hitro v frankiranih pismih na me obrnete, da vam vsem, ki ste v enem kraji, ob enem Zarad tega si moramo, če želimo prijetno živeti, opravila med seboj razdeliti tako, da vsak posamesen člověk gori omenjeno samodelalno zatvornico naredim. Ko bodo stori nekaj, vsi Ijudje pa da store vse. drugi gospodarji očitni dobiček videli, bodo vas gotovo bilo, da bi vsaka kmetijska družba Pomislimo gamo malo, kam bi svét přišel, ko bi si posnemali. Dobro bi podružnica in vsaka kmetijska šola en močilnik moje člověk moral bi biti vse; moral bi biti poljedelec Ijudje med-se ne razdelili opravil. znajdbe dala narediti. *) hovnik, uradnik, vojak, sodnik posamezen du- 9 Prosim tudi druge gospodarske časnike te vrstice kožar, kotlar, minister ponatisniti. 9 kralj , čevljar in vse , krojač drugo 9 stolár t na svetu. Na sv. Gori 5. svečana (pošta Sava, Siidbabn). Simen Kosmač, administrator. Al to je nemogoče, kajti kdor hoče vse biti, on ni nič. Akó je tedaj to vse jasno, kar vsak vé, predno je te vrstice bral, je po takém jasno tudi to, da vsi še v Oebelarjem v prevdarek. Ijudje ne morejo biti gospoda. V 11. listu „Slov. Čebele" beremo to le: Znabiti bo katerega umnega čebelarja zanimivalo ^cjuauibi uu nabvicga uiuuu^a ^^uviaij« I/WIUUJI»HHV ali tudi k posnemanju nagnilo , če mojo lánsko zvijaČo e pa rečemo, kar vsi sami dobro veste, da vsi ne morejo biti gospoda, nočemo s tem reči, da bi sin kmetiski ne mogel biti gospod. Večkrat je kmetiško dete mnogo bolje, lepše in pametneje, kakor je gospôsko. priobčite. Zvedel sem bil namreč, da je neki bližnji sosed znanému barantaču šest panjev obljubil. Vedel sem, da lakomnik druzega ne pozná, kakor žveplo; zato sem soseda prosil, naj meni rajši žive Čebele dá, kakor bi jih pomoriti dal. Zadovoljen je bil, in ko barantač pride Nemojte misliti 9 da Je Bog spod ali je kmet, marveč mislite na to pazil na to, ali je kdo go- 9 kar resnica 9 to je } da Bog dobro glavo in dobro sreo daje ravno puu^ J me pokliče. Ze je svoje žveplene trakove pri-merjal, ko pridem in rečem, da bom čebele jaz vzel. Debelo me gleda, pa vendar ne ugovarja veliko. mem jib na dom y Vza- pustim jih nekaj Časa brez matic in tako kmetom , a ne gospodi sami. Zato je gospôsko dete večkrat največi butec, kmetiško pa je posebno pametno. Gospôsko dete utegne biti pokvarjeno in hti-dobno, med tem, ko je kmetiško mirno, dobro in blago kot jagnje. To je naj večkrat odvisno od starišev, sploh pa od izreje otrok. Redko se primeri, da hudobni sta- t mi že ve jih potem po svojih panjevih razdelim. Eden leti ni rojil, tedaj mu vzamem prestaro matico, ter z mlado nadomestim. In letos, ko so bile vse čebele zanič so moje, če tudi ne po najboljši letini5 vendar zadosti dobre : imam precej medu, in upam tudi zanaprej dobre da riši imajo dobro dete. Pa tudi kažejo skušnje spôsko dete v městu svobodneje izrejeno se lože pokva go- riti more, kakor kmetiško dete na kmetib 9 9 in ne sliši toliko budih del. kjer ne vidi tem pa nočem reči, da vsak kmetiški fant mora 9 čebele imeti. Veste, kaj mi na misel hodi? Bi ne bilo dobro, ko bi umni čebelarji od sosedov svoje okolice panje, katere mislijo zatreti, pokupili? Lastne čebele bi si lahko zbolj- ostati pastir in poljedelec 9 ne 9 tudi kmetiški fant se more učiti viših sol in postati gospod, morebiti viši in bolji, kakor otrok najimenitnejših in najbogatejših sta- Al zopet nemojte misliti, da vsako kmetiško risev. šali, méd in vosek bi pošteno očistili, ne kakor se stikrat zanikerno in nesnažo delà. Jaz mislim, da bi se dalo dobro blago tudi dobro prodati ; da kar zamore dati lakomen berač, more dati tudi umen čebelar dem je pa t Ijtt- tako vse eno, ali se čebele pomorijo ali pa ohranijo. In Če bi se takih umnih čebelarjev več vkup združilo, bi se znabiti vsa druga, boljša kupčija odprla, in s tem posredno tudi čebelarstvo podpíralo." dete, ki se malo lože uči, mora postati gospod. „E! da! to je vendar nepremišljeno govorjenje; če moj otrok ne postane gospod, čemu pa ga pošiljam v šolo? Bolje bi bilo, da mi domá ostane kmet." — Nemojte tako govoriti, prijatelji! vsak, kdor v šolo gré, ne more postati gospod. Mar mislite, da kmetu ni treba nič znati? Mar mislite, da bode kdo dober poljedelec in veljaven gospodar, ki se nikdar ni nič učil? Motite se, dragi prijatelji! Kmetijstvo je znanost, zdravni- Za poduk in králek cas. Vsi lie morejo biti gospođa. Vsak izmed nas vé, da ne morejo vsi ljudje enega in istega opravila opravljati. Vzemimo na priliko le kakor tudi je znanost obrtnijstvo, učiteljevo, kmetiški stan nadloga štvo itd. Žato Je mnogim brez Prav bi bilo, da bi družbe kmetijske in tudi drugi spoštovan je, kakor vsak dobička, ker se niso nič učili in zato ne vedó već kakor njihov hlapec. Kmetijstvo pa ni hlapčonstvo, ampak modro gospodarjenje. Da se kmet nauči umnega po-Ijedelstva in ne samo brati in pisati, obrajtan ia drug učenjak koj vedeli ceno močiluika. Zato prosimo, to prihodnjič na- s svojim stanom tudi zadovoljen biti znaniti po našem listu. Vřed. t bo gosposkega stanů v městu. Naj nihče ne misii potem pa more si želel da go- 9 in ne 9 » f • _ _ poda nima skrbi, če je lepo oblečena in ima lepše sta-1 çerkvi sovražnih postav. Sčasoma potabnejo tedaj vse novanj e, kakor. se ahaj med kmeti.; Vsak teda], kdor v zápor. In kaj bode ljudstvo k všemu temu reklo? ni se bil gospod, ne