CELJSKI TEDNIK Celje, 29. septembra IHt Leto XI. štev. 37 OSNA STOOU » DIM CLAaiLO SOdAUSnCNE ZTEZ« DI1/>VN15GA LJUDSTTA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISJtA ČASOPISNO PODJETJI »CELJSKI eOCOTORMI UREDMK TONB MASLO MLADINA na okrajni proslavi V času, ko se sindikalne in dru- Se organizacije pripravljajo na okrajno proslavo v počastitev 20- ietnice ljudske revolucije, ki bo T goštanju, tudi mladina ne stoji »rekrižanih rok. Menijo, da se bo Miključnih prireditev v nedeljo Udeležilo tudi okrog sedem tisoč tladincev in mladink celjskega kraja. Tako jih bo iz Celja odšlo krog dva tisoč, Šoštanja isto šte- vilo, iz 2alca tisoč pet sto iz osta- Kh občin pa nekoliko manj. Med tednom pa bodo člani Ljudske Nadine priredili več oddaj »Kaj Veš o svojem domačem kraju«, *ifladina v revoluciji« itd. Družbena sredstva za avtomobile Nova uredba o izkoriščanju liružbenih sredstev za nabavo av- tomobilov, ki se pravkar začenja tavaj ali, odpira večjo možnost itednje v državnih organih, usta- Bovah ter gospodarskih in drugih iamostojnih organizacijah. Razen ločnejše preciznosti in omejitve službenih poslov, za katere se lah- ko uporablja avtomobil v družbe- ni lasti, je z novo uredbo rešeno tudi vprašanje koriščenja druž- benih sredstev za nabavo in upo- dabljanje avtomobila kot osebne lasti pri opravljanju službenih del ma terenu. Namesto dosedanjih administrativnih odnosov in mer, ki se niso pokazale dovolj učinko- vite, začenjajo sedaj delovati me- 9e ekonomskega značaja. Ko ugotavljamo, da se z novo redbo ustvarjajo možnosti na- lUdjnje štednje pri izkoriščanju potniških avtomobilov, mislimo Ba nekoliko komponent, ki karak- terizirajo nov predpis. Od začetka avgusta se osebni avtomobili lah- ko rabijo v službene namene sa- mo tedaj, ko z ozirom na njihov anačaj, nujnost in prirodo ni mo- goče uporabljati javnih prevoznih «:edstev. Po drugi strani bodo mre j ene funkcije in delovna me- sta, na katerih je za uspešno delo »ujno potreben avtomobil. Z ozi- om na to, da imajo številni uslužbenci že svoja osebna vozila ali si jih bodo nabavili, ker jim »ova uredba to omogoča, jim bo- do izplačevali nadomestilo za stroške do določenega števila ki- tometrov. Delavski sveti bodo na bližnjih sejah po sprejetju dopol- nilnih predpisov točno določili, za katera službena mesta je p>otre- ben in kdo lahko uporablja avto- lobil v službene namene. Kar je posebno važno in ugod- mo za številne ljudi na odgovor- mih položajih v državnih organih in gospodarskih ter drugih orga- nizacijah, je možnost, da jim or- ganizacije kreditirajo nabavo o- »ebnih vozil. S tem bodo imeli možnost priti do osebnih vozil, ki jih bodo z mnogo večjo skrbjo uporabljali, kot pa so jih do se- daj, ko so bila kupljena iz druž- benih sredstev. Z novimi predpisi se bodo pred- vidoma standarizirala osebna vo- zila. V številnih državnih organih in gospodarskih organizacijah se ie orientirajo na Fiat 1100, zato pripravljajo tudi kalkulacije v pogledu pavšala za izkoriščanje avtomobilov za ta tip voziL Res je, da se jih bo mnogo opredelilo za ekonomičnejše vozilo Fiat 600. Kljub temu, da bodo ti imeli po- vrnjene stroške, bo šlo znatno manj denarja kot do sedaj, ko so uporabljali družbene avtomobile tudi v privatne namene. Strokov- njaki so izračunali, da bodo stro- ški uporabljanja avtomobila kot osebne lastnine znašali 45 dinar- jev za vsak kilometer, računajoč pri tem tudi amortizacijo, medtem ko so znašali ob uporabi družbe- nega avtomobila 85 dinarjev za Tsak kilometer. Delavski sveti in drugi pristoj- ni organi v državni upravi bodo 8 pravilniki določili, kako in v kolikšni meri se bo priznaval pav- fal in tudi pod kakšnimi pogoji bodo dodeljevali kredite. Pouda- rimo naj, da ne bodo imeli vsi pravice do uporabe avtomobila v službene namene, pač pa le ljud- je na določenih položajih z dolo- čenimi nalogami. Organi uprav- ljanja bodo za tiste, ki jim je vo- zilo potrebno in ga želijo nabavi- ti, omogočili kredit v višini četr- tine celotne vrednosti avtomobila, medtem ko si bodo morali ostala sredstva preskrbeti na drug na- čin. Ko bodo potem odpravili stale obveznosti, bodo morali la- stniki avtomobilov vrniti denar še stanovi ali podjetju, toda naj- pozneje v štirih letih. Šaleška dolina pred praznikom Se dan, dva in v glavnih krajih šaleške doline, v Šoštanju in Ve- lenju, se bodo začele prve prire- ditve in proslave v počastitev dvajsetletnice ljudske revolucije. Zaključna okrajna proslava na čast pomembne obletnice oboro- žene vstaje jugoslovanskih naro- dov je tokrat združena s prazni- kom šoštanjske občine, ki ga pra- znujejo v spomin na prvi parti- zanski napad na Šoštanj, v noči od sedmega na osmi oktober 1941. leta. Šaleška dolina je pred^ojim velikim praznikom, pred prazni- kom, ki izpričuje ljudsko revolu- cijo, njene začetke in zmagoviti konec, pred praznikom, ki govori o hitri povojni rasti, o nastanku novega mesta ob Paki, o razvoju velenjskega rudnika lignita, o zgraditvi termoelektrarne inr za- četkih novega giganta naše indu- strije — kemokombinata. Šaleška dolina in njeni prebi- valci so pred svojim velikim praz- nikom, z njimi 'Čred pa tudi pre- bivalci celotnega celjskega ob- močja. Prireditve in proslave bodo od nedelje prvega pa do osmega ok- tobra; ene v Velenju, druge v Šo- štanju. Zaključno zborovanje pa bo v nedeljo, 8. oktobra, ob dese- tih dopoldne na stadionu v Šo- štanju. Kakor v vseh kolektivih in po- litičnih organizacijah šoštanjske občine, tako se tudi v ostalih pre- delih celjskega okraja priprav- ljajo, da bi zaključno zborovanje, v nedeljo, 8. oktobra obiskalo čim več ljudi. Zlasti veliko aktivnost so v tem pogledu pokazale sindi- kalne organizacije, pa tudi odbori Socialistične zveze, aktivi Ljudske mladine in drugi. Zato kaže, da se bo množičnega zborovanja udele- žilo več deset tisoč ljudi. Zanje bodo pripravljeni posebni vlaki, na razpolago pa bodo tudi »stala prevozna sredstva. Šaleška dolina bo prve dni ok- tobra v slavnostnem oblačilu; v zastavah in cvetju bo pričakala in pozdravila svoje goste. M. B. S seje Občinskega komiteja ZKS v Cei]u Hitreje in odločneje Na minuli seji občinskega ko- miteja ZKS v Celju so razprav- ljali o poteku uvajanja novega gospodarskega sistema, o razvoju decentralizacije delavskega samo- upravljanja, o delitvi čistega in osebnega dohodka ter o nekate- rih vprašanjih organizacijskega značaja v delu Zveze komunistov v celjski občini. Poročila na seji in razprava na njej so navkljub ugotovljenim uspehom opozorila na vrsto poja- vov, ki jih na noben način ne mo- remo biti veseli. Polletna analiza proizvodnje v občini kaže dobre proizvodne rezultate, zlasti čisti dohodek, ki pa ni v celoti posle- dica boljšega gospodarjenja, tem- več mnogokje rezultat neupravi- čenega povečevanja cen, o čemer smo že pisali. Bolj zaskrbljujoči so podatki o tem, da po enem letu razprav o potrebi perspektivnega načrtova- nja proizvodnje, del celjskih go- spodarskih organizacij ni na tem področju storil še ničesar, ali pa nepopolno in slabo. Dobre per- spektivne plane imajo le nekatera podjetja. Tako je na primer indu- strija organskih kemičnih izdel- kov navkljub enakim pogojem, iz- gubila svojo perspektivnost ob konkurenčnosti sorodnih podjetij. S tem lahko navezujemo tudi brezperspektivnost pri načrtova- nju kadrovskega značaja. Na seji je bilo govora tudi o ne- razumljivem zavlačevanju decen- tralizacije delavskega samouprav- ljanja, ki se ponekod ne premak- ne z mrtve točke, drugod pa se zadovoljujejo s prenosom manj važnih pristojnosti na ekonomske enote, z nekakim organizacijskim formalizmom brez vsebinskih te- meljev. Najbolj dosledno, tako je bilo na seji rečeno, se to vpraša- nje odvija v »Metki« in še pone- kod. Naposled so na seji razpravljali še o organizacijskih vprašanjih in o bodočih nalogah organizacij Zveze komunistov, ki bi morale vplivati na organe upravljanja, da se ves ta razvoj pospeši. Šolske zadruge v šmarski občini je trenutno 15 šolskih zadrug, ki ipHDsedujejo preJco 24. ha oibdeilovailjiiith povr- šin. V šolskih zadiruigaih je včla- njeniJi 740 piomiirjev, kar je 20 odstopov v^h učencer. Srečanje bivših internirank Tovariškega srečanja bivših in- ternirank iz taoorisca Ravens- briick, ki ga je organizirala zad- njo nedeljo Sekcija mternirancev pri Občinskem odboru ZB NOV Celje, se je udeležilo oicrog 150 žena, bivših internirank iz vseh predelov naše republike. Sreča- nju se je odzvala tudi tov, ing. Sonja Lapajne, predsednica grupe Ravensbriick pri Republiški sek- ciji internirancev v Ljubljani. Da bi srečanju žena, ki so mo- rale prehoditi krvavo pot do svo- bode, dali čim slavnejši poudarek, je občinska sekcija internirancev preredila v celjskem gledališču kulturni program, v katerem so sodelovali moški komorni zbor, sopranistka Zlata Zohar, pianist- ka prof. Marženka Sancinova, članica Slovenskega ljudskega gledališča Nada Belakova pa je prebrala odlomek iz knjižnega de- la »Ravensbriick«. V imenu in- ternirank v Ravensbriicku iz celj- skega okraja je udeleženke po- zdravila tovarišica Marica Zorko, v imenu Sekcije internirancev pri Okrajnem odboru ZB NOV pa to- variš Tone Maslo. Po končanem programu so ude- leženke položile venec pred spK)- menik na Slandrovem trgu, nakar so počastile spomin ustreljenim žrtvam fašizma v »Starem pi- skru«, kjer jim je sekretar Občin- skega odbora ZB tov. Klančišar opisal osvoboditev jetnikov iz »Starega piskra« v letu 1944. Popoldne so se zbrale k tovari- škemu pomenku v