vé, koliko brig ima marsikatera gospoda, in ko njene skrbi in adloge poznal rekel e Bismark morebiti celó namerava to, da na mesti od stavljenih škofov nastavi vládne „starokatoličanske" škofe bi gotovo ne . samo, da. ne more jo vsi biti gospoda, mar^ ne bo jih priznavalo ljudstvo za svoje više dušné pastirje več bi vesel poskočil, rekoč: Hvala Bogu, da ne mo* pa tudi tacih fajmoštrov in kapelanov ne če bi t f se remo vsi biti gospoda 1 » Pučki Prij dobili ki bili odpadniki Rimske cerkve. Potem Politične »tvari. m Bismark in pa veliki škof Ledohovski. Kar v s^edečih vrsticah povemo, zgodilo seje na kam Evropo žene mož Pruskem (Prajzovskem); vendar to, kar se ondi zdaj „železo". pa bi bile cerkve prazne in vrnili bi se oni žalostni starodavni časi, ko so preganjani duhovni morali po skrivnih krajih opravljati službo Božjo. Vse to morajo nasledki biti, če ne bode Bismar-kizma popřed konec. Avstrija zdaj lahko vidi, dokler ni še prepozno^ . kateremu geslu je ,,kri" in i 9) godi vsled tega, da po pcstavah skeg leta d maja meseca lan- sega v zadeve katoliške cerkve, to se utegne tudi pri nas v Avstrij log god it t če verske pred Zabavno beriio ; ki jih je ministerstvo preteklega meseca predio žilo državnemu zboru v obravna ; postanejo postave Avstrijsko ministerstvo stopa popolnoma v stopinje Bis mladoslovenski) Žaba žabica. markové ali prav za nemški Kruboslovska crtica iz današnjega časa. liberalci tiščijo ministerstvo, da mora bandero libera- Mlađe žabice so kaj lične živalice. Ko se izležejo, lizma čedalje bolj razvijati; Bismarkova predrznost sega skakljajo za starimi, daje veselje jih gledati, in posne-pa že celó na Francosko, Belgijo in Lásko in zapove- majo# kolikor jim mogoče, starke. Pa da častiti bralci duj t • ondašnjim a dam ) naj časnike in škofe, ki bra- ne bodo mislili, da jim hočem modrovati o čveterono nno etinje katoliške vere, preganjajo silovito Poglejmo zdaj Pruskem ) kaj se je godilo dne t. m na gatih žabah, jim že v začetku naznanim, govorim, je o dvojenogatih, toraj krščenih žabah. da vse, kar Velikega škofa grofa Ledohovskega na Poznan Od Zaba, katero imam v mislih, rodi se v domači kotli, konca je prav ubogljiva živalica, se dá učiti in pri- skem (Poljski deželi na Pruskem) je vlada Pruska uka- pravljati za svoj poklic na stroške roditeljev, ki jej ho- zala v zápor peljati v Frankobrod na Odri, 1 brezverskim postávám zato f ker se stanovitno Pa kaj bo zdaj? Vladi nemški ne ostaja druzega, kakor to i da v ječo vrže vse škofe, kakor je v jeČo četa nakloniti prijetno in spoštovano prihodnost. Toda kmalu dobi žabica svojo glavico in starišem nasproti jame si izbirati svoj pri hod nj i stan. Tako premišljuje sèm ter tjè, kaj bo, a pri tem se ne uči toliko, kolikor grofa Le- postopa in se klati po družbah, ki jej niso ne po sta- dohovskega ah pa da prekliče cerkvi sovražne po- rosti, ne po izobraženji pristojne. Vsled tega se jej stave^ zbudi duh napuha in napolni tište prostore v možganih, Če utegne morebiti kdo misliti, da je nemska vlada le ki so odmerjeni znanstvu in učenostim; vsled tega se posebno piko imela na tega škofa, zato, ker je po rodu jamejo delati žabici mehurji prazne domišljije in sokro- J/, J' • •• v - Q " WWWAM^ «M " V A JW i' 1 v v% v» J tt LU j V U^ICili đJCL KJI V» A Ui^ilUIJK JL/A U^UV Poljak in skof s lo va n s k e dežele, moti se. Le do- vica prevzetnosti šine v njene žilice. liovski je bil Ijubljenec Pruske vlade ves čas od leta Zdaj pa čez noč hoče postati veljavna žaba, ki bi kar je nastopil prestol Poznanske škotije. Ledo- sedela ob bregu domače kotle na solncu in règljala i kajti Domá med znanci, ki dan za dnevom opazujejo napredovanje in rast žabice, se to ne dá tako 1866 ^ bovski je bil prav „vladni škof', kajti on se je skrbno drugim verninT žabam, a nihče je še ne posluša ogibal vsacemu poiitično narodnemu razporu z vlado; premlada je še. prepovedal je zato celó svoji duhovščini udeleštvo pri volitvah, in s tem se je hudo zameril mnogim narodnim lahko doseći*, kajti žabe so tako predrzne,^ da hočejo duhovnom. Tudi sama Pruska kraljeva rodovina ga videti prej delà, predno verjamejo besedi. Žabica naša je rada imela in visoko cenila; kedar koli je přišel v toraj, končavši domače šole, potuje na ptuje da bi se Berolinu h kralju, vselej so ga z veliko častjo sprejeli. odtegnila nekoliko časa pozornim očéin domačih žab Ta prijazna zveza s kraljevo rodovino je škofu Ledo-hovskemu toliko poguma > znana jej je a je januarija meseca teri poslušajo rajši glas žabe, ki pride iz tujega tudi napaka prebivalcev domače kotle, ka , nego tište t ki se ni ganila iz domaće kotle. To je sicer po- uvionumi tunou |juj;uuj ,Vaterland" hoče vedeti, da je še pred kratkim iz ali v Zagreb in tam straši natakarje po gostilnicah in zanesljivih virov iz Berolina zvedel, da nemški cesar ne jim ukazuje; nekatera se tudi res kaj nauči je to res, kom vred jej gré v glavo velik meh napuha bode dovolil zapora škofa Ledohovskega. pač očitno znamenje neskončnega vpliva mark ima do cesarja. Ce 9 ki Sa Bis- 7 f a z nau koš pre- vzetnosti in besaga domišljije pa se prime njenega hrb Kaj bode dalje? Ali morebiti Bismark misli Škofa bode ječa prevarila? nadjati. Ce pa je f da tanca. Tega Žabici se pokaže komaj prva senca bradice pod Poznanskega se isto zgoditi vsem drugim Škofa zapreti dal škofom na Pruskem se pac ne more nosom in že je žaba. In kakošna žaba! Komaj se i ) mora ki so prikaže zopet v domači kotli, že jej ni nobena reč všeČ vse je preborno, preslabo, regljanje dotnačih žab jej ni istega značaja. Po takem pa vsi kat<»liški škofi na Pru- več spodobno, vse so jej prenevedne, okus njihov se jej skera pridejo v ječo. In če namestniki pridejo na města zdi ostuden, kajti navadila se je bila zunaj tuje piće, zaprtih škofov, bodo ti gotovo tudi uporniki katoliški ki se pa domaćim ne prilega in je njihovemu zdravju naravnost Škodljiva. Ker pa žaba žabica brez nič ne more živeti, poišče si najprvo kake c. k. kotliće, kjer se voda ne posuši tako lahko , in od koder je domaće žabe, ako bi se jim presitna zdela, ne morejo pregnati. _ m 0 prestavljeno pesem, c. k. nadzorski kotlići. se nad ja f da bo zdaj kmalu ker Sicer pa je ta žaba-žabica čisto nima li« KJVSj MIVV Ui OU J & LU V/OI l/IIU UUV/i« j 11U UJ U I V J U V/^Uail« M\.\J L UUUA àJV? U y 111 O Tam pa se vsede na najviši kamen in zažene svoj za- jej molí c. kr. roka in skače za drob ti Želi kviško grize, ki jo mo ta glas ni njen, vsaj ni bavljivi gla3 po okolici, nekdaj njen, ampak slišala ga je govilijo druge žabe, po narodnosti ne, paČ pa po duhu v veliki luži, kjer bil ro w V JVJ v. XV. . IUR«. jej, VI« ju UUO^ÛO y OïVjfVU, potem bo vtihnila in domača kotla bo imela ena po u vi u ivu av loavjy r\ i \\ da jo doseže v skoku kruhu ijajoča usta manj Nešuklj e, profesor žabjcslovj in okusu njej enake. Ta luža imenuje se ,,Neue freie Presse" in naši žabi - žabici se pesmi, ki se v njej pre-pevajo, prav prijetno razlegajo po ušesih, zlasti kar so 8e pomnožile za neko novo nerusko pesem, ki se „kon-fesionslozerca", pa tudi „purgermajstrov zakon" imenuje, in zabavo, ki v Novem Sadu že izhaja četrto leto * »» Slovansko slovstvo. FJIAC HAPOftA", tednik za narodne stvari, poduk Naša žaba žabica bi kaj rada priporočila to pesem letos z lepimi slikami f se s pa domaćim žabam, a tim tako et je ni po volji ker niso nem lesorezu „san (sanje) kraljevića Marka" jim grla ustvarjena za-nj. Zaba-žabica ima sicer veliko napuha in domišljije o sami sebi, a prav malo da je obraz sv. Save. Prvi list kaže nam v liČ- , drugi pa * )f Pučki Prijatelj", podučen in zabaven časnik, ki malo prave pameti in vednosti; dokaz temu vi upi . ■ ■■ nekatere večere ličnim žabicam domačim regijala mnogo ", a prav nič ni prišlo iz njenih možganov, marveč vse je bilo le tuja pesem, katero si přestrojila naša žaba-žabica po tu jih glasovih, ali kratko se je iz Varaždina preselil v Zagreb, se tudi letos kinči o ,,svobodi in napredku s slikami; v prvem listu prinese! je podobo bana Ma- _ ______: i _ __ j________ _____p • _ i. ____ zuraniéa, v drugem prof. Francelj n a, v tretjem pa .1® rečeno, přestavila jo je le v dornači jezik in s tem nekoliko zbegala mlade žabice , ka ter im 80 pa pametne matere domá že zopet vravnale narobe zasukane glavice. Pa naša žaba-žtbica s tem vspehoru ni zadovoljna. mili obraz škofa Strosmajera in notranjstvo stolne cerkve Zagrebške. * Dve jako zanimivi zgodovinski nemski knjigi je izdai dr. J. B. Weiss, profesor povestnice na Graškem vse- učilišču. V prvi govori o povesti Carigradski in BeneŠki od postanka tujih držav do 10S4 ? v drtici pa o Ju Napuh, domišljija in prcvzetnost ženeta jo dalje, njen krik se mora dalje razlegati, kakor le po bregovih okoli njene c. kr. kotliće, kajti naša žaba-žabica vć, da dan-anes ti3ti pride najprej do gotovega c. k. ali druzega ki najglasneje kriči. Lep izgled goslovanih, posebno o Hrvatih, Srbih in Bolgarih, ki so imeli tadaj samostalne narodne države, memo Slo-vencev, katerim železní ogrljaji neuiške prevlasti žalibog narodnega gibanja niso dopuščali. ,,Primorac u > ki iz te kruha prav po ccni ima na nekaterih žabah iz nasprotne kai ccz noc ne vc se prav , kako so po stale m nad- zornice učnih zavodov; to je pa prijetna in napuhnjené ,Weissové" knjige je odlomek o Hrvatih posnel, toplo hvali „pravičnega poznavatelja jugoslovanskih zgodovin skih sodi. razmer in pravi, da kot „pošten Nemec pošteno žgackajoča sline cédé. stva na se in rana Treba f po kateri se tudi naši žabi žabici .Ie le obrniti pozornost višega nadzor- * Vcrtcc časopis s podobami za slovensko mla morda se žabi-žabici poděli tudi kaka podnadzorska kotlina, v kateri se dá prav prijetno skak- dost, vredovan in na svitlo dajan od Ivana TomšiČ V t fl i • m A 1 v Ljublj t nastopil je letos že tečaj lista Ijati; tudi zadobi po taki kotli glas večo veljavo bo že rcgljanjs kaj ali nič vredno. y naj Setosn ja ležita pred nami, ki kažeta, kako marlj vrednik prizadeva izbirati tvarino, šolski mlad si Naša žaba-žabica premišljujc noč in dan, kako bi stavki so vrstijo tako lep obrnila pozornost višega nadzorstva na se, a ne pride memo v stvari in besedi. Pod da ni čak aj pri in kratkočasni se- ) čuda da mlad čita teli m čitatelj komaj jej nic tehtnega na misel. Tudi pri žabah namreč je meseca, da priďe nov listek na svitlo prvega ta prikazen, da če v glavi ni dosti, tudi iz nje ne more veliko se začenj priti. Zaba-žabica premišljuje. Neki žabici njene nove mé tors k tudi mladi prav ne vsacega dojem listu lahko razumljiva razlaga mere. vrste je pomagalo v nadzorško kotlico to f d a .1® vzela žabico , ki je bila prej pri veljavoi žabi kuharica so pa še