Narodnem do- mu, kjer je bila v ta namen ure- jena tudi razstava zgodovinskega materiala iz taborišča Ravens- briick. Tovarišiča Mara Cepičeva iz Maribora pa je udeleženkam pripovedovala o vtisih s potova- nja, s katerega se je pred dnevi vrnila skupina tovarišic, ki so v počastitev 20-letnice vstaje obi- skale taborišče Ravensbriick. Ob tej priložnosti so bivše in- temiranke sklenile, čimprej ure- diti taboriščni prostor po vzgledu bivših internirank drugih dežel in hkrati zbrati čim več zgodovin- skega gradiva iz tega taborišča. Prisrčno in ganljivo je bilo sre- čanje tovarišic, ki se vsa ta leta niso imele priložnosti srečati. Sol- ze, objemi ob snidenju in slovesu pa so zagotovilo, da se tovarištva, ki so bila sklenjena v najtežjih dneh naše zgodovine, ne morejo nikoli pozabiti. -da Motiv iz Šoštanja — političnega središča šaleške doline. Pomembno srečanje Ob prvem praznovanju narodnega praznika republike Mali so v četrtek zvečer naj vidnejši predstavniki političmli organizacij in ljudskih odborov celjskega okraja in šmarske občine obiskali v Rogaški S latLni, kjer je na zdravljenju, prvega predsednika Ljudske skupščine Mali in sekretarja Sudanske unije Jakuba Maigo. Ko je tov. Simomiič piri pozdira- vu dejal, da je predisednik Malija Modibo KeLta oaa obisku v Celju prosil, naj ga ne imejnujejo 'go- spoda, temveč tovariša, je nada- ljevali: Zato vas prosim, da mi opro- stite, če Vas v imenu nas vseh skupaj iz vsega srca pozdravim kot tovariša in Vam ob prvem prazniku republike Mali iskreno čestitam, čeprav ste daleč od svoje domovine. Vam želim, da bi praznik čim lepše preživeli tu m^ nami. Ko Vam še enkrat če- stitam, želim Vam in vsemu ljud- stvu republike Mali obilo uspe- hov v nadaljevanju revoluc,ije in pri izgradnji domovine, želim Vam in vsem ljudem Vaše dežele čim več sreče in osebnega zado- voljstva. Zaitem miu je izročil Jep kip, ieilo pokojnega kiparja Ivama Napo^nika iz šošianja. V odgovor na prisrčno čestitko in lepo darilo, je podpredisedaiik Jakuba Maigo dejal: Dovolite, da se Vam zahvalim za čestitke in tople želje ne sa- mo v svojem imenu, temveč tudi v imenu predsednika republike Mali in vsega našega ljudstva. Dovolite, da Vam izrečem iskre- no zahvalo za ljubezniv obisk. Globoko sem ginjen nad tem, saj tudi to dejanje izkazuje veliko prijateljstvo med Jugoslavijo in Malijem. To prijateljstvo ni slu- čajno in ga ne veže le skupna borba, kajti narodi Jugoslavije in Malija se niso borili z nekim veseljem do borbe, temveč edi- nole zato, da bi dosegli svoje ci- lje, ideale svobode in sodelova- nja med narodi. Prepričan sem, da s« bo prijateljstvo med Jugo- slavijo in Malijem še poglobilo. Imamo skupne ideale, ideale svo- bode, aktivne koeksistence in miru na vsem svetu. To so vzori, ki živijo globoko v srcih vseh narodov Jugoslavije in Malija- Nocoj ste mi dali priložnost, da se počutim kot doma. Želim Vam dolgo življenje za prijateljstvo med našimi narodi in za mir v svetu. Zartem je podpredsednika Lhtd- G^ skupščine repubidke Maii pozdiravil tudi predsedtnik Ko- morneg^a zboira iz Ce»lja Bogdan Jereb, zbor pa mu je pod vod- stvom Egoma Kumeja zapel nekaj pesmi, ]a so močmo prevzele vi- sokega gosta. Naito je pod^Kredsedndc: Jakiube Maigo ostal še precej časa t pri- srčnem raizgovoru s tovajriši Si- mooiičem, Cveimkom, Lubejera, Marincem, Lojenom, Lil)ziikon, Crepdaiškoan in dtru^smi M.B. ODPRTO PISMO Sveta za kulturo pri ljudskem odboru celjske občine Svet za kwItuiro pri Občin- skem ljudskem ocffljoru v Celju je na zadnji seji raz- pravljal , o sikladiu Slajvka Šlandra, ki je bil letos ob praizniku celjske občine pr- vič ipo^ljen. Vendar je že razdelitev prvih nagrad po- kazala, da so ise k naitečaju prijavili v prvi vrsti ilite- rarni ustvarjalci, manj aili nič pa gospodarstveniki, zdravstveni delavci in dru- • gi Ker pa je sklad neimenjen tudi njim, se je svet odlo- čil, da bo s posebnim odpr- tim pismom ijjozval olame vseh strokovnih organizacij in združenj, kot člane Dru- štva inženirjev in tehnikov, društva lekonomiistov, celj- sike podo-užnice silovemiskega zdravniškega društva, prav- nike, kmetijske strokovnja- ke, socialne in di^e dedav- oe, da naj s svojimi deli so- delujejo v natečaju in tako pomagajo h kultumi in go- spodarski rasti celjske čine. Prva zmaga Moštvo rokometnega kluba Celje je v četrtem kolu slovenske lige gostovalo v Krškem, kjer je po razburljivi igri premagalo ta- mošnjo ekipo Partizana 12:11 (4:3). Celjani so zabeležili tako prvo zmago in zavzemajo s tremi točkami sedmo mesto. V nedeljo igrajo Celjani doma s Tržičem, ki tiči zaenkrat na zad- njem mestu lestvice. ža« od 29. sept do 8. oktobra Lepo vreme bo v splošnem tra- 'Mo dalje. Okrog 4 oktobra ^vedhodne padavine. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 37 — 29. septembra 1961 POGLED PO SVETU Hruščev ni Hitler, je po štiriin- polurnem razgovoru s Hruščevim zapisal znameniti dopisnik New Vork Timesa Cyrus Sul2:berger. Na Zahodu gre namreč- protikomuni- stična »križarska« vojska tako da- ič, da Hruščeva primerja s Hit- lerjem. Sulzbergerjev nedavni in- terview je zanimiv po zgornjem zaključku, zanimiv pa tudi zato, ker pravi, da je Hitler prevzel raz- meroma pameten sistem in ga spre- menil v norišnico. Tisti razmero- ma pameten način je toliko hva- ljeni »svobodni svet«, ki da ga zdaj ogroža avtokrat Hruščev. Za- hod mu ne sme popustiti, pravi konservativni SundaY Telegraph. To bi bil novi Miinchen in če bo Hruščev dobil Berlin in mir z Vzhodno Nemčijo, bo grozil na- prej. Ali se Zahodu izplača dobiti na času, pri tem pa izgubiti osno- vo za alianso z Nemčijo? Tako pišejo na Zahodu in pravi- jo, da je še možno rešiti mir, tudi če trdno in mirno gonijo svoj »ne« na sovjetske predloge o mirovni pogodbi z Nemčijo. Kaj je iz Moskve prinesel Spaak? Verjetno je Zahodu tudi on dopovedal, da Hruščev ne računa z vojno, da upa doseči svoje bližnje cilje brez vojne. Prav zato se je »njet« pre- selil iz Vzhoda na Zahod. Kajti po- ložaj na svetu se je v zadnjih pet- najstih letih močno izpremenil. Glasovalnega stroja za ZDA že davno ni več. Seveda, prav zato je nevarnost za mir še večja, saj se Zahod z vsemi svojimi »svetinja- mi«, na prvem mestu »privatno« lastnino v kakršnikoli obliki čuti ogrožen z napredkom socialno na- prednih idej. Ideja aktivne koeksi- stence in jasna stališča neblokov- skih držav na beograjski konferen- ci so močno omajale politične po- ložaje Zahoda in s tem tudi blo- kovske pozicije Vzhoda. Smrt ge- neralnega sekretarja OZN v Kon- gu je alarm, svetovni mir je ogro- žen kot še nikoli po drugi svetov- ni vojni. Akcija OZN v Katangi je naletela na ogorčen odpor kolo- nialistov in naj bo še tako smešno, protikomunistični histeriki so pro- glasili križarsko vojno zoper 0'Bri- ena, poveljnika vojske OZN v Kongu, in zoper centralno vlado v Leopoldvilu, češ da sta oba mo- skovska agenta, medtem ko je bra- nilec svoboščin svobodnega sveta — Combe. Ni čudno, če bodo na XVI. za- sedanju Generalne skupščine vpra- šanja, ki jih je organsko povezala tudi beograjska konferenca, saj vsa predstavljajo isti problem, kako urediti svet, da ne bo požrl same- ga sebe. Razorožitev! Pariz, U2 Dunaj! Zastonj vsi napori, napetost je po vseh kontaktih le še zrasla, atomska tekma se nadaljuje, na- sprotnika si prizadevata doseči ta- ko premoč, ki je najbrž nikomur ni možno doseči. Kolonializem! Nihče ne računa, da bo ostal še živ v klasični obliki, vendar si biv- ši kolonialni gospodarji ne morejo zamisliti sveta brez ekstraprofitov v novi obliki. Da bi si jih zagoto- vili, drže Alžir, drže Angolo, do- puščajo južnoafriški nesmisel, drže pri življenju najbolj pokvarjene desničarske, fašistične izrodke na Koreji, v jugozahodni Aziji. Angle- ži podpirajo Combejev separati- zem. Celo previdni Nehru jim je nedavno očital, da so Angleži glavni krivci kongoških zmed v I 1960. Z drugo besedo je to pove- dal Adula, legitimni predsednik Konga, ko je dejal, da so Ham- marskjdlda ubili finančniki, ki jim je gram bakra več kot človeško življenje. Kdo predstavlja finanč- ni kapital v Kongu? Kdo torej ni interesiran na dokončni in odločni rešitvi kolonialnega vprašanja? Vsemu svetu je to jasno, toda fi- nančni kapital upa, da bo njegov »koncept« prodrl, če ne zlepa, pa zgrda. Nova pogodba med OZN in Corttbejem kaže, da nočejo odne- hati in da ne izbirajo sredstev Combeju pošiljajo najmodernejše orožje, obkrožujejo Kongo iz Juž- noafriške unije, iz britanske Vzhod- ne Afrike, iz Rhodezije, spravljajo s poti pošteno misleče ljudi in so z umorom Hammarskjolda močne omajali položaj OZN same. CYril Adula je dejal v nedavnem pro- lasu na kongoške državljane, da katanške secesioniste ne podpirajo samo Belgijci, ampak tudi pusto- lovci vseh baž, ki so krivi ropanja in umorov v Alžiriji. Svet, ki se prebija na svetlo, imenuje stvari s pravim imenom Svet, ki pripada preteklosti in ki prav zato seje okoli sebe razdor človeške akcije v pajčolane fraz in mistične žrtve za nekake duhovne vrednote, ki človeka niso mogle osvoboditi, čeprav so imele na raz- polago vsa sredstva. T. O. za gradnjo stanovanj PRED PRAZNIKOM SOSTANJSKE OBČINE Morda ne čisto v koraku s po- spešenim tempom gospodarskega razvoja, pa vendar dovolj hitro, da niso preveč zaostali, so se v Šaleški dolini lotili v letih po voj- ni tudi reševanja izredno težkih problemov družbenega standarda. Ni naključje, da je bi|a glavna skrb posvečena gradnji stanovanj, gradnji novega mesta ob Paki — Novega Velenja. V