po8eben kapitel Zastavice in računske naloge O > po katerem mlad » za šega in si svoj ura bistri Na bi tedaj vsi željno renski družico; žaba žabica sc ozira krog sebe, a nikjer ni stariši svojim otrokom privosčili „Vertec" in učitelj videti enake žabe, ki ui se aaia vzeu za aruzico. v tem jej pride na misel, da je sraka nekdaj se nališpala ki se ala vzeti za drožico. ske mladine p nega lista. razsirjenje vse vale vred s pavovimi peresi. Vesela skoči naša žaba-žabica 8 vicah (uganjkah) go Ker smo ravnokar o priljubljenih zasta » kamna, kjer je premisljevala, vsede se v kotlico in jame brskati in iskati kake pesrai, katere bi se naučila mi imo eno uganjko naj castitemu ai neki dništvu tudi » ijste a in jo zapela kot svojo lastno ter po tem petju obrnila skem se sliši turski pozornost na-se. Kar išče, najde, in 6Ícer pesem, nijsmo", ne pa „ .Ie pela v luži „N. fr. ki se Presse". Gre, jo přestaví v svoj bašť < jó"? píše in Vertec" na Sloven t jez;k premeni nekoliko imen in J0| přidá v se nekaj drugje pisanih škandalk ter jo posije v Časnik žab-žabic, kjer se pojó že skoro izključljivo pesmi, katero se razlegajo ob bregovih luže ,.N. fr. Presse". Zabji list sprejme to pesem , ker se tudi njegovim po „N. fr. Mnogovrstnc novice, * Arma de velikih Evropejskih vlad ob Času vojske. Ne m čij a ima z voj nimi reservami vred 710.370 mož z 2083 topovi ; Rusija s Kavkazko armado in Don- Presse" oblatenim žabam e po i) na uho prilega, in druga žaba, ki posreduje zvezo med kotlo žab-žabic in luzo ,,N. fr. Presse", skimi kozaki 650.520 mož z 1538 topovi ; ska 533.550 mož z 2160 topovi; brž telegrafira tej luži, da se v kotli mož z 1690 topovi; Franco- Âvstrija 452.450 Italija 295.900 mož z 912 to mladili řabic ravno ista pesem konfesijonslozerca 8 kanta to „purgermajstrovega zakona" Angležka 71.800 mož z 240 topovi za Zà be poje kakor poví ; takém ima Němči ja najmočnejšo armado Po t ker sicer v avni luži. jako močna Rusija je zeló obširna in ker nima še železnic povsod, ne more armade svoje lahko združiti Na to so se po vseh nasprotnih lužah žabe veselja na enem mestu. Al ker so na Francoskem že leta prekucevalc, nasa žaba-žabica pa, ki je podpisala svojo 1872 vpeljali splošno dolžnost vojaštva in ker raz- JJWIíl 45 —S. k.' ;, ,.. Vf' » " a ^^^ 'lit ^ ._- * ■ • —, — L "* ... p glas Ruskega cara od 14. dne t. m. za prihodnje leto riskem vsa solska mašina ustavi, če se ne doseže po tudi na Russkem okl plo dolžnost vojaštva, razumek med dotičniki. Okraj m kraj šolski sveti se boste potem Francoska in Ruska armada zdatao nočejo imeti nió več opraviti s prenarejeno viso solska oblastjo v Trstu in žugajo, da bodo začeli „štrikati". pomnožili sija bode prva voj Gotovo pa je to, da ne bode dolgo, ko Ru moč na svetu Faktično je od 1. februarij t sedež nadzorstvene in Rusij Naj več pšenice dobivajo AngleŽi iz seveme Amerike oblasti in administracije v Trst ~ . ^ > . . • . * % • I « i • • A • 1 I 1 11 V* lil 1 • Radoved smo Zadnjih 15 let so je vpe Amerike kako se bodo reči razpletale ali zapletale » 143 miiijonov angležkih centov, tedaj 27 odstotkov vsega, novega pri nas ni, razen , da imamo neke Druzega likase kolikor pšenice A «0 je vpe 126 mi potrebujejo; iz Rusk egrt pa iui\aj , xxtaujďiwgai u^/juiuv^t» picu^uuuma fi centov, tedaj 24 odstotkov. sperga (v Pevmi) , in pa Rothschilda v Bockmann pa tu kaj Kranjskega deželnega predsednika grofa Auer * tistih 500.000 gold ki so y vo ver nim duhovnom verjeti), da je podp pisej vi lani podarili usta vili Pust je — vkljub „krachu" jako živ y a Časniki (tedaj more v čitalnici že celó městu in po deželi V ze prosi 5967 duhovnov, od ka- dvakrat velik a ne na zajce, kajtiokoli sv. Va f V/i IV VI J y \4 J w V7 V^ V/ i. Vf • » vr vr w v w ^ ^ •• vr - ^ ' J ^ ^ •• ^ — -------~ ~ --J / terih jih je 4809 dobilo 489.122 gold. Kompetentov je lentina treba je zajče v miru pustiti bilo lani precej več memo predlanskeg y ampak na v dolj Av striji 382, v Tržašk škohj 395 y na Českem (večidel p o sto p ljudi. i n k neznane in nevarne Prvikrat so jih polov 50 městu okol nemškem) 816, na Moravském 355, v Tirolih 279 y V drug kofijah je bilo kompetentov lani toliko kolikor predlanskem. V lad no poročilo pravi samo, da e predlan- se je lani mnogim takira podp^.«, , delà ki — v eni sami vaši en dan 7); včeraj je bil drugi lov Da, da, lepi časi hvalisane ere, ki jo liberalci „volkswirthschafilichen Aufschwung." Iz Kra Ilja 6. febr. (Vodnikov praznik), katerega či * zovejo skirn y korektnega zadržanj niso dobili, lani tal nasa vsako leto slovesno pa so se ,,po a Po takém je ta polmilijonček přivábil mnogo občinstva v k b h a j a y okinčane tudi letos čitalnične vendar le premija za ustavovernost. Ker oficij niki sami to trdijo, mora že res1 biti čas prostor ; v katerih smo umrlega buditelja našega. dan t. m. slavili Slavnostní govor sporu ne * Kobilice. Neda kobi! kol B se je prikazala velika truma je zložil sedanji predsednik čitaln dr Me ravno tako ka so Sardinij kar îapadle in vse pokončale da bi to šibo odpravili, lansko leto, ko vorila je v občno pohvalo gospod Rudolf katerega g° r> y Ljudj délai y Temu sledilo morejo , varnost, da kar nič ne pridelajo ker zuga jim ne ku t petj y dramatičin prizor in pa ples vilo krasnih katereg povzdignilo yy na Kop do ure zjutraj prelepo štali gospá in gospodićin in ki je trajal postrežba v restavraciji, katero T u d je to pot iz prijaznosti prevzela gospá Sifrer jeva, bil Naši dopisi je izvrstna. Obcna zadovoljnost zbranem društvu . kar se v Gorici febr. ,Neue fr. Presse" je přinesla bralo Med tem pa 1 UIHIU lOUl, --i. . » . iv v listu od 6. dne t. m. zanimiv dopis iz Trsta o zade* rojstni dan moža ; ko vsem smo tedaj k navz'ičim na obrazih arodnjaki praznovali y vah tukajšnjega in lsterskega deželnega šolskega 8 veto vais t va. Popřed kritikuje dopisnik šolskonad- Ki od ledine naše domaěij Jc 1 pr venec poezije a zorstveno postavo za grofijo Gonško, čes, da določuje, obhajali so predvečer v Dolenčcvi gostil da mora deželni nadzornik biti eden dveh šolnikov katera v deželnem svetu šolstvo zastopata To > y se ker meni y da ni raogoce ali VSHJ zdi ne- tom4 zine u prerojenj ni s „koncer pred nekaj leti tu zamrle nernške .,ka- y k se je s pomocjo h dopisniku ćudno, lahko, dobiti moža, vse predmete in vse š >le na Goriškem, slovenske, ita- nič jak pet oži kateri bi bil kos nalogi, nadzorovati vela. Ne zavidamo sicer nikomur zabavati se po svoje, vendar ne uganemo zastavice, so nekateri čita in 16 čitalnični odborniki ob enem tudi lijanske in nemške (srednje); vendar pa sam pritrjuje, kazinci? Nekdaj so Kranjci to imenovali čez praga da se je od začetka posrečilo na j ti tacega moža (gosp Klodič a?). Vlada je hotela lani — pravi dalje dopisnik popraviti nadzorstveno postavo; al deželni zbor ni spre- pridige in to za to zdaj nedeljska šolska raaša v -----J ~~ ------- ---17 O Konećno naj povemo še to ,,sviga svaga y kranski cerk da bi J® y da gimnazijska mladež kužnih jel vladnega predloga. Namestnik Primorski pa si je ko y zoal vkljub temu pomagati; pridobil je za se ministra lezla Stremajer-a in oba skup sfa dosegla cesarsko reso-lucijo, katera jiraa je zdaj škit proti deželnima zbo-roma (oziroma odboroma) Isterskcmu in Goriškemu. Do- na spom gnano je tedaj, česar jo namestnik Tržaski zelel: ad- ki pa v našem mesticu niso epidemi > ne na naša Vinare sveč ćital t Slove ra. V veselica, kt J« pravi y izvršila se je u Vodniku b neprijetnim m i n i s tra cij a in nadzorstvo Trstu za vse Primorsko. Ta 3e združeno razmeram tukajšnega družinskega življenja v občno yy fait accomplie (S v v zadovoljnost iu na čast našim domorodkinjam. Stálno m domorodcem in roci sta mislila nas namestnik in 'minister za uk stopiti pošteno veselo ži pred dežeina zastopa zbora stisneta rame in porečeta: v Gorici in Istri, pričakovaje, da načelo razodel čitalnice naše y pri tej veselici, s kate yy kar J« .1« « Prišlo jimi lastnimi močmi pa 'i tudi se je sijano ravno pokazala, da s svo- drugace. Dežeina zastopa z iaj še krepkejše po- doseći svoj blagi naraen. navpihnjene tuje pomoci more Zato pa je tudi ćitalničin od- 3e Pa . . _ . stopata proti vladinim naredbam. Prvi korak je Ćoro- bor hvaležen vsem podporn k im in podpornicim nasa nini eva interpelacija v državnem zboru, katero je pod- domače stv y pisal tudi lierbst. Minister ni še odgovoril tej interpelaciji ; pač pa v odseku za pretresanje proračuna vsled gospá Karolina Maj ignh, timuč tudi med katerimi se še posebno odlikuj y ne v pora pri neke debate zarad stroškov za Primorsko šolsko nad- blago domoljubno srce svoje zorstvo je Stremajer rekel y a y .dežeina šolska se je vršila naša „bese drugi zadevi djansko kaže pre i povejmi, kako i nasi sveta v Istriji in Gorici imata ostati taka, kakor sta po deželnih postava h." To pa ravno je tisto, v čemur se dežeina zastopa in vlada ne vje- nam po i dstvo gosp R pel do tako po tje so da bi bili v eno mer radi poslušali njihove „Kranjske finte'f Gospá >za bmué in majo: tolmačenje postave. In na to raeri tudi in- ga novu, terpelacija Coronini eva. — Dalje slišimo, da se na Go po Schillerj g >spod ste s krisnirn dvo^ov »roin iz od n L\ Ce y Matild iria Stuart > narja pošlovenjenitn, vzbudili ft m m splošno občudenje. Prisrčna hvala izvrstnim govorni- zasluge njegove na tem polji za deželo Kranjsko m cam i Pa tudi petje ravno omenjene gospodič bilo »uoiu^v J b ^ i J aujoivu J Ili. mu v imenu odborovém izrekuje toplo željo , na bi Še je s živahno pohvalo sprejeto. Naj bi nas častita go- mnogo let kmetijski družbi na korist znano svojo de- podič ) pa še druge, kmalu spet razveselile z lepo lavnost razvijal, ter sklepa svoj nagovor s srčnim živio pevsko svojo zmožnostjo norca ima u 9 katera k r a t k oč 77 Butec omikance za in podu čuj ob onem 7 je vzbudila veliko smeba. Velečastitemu gosp klicem, katerega ponavljajo vsi odborniki. Dr. Bleiwei* se ginjenega srca zahvaljuje predsedniku in odborni- kom dekanu Grabrij Čestitamo 7 da 9 rekši 7 da ga ta voščila temveč veselijo vrstno obveljalo stvariti delce, v katerem se lepo strinj mu je zopet iz- prepričan, da pridejo iz prijateljskih src. 9 ker „utile dulci", zato živa naša želj naj bi mnogo Potem so se pričele še ostale obravnave. Načrt pravil družbi poslan od c. kr. deželne vlade v poro- zasluženi gospod sebi za kratek čas o sitnih dnevih si čanje, kako naj bi se premije dajale gospodarjem kmalu spet izbral kak gledališk predmet in ga nam v marljivo les zarejajo v pušobnih gozdih , je bil od domači besedi, v kateri je mojstei, puuai v puoicnu bavo in korist družbinskega življenja. „Kimovič" podal v pošteno za- borniku gosp. Vi čelnu izročen v poročilo. gosp vodj Radoslav S i 1 v e s t vodil stotnik' tako ( 9 77 U 1 I V C O l C 1 J baron Šeljko" 79 gosp K r a p gosp Dek 9 dobrému vspehu pripomogl goapodiČina Virk kakor ki je igro kot izkušeni in ter je v Poročilo Solmajerja o razstavi Dunajski, ki se ima natisniti družbenih „naznanilih" , je bil prvomestniku odbora vsi dělali so za splošne zadeve v pregled izročeno. 