petnajstih le- tih po vojni so zgradili nad tisoč štiri sto stanovanj; večino od teh prav v Velenju. To je bilo nujno in potrebno, kajti brez stanovanj, brez stalnih delavcev, bi tudi rudnik lignita ne mogel uresniče- vati zahtevnih proizvodnih načr- tov. Vendar ni šlo samo za stano- vanja. S porastom števila prebi- valcev in z njihovimi zahtevami po urejenejšem življenju, so se pojavile vrzeli, ki so jih do tedaj komaj slutili ne samo v trgovini, temveč tudi v gostinstvu in obrti. Stanje se je iz leta v leto poprav- ljalo. Zdaj lahko, vsaj za Velenje trdimo, da so rešili najnujnejše probleme in zahteve. Glavno skrb so posvetili uslužnostni dejavno- ti. V zadnjem letu so ustanovili celo vrsto servisnih obratov, ki olajšujejo delo ne samo zaposleni ženi, temveč tudi družini na sploh. Vzporedno z ustanavljanjem servisnih obratov so krepili trgo- vino, ji dajali možnosti, da si je urejala nove prostore v novih stanovanjskih blokih, se lotila specializiranega poslovanja in po- dobno. V Velenju so problem tr- govine skoraj v celoti rešili, ne pa drugod. Z otvoritvijo novih hotelov v Šoštanju in Velenju so tudi go- stinski mreži postavili solidne os- nove za uspešnejše delo. Pomemben korak naprej so na- pravili z dograditvijo kulturnega doma in delavskega kluba v Ve- lenju. Možnosti za boljše in za uspešnejše kulturno izživljanje tamošnjih ljudi so utemeljene. Le pri kinu so ostali pri starem. Vendar pravijo, da bodo tudi to reč spravili z dnevnega reda za- htev najbrž že prihodnje leto. Nekoliko slabša je slika na športnem polju, pa čeprav ima zlasti rudarsko mesto vse materi- alne pogoje, da zrase v pomemb- no športno središče. Kot vse ka- že, manjka prizadevnih ljudi, ki bi znali in hoteli zagrabiti na pravem mestu. Smelo in odločno so se lotili gradnje in adaptacij šol. To po- trjuje tako Velenje, kjer so pred kratkim začeli z gradnjo nove tretje osnovne šole, kot nove šo- le v Paki pri Velenju, Belih vo- dah, Šmartnem ob Paki in cela vrsta drugih obnovljenih objek- tov. V zdravstvu jih čaka še težko delo. Tako bo treba dokončati zdravstveni dom v Velenju, po novem pa kliče tudi Šoštanj. Potitika družbenega standarda v komuni Vedno bolj pogosta razpra- va o razvoju družbenega standarda in ukrepi, ki so na tem področju napravljeni, potrjujejo o potrebi, da ko- mune dosti bolj resno in na širši osnovi kot doslej rešu- jejo najrazličnejše probleme komunalnih služb, stanovanj- ske izgradnje in ostalih druž- benih dejavnosti, ki lahko vplivajo na življenje prebi- valcev. Očitno je, da prinašajo prav ti problemi velike teža- ve in da njihovo reševanje ni lahko. Znano je, da doslej za reševanje teh vprašanj ni bilo dovolj sredstev (in jih tudi zdaj še ni), razen tega pa komune niso imele potrjenih načrtov, kako naj bi te pro- bleme reševale in kakšen značaj naj bi jim dale. Šele v zadnjem času, ko so se za- hteve po reševanju teh vpra- šanj pojavljale v ostrejši ob- liki, so se razvijale tudi raz- prave o izdelavi in osvajanju trajnejše politike na tem po- dročju. Danes ni treba več govo- riti, da sta sprememba struk- ture prebivalstva in zelo hi- ter porast prebivalcev v me- stih zelo zaostrila komunalne probleme mest. Prav taito je razumljivo, da izboljšanje kvaiuiKacij in povečanje oseomn aohodKov, kot tudi čeaaije vecje sieviio zaposie- mn IZ vsaKe aruzine, vplivajo na nastaneK novin potreo. Tako postaja tisto, Kar je Diio včeraj samo še zelja, danes že neobhodna potreoa. Lahko rečemo, da so vsi ti problemi že sedaj tako moč- no vplivali na komune, da so mnoge že v tem razdobju os- vojile politiko in sestavile načrte razvoja družbenega standarda, ki zajema tako vi- re in možnosti za finansira- nje, kot tudi načine vlaganj sredstev v posamezne objekte in službe, njihovo funkcioni- ranje in podobno. Velika zapreka v doseda- njem delu raznih komunalnih služb je tičala v njihovem finansiranju, nadalje v ce- nah itd. V zadnjem času se to vprašanje postopoma zboljšuje, saj tudi te službe prehajajo na ekonomsko po- slovanje, na osnovo ekonom- skih cen, a navzlic temu na nujno skrb, da bi neprevidni ukrepi ne zadeli življenjske- ga standarda državljanov. Naša mesta doslej niso imela prevelikih skladov za komunalna dela, pa tudi s komunalnimi napravami se niso mogla pohvaliti. Danes na primer, neurejen vodovod in pomanjkljiva kanalizacija že predstavlja problem pri izgradnji stanovanjskih hiš in zgradb z vsemi nujnimi sanitarnimi napravami. Dr- žavljani postajajo vse bolj občutljivi in z večjo kritič- nostjo spremljajo razvoj ti- stih služb in del, ki vplivajo na družbeni standard, Razumljivo je, da je težko reševati vse te probleme, zla- sti pa tiste, ki zahtevajo naj- večja začetna vlaganja. Na- vzlic temu so se v zadnjih letih komunalni skladi v me- stih znatno povečali in to na račun večjih finančnih spo- sobnosti komun, združevanja sredstev gospodarskih orga- nizacij, uveljavljanja samo- prispevkov, prostovoljnih de- lovnih akcij itd. Vendar vse to že ne zadovoljuje. Tako skoraj ni mesta, ki bi bilo z neko komunalno službo po- vsem zadovoljen. Navzlic te- mu, pa lahko govorimo o pre- cejšnjem številu uspešnih re- šitev, pri katerih so sodelo- vali tudi prebivalci. Pri vseh teh akcijah so eno glavnih vlog imeli ljud- ski odbori in organizacije So- cialistične zveze. Mnoge or- ganizacije Socialistične zve- ze so ta vprašanja zajele zelo kompleksno v načrte svojih del. Tako so v prvi vrsti opo- zarjale na probleme in potre- be, iskale možnosti za finan- siranje takih del, aktivizirale svoje člane za prostovoljne delovne akcije in skrbele za uveljavljanje organov uprav- ljanja v teh službah. Pokaza- lo se je še, da se s problemi družbenega standarda ukvar- jajo ne samo ljudski odbori, ampak tudi sindikati, stano- vanjske skupnosti, delavski sveti itd. Vendar, praksa je potrdila, da je uspešna reši- tev teh vprašanj v mnogo- čem odvisna od skupnega de- la vseh teh družbenih čini- teljev. V skrbi za sinhroni- zacijo vseh akcij na tem po- dročju se znova uveljavlja vloga Socialistične zveze, ki je prav gotovo najbolj pokli- cana, da daje iniciativo za skupno delo in da celo one- mogoči gledanje določenih problemov samo iz enega zornega kota. D. M. Program prireditev ZAKLJUČNE OKRAJNE PROSLAVE 20. OBLETNICE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE Odbor za proslavo dvaj- setletnice ljudske vstaje v Šoštanju je pripravil lgat spored prireditev, ki se bo- do zvrstile od prvega do osmega oktobra. Nedelja, 1. oktobra Ob oismliih izjutraj ibo v pros^toirih iprve osemletike v .»^tianju otvioritev ^razstave knjig iz tematike NOB, uro za tem n>a ibodio v dvorani sindikaJinega doma v šošta- nju odipr.li »s^liikarsko inaz- stavo. Medtem, ko bo oib de- setih otvoiriitrov .razstave NOB v domu Partizana v Šošta- nju, bodo na drugi osnov,ni sodi v Velenju izročiili na- menu razstavo o dotsedanjem gosipodarskem razvoju in persipoktivah šalešike doline. Ob enajstih ,pa »s« 'bo aa ve- lenjskem stadionu začel at- letski miting. Ponedeljek, 2. oktobra 'fa dan ,so posvetili mla- dini. Zato bodo ,po viseh šo- lah ipi^ipraviiM .najtrazlionej- ša tekmovanja. Ob spetih ipo- ipoldne pa ise bo v šoštainj- siki ikinodvorani začelo na- igraidno itekmovanje mllacTi- ne ipod geslom >Kaj veš o domačem ikraju.« Torek, 3. oktobra Šoštanj ibo objiiskal mla- dinski .pevski zbor Svobode s celjislke gimnazije. Kon- cent tpod vodstvom Ejo- na Kuneja ob osmih zvečer. Sreda, 4. oktobra Znova peviski koncert. To pot v Velenju, kjer bo ob osmih zvečer nastopil ipriz- nani Komorni moški />l>or iz Calja ijKjd taktirko Egona Kuineja. Koncert bo v E)oinu kulture. Četrtek, 5. oktobra Gositovanje Ljuil)ljansk«ga gledališča. Matej Bor: Zvez- de so ve>čne. Dom kmlture v Volan ju. Začetek ob o«niih zvečer. Petek, 6. oktobra Ob osm'ih zvečer se bo v v0lKaju- hov večer«. Sodelovali bodo solisti RTV Ljubljana ter Invalidski pevski zbor iz Ljuibljane. Nedelja, 8. oktobra Že ob petih zjutraj se bo začel improviziran napad na mesto šoštanj, prav tak, kot je bil v noči med 7. in 8. oktobrom 1941. leta. OB DESETIH DOPOLDNE PA BO NA STADIONU V ŠOŠ- TANJU ZAKLJUČNA OK- RAJNA PROSLAVA V PO- ČASTITEV 2()-LETNICE RE- VOLUCIJE. Popoldne ob 3. uri bo prav tam še nogo- metna tekma med reprezen- tancama Celja in šaleške doline. Petek, 22. septembra V BEOGRADU je bilo prvo zasedanje sknpščine skupnosti jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona, na kateri so govo- rili, da je treba modernizirati in izbolj- šati poslovanje. Zato bodo do konca 1965, leta poirabili za nakup naprav in za raz- širitev PTT prometa okoli 70 milijard dinarjev. Sobota, 23, septembra V SKOPLJU je zasedal prvi plenum Centralnega odbora sindikata zdravstve- nih delavcev Jugoslavije, na katerem so razpravljali o delitvi dohodka, o organi- zaciji zdravstvene službe, o cenah stori- tev itd. Nedelja, 24. septembra V TITOVEM U2ICU so na slavnosten način počastili dvajsetletnico osvoboditve mesta. Ponedeljek, 25. septembra ZARADI dolgotrajne suše so imele šte- vilne reke najnižje vodno stanje v sto- letnem obdobju. Torek, 25. septembra NA SEJI odbora za organizacijo oblasti in upravo republiškega zbora Ljudske skupšči?ne so sprejeli predlog za podalj- šanje mandatne dobe ljudskih odborov za največ eno leto. Sreda, 27. septembra POSTAJE za nadzorsto-o nad radioaktiiv- nostjo zraka so tudi pri nas ugotovile povečano radioaktivno&t Največja stop- nja, ki so jo zabeležili je 6.4 mikro- curija na kubični meter zra.ka. Srednja stopnja pa se