35 novih mai ad 9> Gosp igrala izvrstno. ravno „Dorico" gospodičjuč* xcgnuuv. pridružila gospodičina Aneta áleg Peg ) tak íeP( . - - kot „Barbika" prvikrat nastopila oder so nam udov, med katerimi 30 po predlogu gosp. Šolmajerja iz okolice Blejske na Gorenjskem, je bilo sprejetih. (Iz seje deželnega odbora 6\ ftbr.) Na dopis njima se ki ; i ti \j v a , ni je učivu pu liniji v U3i\i u ni pupi «» v ijaujc , bc jc bivícuuu Vsem tedaj, ki deželni vladi razloge povedati, po katerih dežela ome deželne vlade, da bi dežela prevzela cesarski most Čez Savo pri Litiji v oskrb in popravljanje, se je sklenilo r Vedrilo pravili prijeten večer, iz srca kličemo: slava! njenega mostu nikakor ne more prevzeti v svoje vzdr adnj mlajšemu svetu pa je bil tudi odškodoval one domorodkinje in domoljube ; ki Je ze van je ki so Vsled dogodbe, da je bila K. iz V. za za nas se trudili v „besedi" vili rad 75 krajcarjev doJgá na občinskih davkih po okraj- nem služabniku ena krava zarubljena in v Ljubljano Zagorja na Nolranjskcm. (Cttalnico) smo ustano- na prodaj odgnana, se je sklenilo, obrniti se na dotično ona tedaj stopi kot najmlajša med sestrice s's Vili, una ICII OJ Otupi AUb slovenske. Bog daj srečo. v St. Vida nad Izubijano, (čitalnica oje ) Je na- okrajno glavarstvo , da uradnim osebam dá instrukcijo, po kateri se imajo ravnati, kedar zaradi cesar-skih ali občinskih davkov koga rubijo, ter da okrajno pravila preteklo nedeljo „besedo" v spomin svojemu glavarstvo svojim organom, tudi ukaže, da se imajo pri ustanovitelju ranjcemu gosp. Blažu Potoč nj k kateri je prišlo mnogo občinstva iz Ljublj in okolice. Popoldne 9 Sentvida že rubežni zarad občinskih davkov ravnati po tem, kar jim županstro ukaže. Pritožba J. K. zarad povračila z rodovino svoj gosp pred „besedo" se je prij. eljal škode, ki ga je po tej rubežni zadela, pa se je zavrnila dr. Jan. Bleiweis in prinesel z dostavkom, da naj toži one ljudi, kateri so te rubežni krásen lavorjev venec z lepim napisom ter ga obesel íq njemu narejene škode krivi, krog podobě Potočnikove. „Besedo" je pričel gospod (Trgov ska in obrtnijska zbornica) je imela predsednik s pozdravljenjem prišlih poslušalcev in dal dne t. m. redno sejo , v kateri se je med drugim na-razdeliti nekoliko iztisov tiskanega životopisa rajncega znanilo, da je finančni minister z ukazom od 4. dno v katerem februarija sklenil ustanoviti na podlagi postave od 13. Potočnika. Temu e vrla sledil slovesní i. A VUJU J Vy OlbUU QIUÏV.ÛIJ» gOvi/l , V AY Oltí t 111 1CUI 11 Či I 1 j Ci CIV I Uli 11 U 9 t ČI li U V 1 11 11 Ci UUUlOgl pUOlttVO U U AIS. jakinja lepo razložila pomen današnje besede. decembra 1873 (drž. zak. st. 1(52) državno založnico Salj selost in igra govor ,.Kazen izdajalea" je zbudil spi ve- 7) Mutec « za vojvodino Kranjsko v Ljubljani. V vodstvo te založ- se jc prav vrlo predstavljala, nice je imenoval finančni minister šest gospodov Med posamesnimi točkami so se pele pesmi Pot 7 nam reč Karola Lukmana, Aleksandra Dreo ta, Mathiana k blag lep ve in namen 7 KlíJI OU Ois J^V/IV/ ptOLUl JL U VU U" i CU . UUlVia M-À U IV Í1J tX IJ Ci , il I V IV u Ci 11 vi 1 Ci 1^1 VU ICI, lu Cl l 11 I Cl 11 C*, beseda" po vsem dosegla svoj Polegega, Vine. Sevnika in Seeman a; od trgovsko obrt- 7 tako občinstvo pa je bilo navd sporni je tudi misijonar gosp. Tom Med poslušalci drugimi poslušalci bil in veselo nijske zbornice je pa izvoljena druga polovica zaupnih moz in sicer gg. Franc Fortuna, Janez Fabj an, J ožef 9 pred svojim odhodom v Ameriko preživel pi sredi častiteljev nepozabljivega Blaža Potočnika IgllXJl ^uoiucaivi Vi* «XI \J4A y IU Oiv^^l £)0* ICiUVy JL \J L lUllt« y V UUV^i A. «UJttlJ ^ U ki je zadnji večer Kušar, Mihael Pakič, Vaso Petričič in Matevž Treun. eselo v Potrdii se e proračun i v katerega se je tudi za obrtne Ljubljane. (Iz seje družbe kmet. 1 t Ker nekateri gospodarj po znižani ceni goveda 2no. da se dobij bilo skle nj ; n e ki tak iz državne podpo j o po predpisih, šole postavilo 700 gold. Prošnja županstva Topliškega Konec) za dva semnja se je izročila odboru 6 udov v poročilo. Sklenilo se je podpirati prošnjo zbornice v Insbruku za Je živini v rog v ; spodov, 37 občii ge znamenj 7 in da na stegnu ali napravo železnice iz Insbruka v Bludenc, dalje se vnoviČ se pozimi ogled katerim družba nadzorstvo izroči potegniti za naši dve železnici iz Ljubljane v Karlovec Računski sklep za leto 1873. se je in iz Loke v Trst. 9 (vodnjake) prosile, ročanje v prihodnj a od go Prošnje izročil odboru 5 udov v poročilo. Vzelo se je poročilo so ali že lani ali letos podpore za kalí tajnika Janeza Murnika o razstavi Dunajski na znanje, « ■ « # i i . t w t « * • i % m % % % • ft se seji izročijo dotičnemu odseku za po- iz katerega je razvidno , da je zbornica podpírala po ~ tem so bile vse one stvari svoji moci razstavne namene , da je izdala za te nad resene odbora 9 katere spadajo v področje subvencijskega 1000 goldinarjev , da je skupne razstave izvršila