giblje okrog enega mikro mikrocurija. Ob tednu boja proti tuberkulozi Četudi daje »Teden boja proti tuberkulozi« videz kampanjske akcije, pa bi to za prizadevanja naše družbe za čim uspešnejši boj proti tej bolezni ne mogli trditi. Tu so uspehi, ki so bili doseženi na tem področju, uspehi, kot po- sledica dolgoletnega in sistema- tičnega dela. Zato v tednu boja proti tuberkulozi ne govorimo sa- mo o problemu tuberkuloze na sploh, temveč še zmeraj o ukre- pih, s katerimi bi še bolj odločno posegli v boj proti njenemu zati- ranju in s katerimi bi v čim kraj- šem času iztrebili to bolezen v to- likšni meri, da bi prenehala ve- ljati za množični pojav. Danes ima tuberkuloza pri nas še vedno socialno medicinski po- men, ker je množično obolenje, njena vzročnost pa vezana na so- cialno ekonomske razmere družbe in na subjektiven odnos posamez- nika do te bolezni. Toda, bolj ko posameznik in družba prehajata na nov način življenja, ki dviga odpornost proti bacilu tuberkulo- ze ter omejuje njegovo širjenje od bolnih na zdrave, tem redkejša bodo nova obolenja in tem hitreje bo tuberkuloza izgubljala svoj množični značaj. Iztrebljanje tuberkuloze je od- visno torej samo od izvajanja ukrepov, s katerimi odstranjujejo vzroke obolevanja. Naš koncept boja proti tuberkulozi sloni na globokem prepričanju, da v pogo- jih najširšega sodelovanja držav- ljanov pri reševanju in obravna- vanju socialno zdravstvene pro- blematike in ob izkoriščanju naj- novejših pridobitev medicinske znanosti lahko izvedemo vse na- loge, s katerimi bomo do kraja iz- koreninili tuberkulozo kot soci- alno bolezen. Z namenom, da za- tre tuberkulozo, lahko danes vsa- ka občina z optimizmom sprejema program boja proti njej, zlasti še, če v tem programu mobilizira vse razpoložljive sile in sredstva, ki jih družba daje na razpolago. Pro- gram intenzivnega boja proti tu- berkulozi zahteva, da v njem sode- lujejo prav vsi družbeni činitelji in ne samo zdravstveni delavci, ustrezni dispanzerji tid. Velik ko- rak naprej pa bo napravljen zla- sti tedaj, ko bodo v občinah raz- pravljali in sprejeli vsaj minimal- ni program boja proti tuberkulo- zi, kajti samo na ta način bodo prispevali svoj delež k zmanjša- nju obolelosti za tuberkulozo, S tem pa bo ta bolezen izgubila tu- di svoj množični značaj in bo pre- nehala biti socialno medicinski problem. PO NAS SO PRIŠLI... SREČANJE OB ŽIČNI OGRAJI (Nadaljevanje) Začela se je pot, kateri smo se predali brez upora. Na zadnjem delu kamiona so sedeli nemški policaji. Puške so držali med nogami. Mi pa smo se stiskali na maj- hnem prostoru zaprtega avtomo- bila. Beseda je zamrla. Zdaj si nismo imeli več kaj povedati. Bili smo jim prepuščeni na milost in nemilost. Samo z bežnimi pogledi proti zadnji odprtini smo skušali ujeti zadnje slovo od doma in mesta, na katerega smo bili tako navezani. Videli smo nekatere znane in neznane obraze, ki so gledali za nami in kamionom, ki takrat ni predstavljal nobene red- kosti več. Čeprav niso dvignili ro- ke v pozdrav, smo čutili, da so z nami in nam pošiljajo vroče želje za srečno pot in skorajšnjo vrni- tev. Samo motor kamiona je pel svojo pesem. Zdela se mi je straš- na in žalostna. Za nami je izgi- njalo Gaber je, Hudinja .., Kami- on je drvel proti Mariboru. Srce je znova zajokalo, tiho in boleče. Zakaj, zakaj...? se je spraševalo. Odgovor so dajali ble- di obrazi pregnancev ter mrka lica policajev, ki so nas stražili. Bili smo obsojeni, postali smo pregnanci. Kamion je drvel svojo pot. Sele pred vojašnico v Melju smo se ustavili. Precej časa je minilo, da so se odprla težka vrata, ki so vodila na ogromno dvorišče. Nudila se nam je nenavadna slika. Na dvorišču se je gnetlo nekaj sto, morda tudi nekaj tisoč ljudi, ki jih je tiste dni pKjvezsala ista žalostna in kruta usoda. Bili so mladi in stari, žene in matere, otroci in dojenčki. To je bila mno- žica brez moči, ki se je prelivala zdaj sem, zdaj tja, pa vendar v nekem določenem krogotoku. Pri- peljali so jih iz vseh koncev in krajev severnega predela naše ožje domovine. Bili so kmetje in delavci, intelektualci in dijaki. Tam je v naročju obupane matere zajokal dojenček, malčki so se držali za krila ter povzročali še večjo gnečo. Prihod kamiona je vzbudil novo pozornost. Okrog nas je nastala gneča. — Od kod ste?, je bilo prvo vprašanje. — Iz Celja. — Spet Celjani, je završalo med množico. Potem so se do nas prerili znan- ci in nas popeljali v vojašnico. Dobili smo so^, v katero smo od- nesli tudi prtljago. Ležišča smo si uredili na tleh. Zato smo imeli slamo. Komaj sem si malo oddahnil, sem jo mahnil na sprehod. Vleklo me je ven med ljudi. Sele zdaj sem videl, da se vle- če po sredini ogromnega dvorišča visoka žična ograja. In kaj je na oni strani? Prvič v življenju sem videl voj- ne ujetnike. Bili so Avstralci, med njimi tudi vojaki črne polti. Vse to je bilo zame nekaj nove- ga, Gledal sem in gledal. Toda, kar naenkrat sem zaslišal onkraj žice znan glas, ki me je klical po imenu. Oh, kakšno presenečenje. IsJasproti je stal dober športni to- variš Nikola Latinovič, doma nekje iz Srbije, sicer pa prav- cati Celjan, saj je dolga leta pred vojno preživel v Celju, kjer je delal v Emajlirki. Bil sem ga vesel, pa čeprav na- ju je ločila visoka žična ograja. Na hitro sva izmenjala vse novi- ce, potem pa krenila na sprehod ob žici, kajti stati na enem mestu nisva več smela. Pregnal naju je nemški stražar. Tako sem se še enkrat, prav tu za žično ograjo srečal z mladost- jo, ki sem ji dajal slovo in z do- godki, ki so bili najlepši v življe- nju. Obujala sva spomine in oživ- ljala nepozabne dvoboje v namiz- nem tenisu in dogodivščine z dvo- rišča gabrske telovadnice. Spet se mi je zdelo, da je na svetu lepo. Toda le za hip, kajti poziv na zbor naju je ločil. Ločil za vedno. Nikoli več ga nisem videl. Potem se je začelo tisto zoprno življenje v taborišču. Pozivi, pre- gledi prtljage, zbori, dolge vrste pred kuhinjo itd. Na srečo, nas tod niso dolgo za- drževali. Po dveh dnevih' je bil znova zbor, na katerem so pre- brali imena pregnancev za šesti transport v Srbijo, Tudi mi smo bili med njimi. (Nadaljevanje sledi) CELJSKI TEDNIK STEV. 37 — 29. septembra 1961 3 Dobrodošli v dolini PAKE Predstavnika sindikalnih gibanj iz Gane gospod Gfeorg Anim in iz Severne Rodezije gospod Dani- el Chisanga sta obiskala Velenje prav v času priprav za veliko osrednjo proslavo dvajsete oblet- nice revolucije, ki bo 8. oktobra v Šaleški dolini. Obiskala sta Ve- lenje in Šoštanj, kjer sta se zadr- žala dalj časa v razgovoru s pred- stavniki delavskega samouprav- ljanja obeh velikih industrijskih objektov v šoštanjski občini. Z zanimanjem sta si ogledala tudi delavsko naselje v Velenju, ki je zraslo prav na materialni osnovi razvoja velenjskega rudnika. Oba predstavnika sindikalnih gibanj iz afriških dežel sta se v razgovoru z gostitelji predvsem zanimala za razvoj delavskega sa- moupravljanja in za vpliv delav- cev na razvoj podjetij, na investi- cijsko politiko in podobno. Povsod sta poudarila, da sta obiskala že več evropskih dežel, da pa so iz- kušnje hitrega razvoja v Jugo- slaviji za njih najkoristnejše, da sta se sicratka v teh razgovorih skušala čim več naučiti, kar bo lahko koristilo tudi njihovemu razvoju. Tako sta se v Velenju pred- vsem zanimala, kako so velenjski rudarji premagovali začetne teža- ve, ki jih prinaša hitri razvoj in kaj še nameravajo storiti, da bo Šaleška dolina postala močan in- dustrijski center. Posebno ugodno sta ocenila pri- zadevanje velenjskih rudarjev, da vzporedno z modernizacijo rudni- ka skrbijo tudi za ureditev me- sta, za gradnjo šol; zdravstvenih ustanov in vseh objektov, ki stu- žijo javnemu življenju. Saj tako delavci v prostem času enako- vredno nastopajo kot državljani z vsemi pravicami. Podrobno sta se tudi zanimala za prostovoljne delovne akcije prebivalstva za ureditev mesta in za regulacijo Pake, za kulturno življenje v rudarskem mestu in podobno. Ob odhoda iz Velenja sta deja- la, da sta presenečena nad čudo- vitim elanom velenjskih rudar- jev, kajti Velenje je. dokaj jasen primer, da zgolj investicijska sredstva še ne zadostujejo za ustvaritev tako čudovitega mesta, ki tudi rudarju omogoča spodob- no življenje in visok življenjski nivo. Povedala sta tudi, da je Ve- lenje za njih še posebej zanimivo, ker je tudi v njihovih deželah precej rudnikov, kjer bodo de- lavska gibanja morala težiti za istimi cilji. Na koncu obiska v celjskem okraju sta gosta obiskala še Zdra- vilišče v Dobrni, kjer sta se ob majhni slovesnosti, ki jo j€ ob slovesu zanju,priredil predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Jože Jošt, zahvaliha predsedniku za prijazen sprejem — izrazila pa sta tudi želje, da bi predsednik prenesel vsem delovnim ljudem celjskega okraja njihove iskrene čestitke k doseženim velikanskim uspehom in hkrati tudi želje za plodno delo v prihodnosti. mi DOKAJ UGODNO Analiza gibanja gospodarstva za letošnje prvo polletje na področ- ju konjiške občine kaže precej razveseljive rezultate. Družbeni bruto proizvod je bil v celoti do- sežen s 108 %, nasproti letnemu pianu pa s 53 %. V tem povpreč- ju z lanskim letom pa številke po- kažejo, da je bilo povečanje za okoli 25 °/q nasproti istemu raz- dobju 1960. Nekoliko večje razlike se poka- žejo pri posameznih elementih celotnega dohodka. Tako se je v primerjavi z istem obdobjem lan- skega leta v obrti dohodek povi- šal za 62 %, najmanj pa v trgovi- ni in sicer le za 22 %, dočim pa je čisti dohodek