v Ko je vse to bilo dog vrstah , v katerih je bilo 24 razstavljavcev, katerim je nika deželnega odboi in dežel in sta gospoda zastop- jury pripozna^a 7 medalij za zasluge in 16 pohvalnih lade so se obi v področje družbe kmetijske še sledeče druge stv sejo pusti 9 9 ki spad Tukajšnji podružnici narodne banke so se za me ob r a v pa besedo in čestita Pred poprijel predsednik bar w e i s u , da tkom pišem cenzorje nasvetovali Wu rz bach Jožef Kušar, G. Tonies in gift» se- . Bamberg. Za predsednika zborničnega je bil z sovi izvoljen V. C. Supán in za podpredsednika s 13 delovanj breme od lu a v- y oiufiuv/ uciuii v^v v« i\ • ut/^iuv 14U1 a v tuna a j^vjiu * v^iiVvVJ v 11 JlI v jjvoicuiij t hi o » ujv> lu oir'uu v« uuv^ it ui« vino; odbor družbe kmetijske radosten priznava velike po predlogu g. Potočnika enoglasno sklenilo čestitati mnozih opravil, ki jih ima, odložil eno c. k. deželnega zdravnika za ži e po 40Ietnem glasovi Janez Horak. (Katoliško - politično društvo) je po poročilu Slovenčeveiii" v posiednjem svojem shodu 8. dne t. m. žbo namr - • I Poznanskemu škofu grofu Ledohovskemu za po- povzdignil efekt čarobnega tega zbora. Gosp. Chlu gumno obnašanje nasproti vladnemu silstvu m Ljub- metzki pa je tudi tako globoko v srce segel poslu v I !• L # * •• • 1 • // II • cio nûiYi rw liti Kûfymi Y7A nûomiiA in n rpîtiH AniAi» Ir n Ir am « « ljanskega knezoskofa naprositi, da mu to blagovoli na- šalcem z ljubeznjivo pesmijo „na zvidenje", kakor znaniti písmeno s „staročesko" stresel jib. ^ ------j- , —/ J® Živahna pohvala, ki mu Gosp. Ludevik Ravni kar, dozdaj tajnik c. k. je donela od vseh strani, razodevala mu je željo y naj deželne sodnije Kranjske v Ljubljani, je imenovan za bi še kterikrat razveselil čitalnico s krasnim svojim c. svetovalca pri tej sodniji. Ker je po več kot 401etnem službovanji deloma omenili vojaško godbo in še posebno oni kvartet petjem. Krivični pa bi bili, ako ne bi tudi s pohvalo , ki je kot c. kr. profesor živinozdravstva in sodniškega zdra- mojstersko izvršil Schubertov »m v v v« MX» JJI VIVUUI «MluVLWlttvgVH'i 1 U OVUIJ40rWL^C% £J VI1 1X1 VJJ i IV/i O EVVJ IH V lOlI KJ U U U U V/ 1 \t \J Y j j huje ; vendar f „Slovenec", (0 obenem zboru y)Narodovn tiskarne<{) poroČa da odbor delničarjem zopet ni položil ra y čuna, a tudi prave bilance ne > ampak tar tistih reči, katere tiskarnica ima. stan akcijskega premoženja pogleda, se In zdaj, ko biva gori nad zvezdami Naš pesnik, ter za trud plačilo vživa Naj, bratje, duh Njogov živi nad nami Naj domoljubje v srce nam vliva: Vodnikov duh Slovence naj edini V zvestobi veri, caru, domovini! Vendar nadjamo se, da zmota ne bode trajala večno vločenega kapitala je tedaj že potrošena. Mariborska in zlasti taka zmota ne, ki v narodu našem nima ko- tiskarna se ne prodá, kakor je odbor nameraval. nekak inven- e se v faktični vidi, da namesti 45.400 gold, znasa le še kakih 17.500 gold., polovica ^^HHpHBH ii'lll renine; vsahnile bodo zato veje i ki so le ,,vodene mla- (Poberki iz Časnikov.) dike", cepljene s tujimi čepići na domače zdravo drevo. njem listu pisale o „dramatičnem društvu", je Kar so „Novice" v zadalo „Na- Slavií se je letos v čitalnici naši Vodnikov spo- rodu" tako za kožo, da je po svoji navadi zarohnel nad min res posebno sijajno. Gospića Podkr a j šeková, Člankom in po vseh kotih vgibal pisatelja t biser národnega gledalisča, klamovala lepi prolog, složen od gosp. J. Bilca s poluim občutkom de- pa namesti dokazov y da ni istina, kar so „Novice" ) sale, navadno vrgel jim v obraz puhlo bombo y konca pi- da na zbor čitalničin zastopan po več ko 40 gospodih pevcih tolcujejo (! !), a da se njemu ne ljubi odgovarjati na pod vodstvom gosp. Šantelna je zlasti v Zajčevi „Iztočni izbudil tak entuzijazein , da se je dvorana ploska to. No y zori" ljubilo se ze njegovemu modrijanu, toda «vi i uuuuii ittrv ciitU6ija6c i u j vic* o vž uvuiaua |/iuji\m ne m Ore ne, iu JC> /XII UJUI ua iu uža , vi ck tresla, in to jemveč, ker je samospev gosp. Chlu- dovi matadoři" ne brigajo za odborové seje to je Ali morda ni res da se „Naro- y in me tzkega, ha in prvega pevca nemške opere y še zanemarjajo svoje dolžnosti? Ali ni tudi resnica 9 tako da niso še ne ene dramatične pič pisali ? kritiku jejo pa Na to, gospoda, odgovorite , če morete, milijona in 820.346 gold., premoženje pa le 12.000 gold. Druzega finančnega velikaša Offenheima,, „hic Rhodus, hic saltate"! vse drugo je piskavo in neo- ki je tudi že bil zaprt, so proti kavciji 1 milijona gold, tesano mahanje po osebah, kakor je „Národová" na- začasno izpustili iz ječe. Dalje pridejo po poročilu ^t J 1 w -n v-J m w « % »v * A yJ yA m ^ rv m m mi A m ri «) i "m fVA O l^fc ^ /I fl i * TT f^k H /I « O I F o v t /\ ^ n ri m X i v m ^J a » « ^ - - - _ — 1 — ^ Ta tuuuuv «iJMiiMiJju vuvwuu , nnuvi jv . u mm ----------—^«wv... • — J^vv. -L/ Wijvy ť * J rU |JVtV#\#I»lA „ M. Ok vada, kedar svojih matadorov ne more oprati, pa druge gesboten" v preiskavo sodnièko vodja vremenske za va * blatom ometaje, da bi se potem oni manj poznali med rovalnice Reach zarad goljufije, grof Wickenburg, A A A A ^ -m «h m. - A ^ A A ' A 4a ■ 4k. A a ' " « % ^ ^ m ^ *1- w _ __. .m. JlÉPi il j i m i Zato > „Narodé", odg ne sljubilo, ampak če mores f če se ti bo ud gosposke zbornice, baron Řaule in baron So the a pa zavolj pregrešne