najvišje porastel v kmetijski zadrugi, razmeroma manj pa v ostalih panogah. Isto deloma velja tudi za osebni do- hodek v celoti. Po pokazateljih za letošnje prvo polletje so osebni prejemki zaposlenih v primerjavi z lanskim letom narastli za do- brih 7 % na enega zaposlenega, v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta pa za okoli 22 %. Seveda pa. je pri tem potrebno upoštevati, da se je povečalo za okoli 5 % število zaposlenih, kar je v okviru planskih predvide- vanj, na drugi strani pa so k sa- memu povečanju osebnih prejem- kov zaposlenih vplivale tudi nove oblike nagrajevanja ter ostale spremembe v gospodarskih orga- nizacijah, ki so jih opravile v le- tošnjih prvih šestih mesecih. Kljub številnim težavam kot na primer stanje plačanih računov, nezadostna obratna sredstva, del- no pomanjkanje naročil so gospo- darske organizacije v industriji uspešno opravile naloge načrta, kar daje blizu 53 % letnega pla- na. Največji uspeh med njimi so dosegli v Vitanju in sicer 68 % letnega plana, ostala podjetja pa so okoli celotnega povprečja. V manjšem zaostanku je le opekar- na v Ločah, kjer pa že narava de- la otežkoča doseganje polletnega plana za prvo polletje, ker se glavna sezona prične normalno šele v aprilu. Stanje zalog kaže, da so podjetja uspela prodati več- je količine kot so proizvodle v tem obdobju, saj so večinoma povsod nižje kot pa so bile v za- četku leta. Nekoliko so se pove- čale v nekaterih podjetjih zaloge surovin in pomožnega materiala, zlasti tam, kjer ga ni mogpče ved- no dobiti ob pravem času. Z novimi predpisi je gospodar- skim organizacijam ostalo tudi več sredstev kot v lanskem letu. Celotna gospodarska dejavnost v občini prikazuje za 97 % večji či- sti dohodek, od tega največ v kmetijstvu, industriji in trgovini, nekoliko manj pa v obrti in go- stinstvu. Vse to kaže, da bodo podjetja imela letos na razpolago večja sredstva, organi upravlja- nja pa bodo s tem dobili tudi več- jo odgovornost. V obrtnih podjet- jih je le malo takih, ki svojega pollletnega plana ne bi bile do- segle, primerjave z lanskim le- tom pa pokažejo, da so razen ene- ga letos precej višje kot v prvem polletju 1960. L. V. ODPRTO PISMO O morali Pred kratkim je Okrajni sindi- kalni svet v Celju objavil odprto pismo o nepravilni delitvi oseb- nih dohodkov v Zdravilišču v La- škem. V pismu grajajo nerealne in visoke zaslužke vodilnega ka- dra, hkrati pa tudi nevzdržno raz- merje med dohodki teh in delav- cev v ustanovi. S stališčem Okrajnega sindikalnega sveta se je strinjal tudi Republiški Svet sindikatov Slovenije. Hkrati so opozorili, da vprašanje previsokih razponov ni pereče samo na po- dročju zdravstva, temveč je tre- ba vprašanje obravnavati kom- pleksno in tudi nanje reagirati. Te pojave je potrebno ostro obso- diti in tudi praktično likvidirati. V takih primerih pač ne sme ostati samo pri ugotovitvah. Kaj se je pripetilo v Laškem?, da je tolikanj razburilo duhove. V zdravilišču so razen rednih me- sečnih prejemkov delili tudi pre- sežni del. Ta je bil poleg ugod- nih »PLAC« zelo ugoden. Tako se je celo zgodilo, da so vodilni uslužbenci imeli več presežka kot osnove in najvišja postavka se je ustavila šele nad 170 tisočakov. Čedna vsota, čeden je bil tudi presežek (90 tisoč dinarjev), čedna pa je tudi morala tistega, ki je to izplačilo odobril. Zlasti če zra- ven upoštevamo, da je delavec v zdravilišču dobil razen 13 tisoč dinarjev rednih prejemkov le ne- kaj izpod dva tisoč presežka. Torej razmerje 1:45. Zamislimo se ob tem razmerju. Ob njem bi se morali zamisliti že prej v zdravilišču, ob njem bi se morali zamisliti še posebej na občini. Šef ustanove je dobil kar 45 krat več »presežka« kot delavec v isti usta- novi ! Ob teh številkah je res težko še kaj več zapisati kot to, da končno, če tudi morda kdo meni, da je morala pojem, ki označuje gumijasto snov, le-ta mora tudi upoštevati, da tudi gumija ne smemo preveč nategovati — sicer zagotovo poči. To pa se je pri- petilo v Laškem zdravilišču in še kje. In na koncu, ali ni dokaj umestna zahteva, da vodilne oseb- nosti ne bi smele imeti »elastično moralo«? M. Iršič (ME)PERS'EKTIVNOST skozi prizmo KADROVSKEGA NAČRTOVANJA Razvoj .gospodarstva se- .m»eri tvdi z' ai^čjitovanjem V isirokcvn-ih kadrftv, ki so na višji 'Stopnji proizvodnega procesa prav taiko potrebni kot investicijske , nailožibe. Brez strokovmo doraslih de- lavcev iS i ne imor eimo zam i- sliti razvoja avitoinia'tizaicije, ki s svojani nezadržnim iJK)- hodom napovetluje drugo i)nidui^trij(9ko revcilucijo |po vsem svetu. Gosipodari-ska oir- ganiizacija brez take p-er- spektivnositi je v zaiostainku, kot je bila mami faktur na proizvodnja v času prve in- diuistrijiske revolucije ipo iz- najdbi pairnega stroja. Še več. Piri nas se ikaižejo nevarni ,in Škodljivi pojavi neraznm:ljive Tiavnodiišncisti in koiniziTvaitivnosti, saj mnoga ipoclijetja ,nimajo mo- bemli persipekitivnili iproigra- mov, kot da iso dosegla že vrh 'Svoj€>tga razvoja. V .res- nici ipa v svojem p.roceisu proizvodnje in aisort.imeinitu proizvedenega blaga ne za- ostajajo isamo za industrij- sko razvitimi državami, tem več tudi padajo v podreje- nost lin ikonkunemčnli udiair sorodiniJi domačih podjetij, kjer so kolektivi in stTOikooitre- be ,po novih srednje in vi- soko stroikovniih kadrih, Jiaj- demo taikoile nesorazmier je: O. Podjetja so za celjsko občino j>(plajili,raila« ipotrebo }x> 654 absoJventili s.rediije ekonomske šoJe. O Nadalje »se borijoc za 117 absolventov adminisitra- tivne šole in O samo: za 51 gradbenih. 1 ind'uis'tnijskega, 62 istroj- nih, 11 lesnoindustrijskih tehni^kov ter 1 elektroteiini- ka. Skupaj 125 tehnikov. O To daje razmerje 6 proti 1 v korist administra- tiv no - e ko n o m sike g a kadra. Na ta način bi v bonad|>ov- prečno industrijsko razvitem Celju, i' Vsak nadalnji komentar je odveč! -ček. Od gasilcev do ambulante še ni tako dolgo, ko so na šmarskem verjeli, da se bradavice odpravljajo, tako da se trikrat obnneš polni kini, itrikrat plju- neš preko rame in meže odideš v hiišo, pa nadloige naenkrat ne bo več. Tudi glišavost je bila še pred dobrimi tridesetimi leti močno razširjena, ker ljudje ipo vaseh niso limeli urejenih grez- nic, vodnjakov in podobnega. Preipričani so bili, da gliste od- jravljajo najlaže, če namaže jo aolnika s »ornim oljem«, kot so pravili katranu, ipo senceh, po- čakajo, tla gliiste ipomolijo .glave na dan, ker jih črno olje ipriva- bi, in jih enostavno ;po.dbtrijejo. Kri ;so skušali zausitavljati s or- nim ogljem ali ;pa pajčevino. ki so jo Oib nesreči hitro ipomeli s kotoiv. »Zgodilo se je v gostilni na Pe- čici« je začel zamiišljeno p.riipo- vedovati dr. Viktor Lorger. ki že 56 let opravlja naiporno zdravni- ško službo na Šmairskem. »Fantje so se sporekli, preteip je bil tu. Ker se je že mračilo, je gostilni- čar hitro ugasnil luč, itoda med tem ga je nekdo že oplaizil z no- žem v nadlahit in mu ra,nil žilo odvodnico. Samo za tretjino je prereizail žilo, a človek, popolno- ma zdrav drugače, je moral u- mreti, ker se nihče ni spomnil, da bi mu vsaj prevezal nadlaht in zaustavil krvavenje. Prav hu- do mi je bilo takrat.« Ta dogodeik je bil ipovod. da je šmarski zdravnik začel pri ga- silskih društvih predavati o iprvi pomoči. Takrait so se galsilsika os.riedoival tudi sani- tetni material. Takoj oib osvobo- ditvi pa je 7>e mislil, kako bi iraz- vijali zdravstvo naprej. »Zadnje dni, ko je Nemčija bila v zadnjih krčih, se je v Šmarju usta)vilia tudi nemška sanitetna edinica. Ob begu je zapustila precej zabojev sainiitetnega ma- teriala, ki je bil osnova za usta- novitev prve ambulante. V fa- rovžu smo maja 1945 imeli 7 bol- niških postelj s ipegavci. Ambu- lanta pa je delovala v šoli. Celo nekaj kirurških pos€'gov isem moral opraviti takrat pri ranjen- cih. To je bila prva šmarska am- bulanta, kjer pa .so isodelovaili prav nekdanji tečajniki RK .kot bolničarji. Bilo jih je okrog 20, ki so resnično požritvoTalno sode- lovali« se je toplo nasmehnil zdravnik. Tako se je razvijalo zdravstvo na šmarskem. Od g-aisiilcev, kjer so se ljudje sezinanjali s prvimi pojmi o .pomoči ob nesrečah, do ambulante je bita doliga. vendar uspešna ipot. Kmalu po vojni so ustanovili skoiraj po vseh večjih krajiii otiroške in mateirinske ik)- svetovalmice, v Feirlinčeivi hiši iso uredili splošno in zobno anilbu- lanto. ki v istih prostorih delu- jeta še danes. Zdaj pa je pod streho tirdi že isodoben z.drav- stven.i dom, v katerem bo morda že prihod.nje leito p.rva Ickairna v Šmarju pri Jelšah. V kraju je zdaj tudi več zdraivmikov. Mlajši šmarčan dr. Joško Majhen is i krepko priizadeva, da bi zdrav- stvo na Šmairskem .še bolj utrdili iu čimprej uredili nov zdravstve- ni dom, »Veisel sem, da smo tako daleč že v zdravstvu«, se prijazno s me h il j a že 70Hle't.ni zdrav, šmar- ski rojak, dr. ViktoT Lo,rger. »Revščina, nevednost, to so .reči, ki so že itako daleč, če jih pri- merjam s tem, kar smo nazadnje vendar že dosegli. Potrebno pa bo vseeno .še dosti storiti. Samo si-edstva, sredstva ...« Dr. Jjorger se rad spominja ti- stih dni, ko je pionirsko oral le- dino zdravstveni prosveti na Šmariskem. 36 let težkega dela je vložili in še d.a!nes je zdrav iin čvrst, kair pomeni, da bo še dosti storil, šmarčani so mu za vse iskreno hvaležni! s. CESTA IN stanovanja V Laškem so začeli urejevati glavno cesto proti Celju. Ta cesta je namreč takoj za domom »Par- tizana« zelo nepregledna. To hibo nameravajo odpraviti tako, da bo- do z odstranitvijo dveh starih sta- novanjskih poslopij odpravili oster ovinek pred zdraviliščem. Vendar so že v začetku naleteli na težave. In sicer bo delo zavi- ral hud stanovanjski problem v Laškem. Stanovanjska uprava mora namreč najti pred začetkom podiranja stavb štiri stanovanja za stanovalce, ki prebivajo v teh poslopjih. Zaradi tega sodijo, da bodo v prvi etapi lahko uredili cestišče s širokomi pločniki le do ovinka. V naslednjem letu pa bi vsekakor morali urediti glavni del cestišča (odstranitev ovinka). Cestna uprava bo uredila zgolj cestišče, istočasno pa bo občina uredila tudi okolico. Deloma tudi s prostovoljnim delom. Ob novem cestišču bodo uredili dve manjši zeleni površini, tako da bo zuna- nja podoba mesta še privlačnejša in prijetnejša za turiste. Servis je pogoj v zadnjem obdobju raz- pravljajo v gospodarskih krogih o posebnih predpisih, ki bodo veljali za izdeloval- ce iu prodajalce tehničnih predmetov. To vprašanje postaja toli- ko bolj pomembno, ker se število tehničnih predmetov, ki služijo delovnim ljudem in jim lajšajo delo doma ali pomenijo kakorkoli druga- če višji življenjski nivo, vse bolj veča. V prodajalnah je vse več novih strojev za go- spodinjstvo, radijski aparati niso več posebnost, a tudi te- levizorji hitro prodirajo v domove. Če zraven omenimo še hiter razvoj motorizacije, nove olajšave pri nakupih avtomobilov in motornih ko- les, potem nam je dovolj jasno, da vprašanje popra- vila vseh vrst tehničnih predmetov postaja iz dneva v dan bolj pereče. Zaradi tega je bila tudi vest, da bodo zvezni organi izdelali posebne predpise o izdelavi in prodaji tehničnih predmetov, med prebivalci toplo sprejeta. Po napovedih sodeč, bodo namreč vse tovarne morale skupaj z garancijskim li- stom priložiti vsem novim izdelkom tudi podrobna na- vodila, kako se z njimi rav- na. Prav tako bodo morale domače tovarne oskrbeti vsa važnejša središča z servisni- mi delavnicami, stroške pre- voza pokvarjenega predme- ta do prve servisne delavni- ce pa bo odslej moralo pla- čati podjetje, ki v določe- nem razdobju garantira brezhibno delovanje kuplje- nega tehničnega predmeta. Razumljivo je, da laodo tako tovarne prisiljene imeti tu- di potrebne rezervne dele. Podobno naj bi veljalo tudi za uvožene predmete, le s to razliko, da bo za garan- cije odgovorno uvozno pod- jetje. Tudi to si bo moralo ob nakupu posameznih teh- ničnih predmetov v tujini preskrbeti tudi potrebne re- zervne dele. Sodijo, da to ne bo niti težko izvedljivo, saj vse ugledne tovarne v drugih državah že sedaj navadno ob večjih nakupih prilože tudi rezervne dele. Zal pa so ne- kateri uvozniki doslej to iskoristili za poseben doho- dek. Tako se je na primer pripetilo v Celju, da je po- trošnik kupil televizor tuje znamke, po kratkem času pa mu je pregorela zaslonska cev (televizijsko platno). Za- hteval je od podjetja, da mu zadevo rešijo. Trgovina je to isto zahtevala od uvozni- ka, vendar niso ničesar do- segli. Ko pa se je stranka pritožila, so ugotovili, da je uvozno podjetje z rezervni- mi deli sestavilo nove tele- vizorje in jih prodalo. Z no- vimi predpisi bodo te mož- nosti vsekakor odpadle. Prav tako predvidevajo krepitev servisnih delavnic in skrb za boljšo opremo de- lavnic. Vsekakor pa bodo pomenili ti predpisi veliko prednost za potrošnika, re- šili pa ga bodo tudi mnogih skrbi. DRAGI GOSTJE! v KAVARNI »EVROPA« V CELJU BO OD i. OKTOBRA DALJE VSAK VEČER NA SPOREDU KONCERTNA IN ZABAVNA GLASBA. V TA NAMEN SMO ANGAŽIRALI ZA VAS NOVI ORKESTER »BARANJA«. V VRTNI DVORANI PA IGRA PLESNI ORKESTER >COLETTE« VSAKO SREDO, SOBOTO IN NEDELJO. Kolektiv hotela EVROPA Celje IZ NAŠIH KOMUN PROGRAM IDEOLOŠKO POLI- TIČNEGA DELA Na osnovi razprav in analiz je ideološko politična komisija pri občinskem komiteju ZK v Žalcu pripravila program političnega izooraževanja za novo sezono. Program predvideva ustanovi- tev večerne politične šole, ki bi imela oadeiKe v Žalcu, Šempetru in na Vranskem, tudi za mladino. Za novo sprejete komuniste bo ideološKa komisija pripravila po- seben seminar z izbranimi tema- mi z raznih področij, s katerimi se naj seznani ob sprejemu v ZK. Za vodstva osnovnih organizacij ZK v kmetijskih gospodarstvih in obratih kmetijske zadruge bodo prav tako organizirali posebne se- minarje. Organizirali bodo tudi pomoč osnovnim organizacijam ZK, pri spremljanju tekočih poli- tičnih in idejnih vprašanj v sve- tu, v državi in komuni. Pomoč si komisija zamišlja tako, da bo or- ganizacijam dostavljala mesečne teze za razgovor o aktualnih pro- blemih doma in v svetu, osnovna organizacija bo dodala še svoje pripombe in gradivo proučevala na slehernem sestanku poleg or- ganizacijskih in drugih proble- mov. V vsaki osnovni organizaci- ji pa bodo določili po enega spo- sobnega člana, ki bo skrbel za ideološko politično izobraževanje članov. Za tiste člane ZK, ki so v prejšnjih letih končali politične šole, bo ideološka komisija prire- dila bodisi krajša predavanja ali pa občasne debatne večere za po- globitev pridobljenega političnega znanja. Seveda se bo politično, vzgojno in izobraževalno delo odvijalo v raznih oblikah tudi pri drugih organizacijah. Tudi letos bodo or- ganizacije SZDL organizirale po vaseh predavanja za svoje člane najrazličnejših področij in s po- močjo še drugih organizacij. Teh predavanj pa bi se udeleževali predvsem vodilni kadri v raznih organizacijah, člani ZKJ in drugi. Predvidevajo, da bi pri sestavi in izvajanju programa političnega izobraževanja sodelovale tudi druge družbene organizacije (tako LMS, sindikati, DPM, Svobode, šole itd.). Morda bodo v ta na- men ustanovili pri organizacijah SZDL posebne izobraževalne ak- tive ali sekcije, ki bi jim poverili skrb za študij. V večerni politični šoli bodo pričeli s predavanji že 15. okto- bra. Za razliko od lani bi radi po- spešili potek študija tako, da bi se šola končala že v marcu. Zato bodo predavanja trikrat tedensko, pa tudi program šole je nekoliko skrčen. Slušateljev bo okrog 60 do 70. Zanje bodo zahtevali po- polno oprostitev vseh drugih družbenih obveznosti, za kar se bodo morali odločiti in zavzemati tudi sami. Predavatelji so v glav- nem že določeni, ostale pa bodo izbrali te dni. Za boljšo metodič- no delo bodo zanje organizirali seminar, na katerem se bodo se- znanili tudi z uporabo raznih uč- nih pripomočkov. Ideološka komisija pri občin- skem komiteju ZKJ se je svojega dela lotila sistematično in pravo- časno. Člani so si tekoče delo raz- delili tako, da bodo delovali v treh skupinah: prva bo prouče- vala program politične šole, dru- ga bo pripravljala gradivo za štu- dij tekoče politične problematike v osnovnih organizacijah, tretja pa bo sestavljala program semi- narjev za mlade komuniste. Tak način dela bo omogočil kontinu- irano politično izobraževanje kad- rov v žalski komuni. SEJA ObLO V 2ALCU Pred dnevi je bila v Žalcu seja občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bilo poročilo sveta za obrt in sklepanje o pred- logih glede ustanovitve občinske- ga cestnega in gozdnega sklada, o odlokih treh krajevnih samo- prispevkov in še nekaterih pred- pisih za področje državne uprave. O MLADINI IN ŠOLSTVU V pooiedeljek se je isestai ob- činski komiite ZKS v Šmarju pri Jelšaih in obravnaivail vprašanje dela z mladino in šolstvu. O mla- dinska problematiki je referiral Darko Bizjak, o šolstvu pa okraj, ni prosvertnii svetovalec Framjo Zupamc, Uigotovili so, da pri- maaijkuje še 23 oičiteljev. Pro- svetni delavci so večkrat preob- retnenjemi z delom, kar prav go- tovo ni ugodsno za učno delo. SIMFONIJA CEST Bralcem je gotovo znano, da smo sicer že nekaj časa od tega dobili v slovenskem prevodu nemškega avtorja Hermanna Schreiberja Simfonijo cest To je svojevrstna simfonija, ki ji ne manjka niti glasbenih izrazov, ka- kor, adagio moderato, adagio ma- estoso, intermezzo scherzando in finale furioso; simfonija, ki jo igra veliki orkester, po imenu Promet, z zasedbo nog, koles, iz- pušnih plinov in bencinskega smradu. Pravzaprav je res, da gre za simfonijo kot sintezo vsega tiste- ga, kar je povezovalo in povezuje ljudi in narode, in res je tudi, da partituri ne gre odrekati temelji- tosti notnega (cestnega) črtovja od prazgodovinskih do dandanaš- njih cest. Seveda je naposled ne- mara res še to, da je zlasti zadnji stavek — finale furioso simfonič- no nep>opoln in zazveni v rahlo disonanco, vendar kakor pisec sam pravi, ga zanima predvsem cesta, kar pomeni, da bi mogla dejansko ta stavek izpopolniti po- sebna simfonija, recimo simfonij« statistike. Pa vendar: »Nikoli ni bilo na svetu tolik« vozil, nikoli tako gladkih in tako širokih cest,.. toda vse te prido- bitve se nam pokažejo v drugačni luči, če izvemo, da je smrt na ce- sti samo v Zahodni Evropi pobra- la v enem samem letu 35 tisoč ljudi, 600 tisoč pa jih je žrtvovalo zdravje. Skoda, ki so jo samo v ZDA prizadejale prometne nesre- če v letu 1958, je bila s pet in po! milijarde dolarjev dosti večja od zneska, ki ga katerakoli evropska država letno izda za graditev cest (se pravi, dejansko za povečanje škode — op. pis.). Od 1900 do 1958 je pomrlo v ZDA čez dvanajst sto tisoč ljudi zaradi prometnih ne- sreč, več ko v vseh vojnah, v ka- terih se je Amerika vojskovala v našem stoletju.