kride. Lepi časi ! Zato je res treba Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja 11. sveč. Cesar se z velikim sprem sivom danes podá v Petrograd. Da bi to potovanje na Rusko ne strašilo nemškega cesarja, se iz Dunaja piše na vse kraje , da Ruska vlada nikakor ne misli To pa ob enem pretrgati prijazno zvezo z N em čij o. spričuje, da se cerkveni nasprotniki kar naravnost smešne elajo pred svetom s tem , da trdijo , da posilni brez- cerkveni zakon bode v Avstriji gospodstvu cerkve ko-renino podsekal. To prav očitno kažejo sami, ker jav- kajo in zabavijajo čez vpliv katoliške cerkve na Fran- eoskem vkljub posilnega civilnega zakona. a kon sara na sebi je res svetna pogodba med zaročenima ker pa ne samo katoličani, temuč tudi ženini in neveste vseh druzih vér v cerkev gredó, da pri poroki po duda > hovnu prejmejo blagoslov Božji, zato je vse pravo se 8vetno in duhovno poročanje ob enem v cerkvi zgodi, kajti svetno poročanje duhovnik izvršuje kot poobla-stenec države. Isto veljá tudi o roj s tni h maticah in mrtvaških registrih, ki so v rokah duhovnov. Ljudi vseh ver prinesó ob rojstvu in o smrti v cerkev. Duhovni tedaj državi na prid opravljajo te službe in gotovo bolje in natančneje kakor bi jih opravijal vsakor-šen župan, ki bi imel vpiihodnje nalogo, zákonce poročati." j Odbor, za verske postave v zbornici poslan-cev izvoljen, se je razdelil v dva pododbora: eden katerem so poslanci dr. Weber, Kopp, Gôllericb, Wildauer, Russ, Schaup in Granitsch) obravnava vládne predloge, d r u g e m u pa katerem so Tinti, Ilaase } Sturm , Dinstl in Heilsberg) se je naročilo , naj osnova postavo za posilni zakon brez cerkve. Minister Stremajer je verskim predlogom dodal obširno poroeilo, s katerim podpira vladne predloge; po Vaterl." sledi iz tega poročila: I, » auii. "" gospodarica bili cerkvi da država ima tedaj oćiten odpad od kristi- janstva 7 uni tuívvi, ivu«, vs^.ivu neinŠko-narodno cerkveno postavodaj- Btvo kot vogelni kamen nemško-narodni ustavi, nehanje cerkvenega pokliča duhovnov in prenaredba njih v državne služabnike, 4) nehanje jurisdikcije ško-fovske in njihove veljave. — Se vé da v vse to tiščijo mlad osloven ska srca. — Zanimivo je, kar „Reform" o vladnih verskih predlogih zarad posilnega brez-cerkvenega zakona piše, rekoč: Dandanašnji libera- y da se žerntve lizem išče največo srečo človeštva v tem ne sklepajo pred oltarjem v cerkvi, ampak v pisarnici soseskini pred županom. Da katoliška cerkev in Rimski papež tudi brezcerkveni (civilni) zakon strpeti morejo, to skušnja uči na Francoskem in v liemskih Renskih deželah , kjer je posilni civilni zakon žc 70 let vpeljan razmere katoliške cerkve niso kaj in kjer se zarad tega posebno na slabo obrnile. (Veliki gospodje — veliki goljufi.) Na Dunaji zapirajo zdaj po vrsti gospodo, ki je pri- taknjćna glasovitemu finančnemu polomu. Ravno zdaj stoji pred Dunajsko sodnijo veliki denarni barantač y la lít, ki je oplabtal ljudi za toliko y da ima dolga za odstraniti vero. Jožefo t za ajd Iz pravi! ustanove za n po nacrtu dr. Fridinge želne porodisuice in najd cesar z najvišim sklepoin y odj Dunajské najde aj de n ce.) ocTlT Inje-avstrijske de- katero je predvitli îovembra leta 187Í ustanovo cesarja Franc-Jožefa" imenovati blagovoli se sledeče naznanja: Obresti iz kapitala te ustanove i se imajo obraćati za avstrijske najd brez k odgojo dol nje na Dunaju po končanem ti. letu ozira na to, ali imajo najdcnci imenovane nišnice v tej ali drugi deželi Avstrijske države domo viusko pravico, za šolski poduk da so Je po zdravniskem izreku sposobni Stipendije te ustanove bode o dajal presvitli cesar sam predlogu najdenišnićnega vodstva ko leto Z n e s e k decembra po dob tka te pendij se določuje po presodbi najde ničnega vodstva za toliko ća^a, da se otroci v javnih šoiah predpisanih preduietov dobro nauče Razp vale se bodo te stipendije v Dunajském časniku (,k. k. Wiener Zeitung") potem, ko se bode za 2a00Ù gold, kapitala nabralo. — Nalaganje kapitala in gospodarstvo ustanove oskrbuje Dolnje-avstrijski deželui odbor na Dunaj Doneske in dařila za ustanovo pa prejema Dolnje avstrijska c. k. deželna vlada na Dunaj skeg Ogersko gospodarstva Cedalje bolj mrsa v y al ni ćuda stan Magj y ce ga tai dolg z 174 milijuni. Ker levičarji ministerstvu velike sitnosti de laj in ploh cela Ogerska država sto jí na slabih nogah, govori se o pust Oirerske o o bora i utegue biti, kakor „Obzor" piše to pa ; kajti samo burk bi se osodepolua stupnja, dežeia in osnovali se stranki: ena Avstrijska s Ogerska s programom n e o d v i s stranka zmaga, veliko je vprašanje pogodbo , države. bi druga K a te r a V # Žitna cena 7 Ljubljani 7. februarija 1874. Vagán v novem denarji: pšenice do m aie 7 fl. 20. 7 fl. 92. tursice 5 il. jeôinena 3 fl. 90. sorsiee 4 fl. 20. banaáke ri i 4 fl. 80. prosa 3 fl. ajde 4 fl. 40 ovsa 2 fl. Krompir 2 fl. 90. Kursi na Duiiaji 6. februarija. 57, metaliki G9 fl. 60 kr. Narodno posojilo 74 fl. 60 kr. Ažijo srebra 107 fl. Napoleoudori 9 đ. 4 kr. kr Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaj ad eu i 'unaii j 7. febr. 1874: 59. 87, 07 41 06 37 49 58. 45. Pribodnje srečkanje v Gradcu Dunaji 21. februari j V Trstu 31. januaiija 1874: 75. 81. 90. 0. 62. Pribodnje srečkanje v Trstu 14. februarija. Odgovorni vrednik: Àlojzi Majer. Založnik: Jožeí Bláznit