« Tudi ta statistika seve ni po- polna, ker jo namreč ceste še iz- popoljujejo. Vsak dan. Ne samo v Ameriki. Avtomobil je treščil v telegraf- ski drog, ga prelomil, vrata so od- letela na cesto, človek je umrl; ali pa: fičo je trčil v obcestni ka- men, naredil trikratni salto mor- tale, »odšel« med staro pločevino, vsi trije potniki pa so jo po na- ključju mahnili peš domov; kole- sar in pešec sta obležala pod ko- lesi, ker sta bila ali pa tudi nista bila pijana; izsiljeval je prednost in izsilil smrt; skočil je pred avto, ki ni mogel zavreti; bil je težko poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico, vendar je med potjo umrl; škode je bilo za pol drugi milijon dinarjev in tako dalje — vse to je potlej bilanca tistega, kar se je v resnici zgodilo, tisto, kar domuje v tisku od leta 1900 — statistika, fanile furioso. In za tem, vsekakor najpošastnejšim stavkom, tičijo kajpak vzroki. Ce z 2,8 tisočinkami alkohola v krvi za voziš v debelo drevo, je popol- noma res, da ni bilo krivo drevo, da si vanj za vozil, čeprav je se- veda tudi prav tako res, da ne bi bU vanj zavozil, če ga tam ne bi bUo. Ni vozila, ki bi bilo varno pred nezgodo, ni popolnega voz- nika, kajti če bi bil, bi se tako slavni dirkači, kakršen je bil Mi- ke Hawthorne, smrtno ponesrečili na dirkališču in ne v vsakdanjem cestnem prometu. To pomeni, je samo še dvoje naključij: da osta- neš živ ali podležeš in se spreme- niš v — statistiko. dhr POPOTOVANJE OD TU DO TJA Zdaj sem tu. Še nekaj časa bom tu, potlej pa bom stopil do tja. Saj, od tu do tja pravzaprav ni daleč. Tu je recimo vogal, nekaj korakov proč je drugi vogal. Oba vogala sta si zelo podobna, ne to- liko po obliki, kolikor po ljudeh. Ce mi bo tu kdo oporekel, da na nedeljski tekmi neki Joškovič ni namerno podal žoge v zgornji le- vi kot, da je imel torej dobre na- mene in sijajne šanse, da pa je žoga vendarle okrogla, v kar no- ben nogometni kibic več ne dvo- mi, bom na drugem vogalu ali pa morda točno sredi križišča bra- nil stališče, četudi z izrazi spošne e>ozomosti. Še vedno sem tu. Zdi se mi, ka- kor da mi poganjajo korenine v asfalt, vendar vem, da je praktič- no to nemogoče iz dveh razlogov: prvič, ker človek ne more pognati korenin in drugič, ker je asfalt pretrd, da bi lahko korenine pro- drle vanj, »Ti ne veš kok je triblou,« pravi prijatelj. »Jel,« pravim, »ampak Joškovič je ajnšisou kokar...« Počasi se pomikamo tja... Ko smo tam, obstanemo in zdaj smo dejansko tu. Debata teče dalje. Prejšnje dneve pravzaprav nismo prišli do enotnih zaključkov, toda zdaj je že sobota in jutri bo zopet nova tekma, kar pomeni, da bo treba stvari razčistiti, sicer bomo lahko o njih razpravljali še na- slednji teden, kar seveda ne bo najboljše zaradi novega gradiva, ki ga bo gotovo prinesla nova tek- ma. Nogomet je težek šport in za- hteva temeljitega poglabljanja, če hočeš prodreti vanj. Ima neskonč- no kombinacij in variant, toUko tehnik in potez, da ti je nemogoče razumeti, zakaj na primer v ti- stem trenutku, ko je Joškovič po- dal žogo, ni bilo nikogar, ki bi jo prestregel in jo podal dalje, ali pa če jo je že prestregel, zakaj jo je podal prav tja in ne kam drugam, zakaj jo je sploh podal, namesto da bi preigral obrambo in se zna- šel v kazenskem prostoru pred presenečenim vratarjem, ki bi lahko ob bliskovitem strelu samo še kakor okopan obstal na mestu, medtem ko bi se zatresla mreža. Ena nula ali pa dva nula! Še vedno sem tu. Razglabljamo o peti minuti drugega polčasa. Ulice se praznijo. V peti minuti je Joškovič podal halfu, ta center- foru, ta nazaj halfu, ta desnemu krilu, ta levi zvezi, ta je streljal, toda — nič. Nič. Gre za vprašanje, zakaj je bila potrebna taka kom- binacija. Predolgo podajanje ni namreč nikoli dobro, ker nudi pri- ložnost nasprotniku, da formira svoje vrste in tako akcija nujno propade. »Zakaj jim je blo treba tri- blat?« sem rekel. »Triblat?« »Podajat.« Zdaj se pomikamo tja. Do na- slednjega vogala. Glavne kombi- nacije so preanalizirane in tako pridemo do zaključka, če bi bili izkoristili naši vse čanse, če bi bi- li hitrejši in ne tako polževski, če bi gradili igro in je ne razdirali z induvidualnimi akcijami, če bi bili boljši in preciznejši strelci na gol, če bi bili požrtvovalnejši, bi zmagali. Zdaj pa lahko vidite, ko- liko faktorjev je potrebno za no- gomet! Koliko naporov, preden jih proučiš in jim prideš do dna! Koliko časa! Pa naj še kdo reče, da to ni ko- ristno opravilo! oh Še vel! servisov Stanovanjska skupnost v Vele- nju je zelo aktivna. Poleg pral- nice, šivalnice in kemične čistil- nice je ustanovila v septembru delavnico za popravilo koles in mopedov, pisalnih strojev in ra- čunskih strojev. Ta servis "je bil v Velenju nujno potreben. Poseb- no so ga vesele gospodinje. Oba nova servisa imata F>olne roke dela. V. V. Motiv iz Žalca KEUSNI PROBLEM Pri celjski Majolki ni kru- ha. Pravzaprav je kruh, sa- mo ker je ta kruh nekoliko drugačne oblike od običaj- nega kruha, ga je treba se- veda posebej plačati. Gre namreč za abonente. Pri ko- silu si lahko vsak abonent vzame kos kruha, seveda, kadar je. Ker pa ga običajno ni, si ga seveda ne more vzeti, kar pomeni, da si ga sicer lahko vzame, pač v ob- liki žemlje, ki jo mora pose- bej plačati, kajti med žem- Ijo in kosom kruha je bržko- ne precejšnja finančna raz- lika. No, in če recimo abo- nent noče posebej plačati to, kar mu dejansko pripada, ostane kratkomalo brez kru- ha. Vsekakor — zelo zanimiva reč. Toliko bolj zanimiva, ker se baje dogaja vselej pri isti strežnici. Da pa bi v bodoče takšna >krušna su- ša« odpadla, bomo priporo- čili celjskim pekarnam, naj za Majolko pečejo več kru- ha. -ocn OZKA OKNA Ni izključeno, da se bo I razpravljanje o ozkih oknih zdelo morda nekoliko smeš- no in morda celo tudi (vse- kakor) nestrokovnjaško. Je namreč res, da pripadajo okna kakršnikoli dimenzij in oblik arhitekturi in da bi si lahko potemtakem razpra- vo o njih lastila predvsem arhitektura. Toda to vendar- le še ne pomeni, da jih mo- rebiti ta, ki so mu okna na- menjena, ne bi mogel pozna- ti vsaj po njih praktični upo- rabnosti. Gre namreč za vprašanje, če je to, kar je najmanjše in najožje, vedno tudi naj- boljše! Ozka okna so dandanes tako rekoč >v modi« in brez ozkih oken ni pravzaprav nobene nove stanovanjske zgradbe. Ta okoliščina je si- cer razumljiva spričo tipizi- ranih objektov, katerih ar- hitektonska struktura mora vsekakor delovati skladno, kar pomeni, da bi jo uteg- nila široka okna na ozkih ploskvah popačiti. Ce naj bi bila arhitektura nespremen- ljiva, tedaj seyeda takšnemu razlogu ne bi bilo kaj opo- rekati. Toda kakor vemo, je tudi ta podvržena spremem- bam, (vsekakor pogojenim z razvojem družb), v čemer je navsezadnje edina okolišči- na, ki nam pomaga razume- ti, zakaj je na primer gotska arhitektura oblikovala okna tako in ne drugače, barok spet tako in ne drugače, za- kaj smo recimo še pred leti poznali na splošno širša okna in zakaj govorimo zdaj le še o ozkih oknih. Ta okna so verjetno pač izraz občutno manjših stano- vanjskih površin. Prostor se je skrčil in skrčila so se tu- di okna, se pravi, da je raz- merje sicer ostalo, toda v zmanjšanem merilu. In če bi pogledali zdaj sko- zi okno ali če bi na primer odprli ozki okno, nam ne bi bilo težko ugotoviti eno naj- večjih slabosti, ki jo velja pripisovati dejstvu, da skozi ozko okno (povrhu v ozko sobo) še nikoli ni moglo >pri- ti< dovolj zraka. Dimenzije človeka so namreč kljub zmanjšanju dimenzij njego- vega stanovanja ostale ne- spremenjene in v tem je de- jansko največja neskladnost med njim in med arhitektu- ro, ki mu je stanovanje >ukrojila<. (Pri tem vseka- kor upoštevamo objektivne činitelje!) Ker je torej člo- vek še vedno tak, kakšen je bil, potrebuje še vedno to- liko zraka, kolikor ga je po- treboval. Ni sicer nobene možnosti, da bi se v malem stanovanju pri ozkih oknih zadušil, zelo velika verjet- nost pa je, da bodo njegova pljuča prikrajšana na kisi- ku in da bodo morda neko- liko zmanjšani tudi njegovi higiensko zdravstveni pogo- ji. (Utemeljitve za to bi lah- ko našli v prirodi.) Ozka okna so resda cenej- ša, široka okna pa so zato bolj zdrava. -oh NOVE STROJE MONTIRAJO V ktratkem bo dogirajen del novega obrarta za izdeilovanje u- metnega usnja v usnjarjem kombinatu >KONUS« v Sloven- skih Konjicah. Ze dalj časa mon- tirajo nove stroje ter pričaku- jejo, d a j i h bodo lia!hko dali v začetku prihodnjega meseca v pogon, kar ibo omogočilo zaposli- tev nekaj novih delavcev. POPOTNI VTISI IZ ČEHOSLOVAŠKE V tem pa je tudi odraz lagod- nosti in nenavdušenosti za dvig storilnosti. Tako smo vsaj opazili, ko smo obiskali nekatere kolekti- ve. Ti še vedno favorizirajo za- vest in lepijo po zidu ogromno socialističnih gesel ter slik udar- nikov. Vse pa izgleda, da tudi pri njih ljudje izgubljajo smisel za tak sistem nagrajevanja po vlo- ženem delu. S tem pa ni rečeno, da se mi ne bi mogli pri njih kaj naučiti. Nasprotno, v organizaciji dela in mehanizaciji in v zvezi s tem z vzgojo kadrov imajo ver- jetno več izkušenj in so v tem po- gledu na boljšem. Taka ocena pa je seveda le površna, kajti nam ni bilo mogoče z delavci v podjetjih razpravljati, ker smo morali za- radi obsežnega programa obrate dobesedno preleteti. Le tu in tam je posameznikom uspelo sprego- voriti kakšno besedo. Njih stati- stika sicer kaže štirikratno po- večanje proizvodnje v odnosu na predvojno, toda ta porast gre ver- jetno na račun uvedbe mehaniza- cije in novih kapacitet. Velik pro- blem je pomanjkanje delovne si- le. Za to stanje pa bo nekaj kriv- de v napačnem planiranju, saj imajo vrsto delovnih mest na vseh področjih gospodarstva (in seveda državnega aparata), kjer bi brez škode le-ta ukinili in lju- di zaposlili drugje. Zena je nepo- grešljiva delovna sila tudi tam, kjer bi rekli, da je to zanjo iz zdravstvenih in drugih razlogov prepovedano. Tako so žene šoferji trolejbusov, na vlakih je 80 od- stotkov žena (tudi ponoči) spre- vodnic, v Škodinih zavodih naj- deš žene v vseh oddelkih, pa tudi tam, kjer izdelujejo opremo za težko industrijo, na pr, parne tur- bine, kotle itd. To smo opazili tu- di v Plzenski pivovarni. Tam ima- jo pod zemljo devet kilometrov dolgo in okoli 60 m široko klet, v kateri je temperatura stalno pod ničlo in tu delajo brez zaščitnih oblek, v vlagi tudi žene. Pomanj- kanje delovne sile pa je delno razumljivo, kajti ob vseh poteh, kjer smo se vozili, smo videli to- varne. Skoraj hi lahko rekli, da je Češka (brez Slovaške) dežela dimnikov. Kmetijstvo, ki je po njihovih podatkih 92 odstotkov v sociali- stičnem sektorju, je dobro obde- lano in pretežno mehanizirano. Nasprotno temu pa smo opazili na Madžarskem zelo zanemarjena polja in silno slaba žita, kar je morda letos vzrok tudi suša. Kot že rečeno je pri njih vse strogo planirano in tako tudi cene v kmetijstvu določi država, odku- puje pridelke ter opravlja distri- bucijo. Ali je neko posestvo ali zadruga rentabilna pa seveda po takem sistemu ni mogoče ugotav- ljati. To pa seveda velja tudi za druge gospodarske dejavnosti. Družbena sredstva pa se zbirajo iz razlik v ceni, višina le-te pa je seveda odvisna od državnih po- treb in presoje tistih, ki lahko na vrhu o tem odločajo. Cene proiz- vodov so na vsem ozemlju enake in na blagu označene. Potrošniku je torej vseeno ali kupi določeno blago v Pragi ali v Bratislavi. Iz teh razlogov je njim tudi teže um- Ijivo, čemu pri nas niso na pr. enake cene čevljev ne glede na to, katero podjetje jih je izdelalo in kakšne so kvalitete. Vsaj predsed- niku občine Marianske Lažni to ni šlo v račim, ko je te razlike opazil v Zagrebu, Mi smo jim to pojasnili, da iz ekonomskih raz- logov, v katerih delujejo podjetja določene stroke sploh ni mogoče, če upoštevamo, da ni povsod ena- ka mehanizacija, organizacija de- la in še vrsto drugih faktorjev, ki vplivajo na ta vprašanja, med katerimi je eden od posebno__£o- membnih prizadevanje sleherne- ga člana kolektiva in njegov in- dividualni uspeh pri dviganj« proizvodnosti dela. Načela nagra- jevanja po delu pa se od naših močno razlikujejo. Družbenega upravljanja ali sploh kakršne ko- li oblike poglobljene vloge držav- ljanov v vodstvu gospodarstva pri njih ni. Le v oblastno izvršnih organih, to je, v občinah imajo nekatere komisije in odbore, se- stavljene iz državljanov, ki so strokovnjaki za določena strokov- na in družbena vprašanja. Sploh pa se organizacija oblastnih in iz- vršnih organov nekoliko razlikuje od te, ki jo imamo mi. (Nadaljevanje sledi) Spomenik borbe proti fašiimn T Pragi IZ ŽIVLJENJA NA VASI s SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO IN KMETIJSKO ZADRU2NIŠTVO OLO CELJE Združevanje sil v kmetijstvu korak naprej k napredni proizvodnji V ponedeljek je bila v Narodnem doma skunna seja sve- ta za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo okrajnega ljud- skega odbora Celje in direktorjev kmetijskih gospodarjev, ki jih je sklicala kmetijska zbornica. Poleg tega, da so raz- pravljali o akcijskem planu v kmetijstvu za leto 1962 in go- vorili še o žvinoreji in sesta vljanju pravilnikov za delitev celotnega in čistega dohodka kmetijskih gospodarstev, so največ pozornosti posvetili sklepom nedavnega plenuma ok- rajnega odbora Socialističn e zveze, ki je obravnaval kme- tijska vprašanja. Na podlagi sklepov plenuma okrajnega odbora Socialistične zveze, je svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo izredno obširno razpravljal o nekaterih ukrepih, ki jih je priporočil sve- tom za kmetijstvo občinskih ljud skih odborov, kmetijskim zadru- gam in kmetijskim gospodar- stvom. Odstotek zemlje v socialistič- nem sektorju je v celjskem ok- rajm v primerjavi s slovenskim tako nizek, da je nujno treba misliti na razširitev. Pospešeno socializacijo vasi pa je nemogoče uspešno vršiti po dveh straneh — s pomočjo kmetijskih gospo- darstev in kmetijskih zadrug. Za- to bi bilo prav, da bi se tam, kjer so pogoji zreli za to, mate- rialne sile na vasi združile in bi tako kitreje in laže pospeševale lastno pric^zvodnjo. V prlimeni združitev kmetijskih zadrug in gospodarstev bi proizvodnja sled- njega pomenila lastno proizvod- njo kmetijske zadruge. Ime go- spodarske organizacije, ki bi s tako združitvijo nastala še zda- leč nima odločilne vloge. Res pa je, da taka združitev lahko po- meni enega izmed prvih kora- kov k sodobni kmetijski proiz- vodnji, k agrokombinatom. V ne- katerih predelih naše ožje do- movine (v Goriških brdih na pr.) so s takim delom že dosegli le- pe uspehe in prav bi bilo, da tu- di pri nas napriavimo korak na- prej v tej smeri. Pri teh organizacijskih spre- membah pa je velika vloga sve- tov za kmetijstvo pri občinskih odborih. Kljub temu, da imamo v celjskem okraju samo osem ob- čin, so njihovi pogoji dela toli- kanj različni, da bi bilo nesmi- selno posnemati druga drugo. Končni cilj je še vedno pospe- šena socializacija vasi, naloga svetov za kmetijstvo, strokov- njakov in drugih v komuni pa bo, da se odločijo za pot, ki bo za njihov teritorij najbolj pri- merna. Po lanskem združevanju kmetijskih zadrug pa je zdru- žitev zadrug in gospodarstev lahko učinkovit korak naprej. In še nekaj. Kmetijska gospodar- stva celjskega okraja so v pri- merjavi s prehranbeno industri- jo tako majhna, da ne pomenijo mnogo. Strnjene sile so torej tu- di v tej smeri pomembne. Ko so na seji sveta za kmetij- stvo in kmetijsko zadružništvo celjskega okraja razčistili neka- tera načelna vprašanja nadalj- nje kmetijske politike, so raz- pravljali tudi o stališčih posa- meznih občin. Medtem, ko se v Slov. Konjicah, šoštanju in Šent- jurju zavzemajo za združitev kmetijskih zadrug in gospodar- stev in imajo načeloma koncep- te že izdelane, imajo drugod še nekatere pomisleke. Tako se skoraj povsod razvija burna de- bata o tem, kam z gozdarstvom. Ponekod bodo ostali pri seda- njem stanju, drugod se zavzema- jo za združitev, pa spet za od- cepitev itd. Ob koncu razprave je okraj- ni svet za kmetijstvo in kmetij- sko zadružništvo priporočil kme- tijskim zadrugam in kmetijskim gospodarstvom, da na podlagi sklepov in razprav s plenuma ok- rajnega odbora Socialistične zve- ze pristopijo k pripravam na or- ganizacijske spremembe. Po dru- gi točki dnevnega reaa, ko so govorili o akcijskem planu v kmetijstvu za leto 1962, pa so priporočili občinskim svetom za kmetijstvo, da preverijo, če so plani občin dovolj mobilizacij- ski in jih v nasprotnem primeru korigirajo. -U Že kratek sprehod po kmetijskih predelih bi bil dovolj, da bi se lahko prepričali o precejšnji stiski za prostore naših kmetijskih zadrug in kmetijskih gospodarstev. Tu so se odločili za novo gradnjo, tam se morajo zadovol jiti z obstoječimi, tu spet poprav- ljajo, tam so vse prepustili času. Kljub upravičenim pomislekom ob obnavljanju starih, že skoraj zgodovinskih stavb, ki prav go- tovo niso bile grajene za sedanji čas in gospodarjenje, pa bi se dalo z obstoječimi sredstvi še marsikaj napraviti. Izvolili SO pivi svet delovnega kolektiva Delavsko samoupravljanje je zajelo že skoraj vse panoge druž- benega življenja. Končno prihaja- jo na vrsto tudi kolektivi držav- nih organov. Osnutek zakona o finansiranju državnih organov prinaša obilo novosti, ki bodo bistveno spreme- nile položaj državnih organov in vlogo delovnih kolektivov. Osnutek novega zakona predvi- deva med drugim tudi poseben svet delovnega kolektiva, ki bo skupno s starešino soodločal o po- membnih vprašanjih dela ustano- ve. Čeprav je osnutek zakona šele v javni razpravi, skuša delovnim kolektivom v okviru obstoječih predpisov dati določene pristojno- sti in jih pritegniti k upravljanju ustanov. Te pomembne naloge se je lotil tudi delovni kolektiv Občinskega ljudskega odbora Mozirje, ki je na svojem sestanku vseh usluž- bencev pred dnevi sprejel začasni pravilnik o sodelovanju delovne- ga kolektiva pri upravljanju usta- nove. Začasni pravilnik predvideva kot izključno pristojnost delovne- ga kolektiva: izvolitev začasnega sveta, ki šteje 7 članov, razpola- ganje s sredstvi sklada skupne porabe, da razvija samoupravlja- nje članov kolektiva, da izvaja referendum in da zahteva od sve- ta občasna poročila o delu. De- lovni kolektiv sprejme tudi pred- log pravilnika o določanju oseb- nih dohodkov kolektiva, sodeluje pri vseh vprašanjih glede delov- nih mest in delovnih razmerij članov kolektiva do ljudskega od- bora in sprejme predlog finanč- nega plana za sredstva osebnih dohodkov in skladov kot predlog za letni proračun ljudskega od- bora. Delovni kolektiv je na svojem sestanku tudi že izvolil prvi za- časni svet delovnega kolektiva, ki šteje 7 članov. V svetu so zasto- pani vsi temeljni upravni organi občinskega ljudskega odbora Mo- zirje in tudi krajevni uradi. -er Študij je potreben Ideološka komisija pri šmar- skem občinskem odboru SZDL je pripravila izobraževalni program. Klub predavateljev, ki bo predvi- doma štel 30 predavateljev, se bo redno mesečno sestajal, se pome- nil o tekočih problemih, da bo lahko pravočasno odgovarjal na vprašanja, posebno o zunanje po- litičnih dogodkih in gospodarskih vprašanjih. V ta klub bodo vklju- čili še posebne aktive predavate- ljev iz vrst zdravstvenih, pro- svetnih, kmetijskih in drugih strokovnjakov. Najprej nameravajo osnovati politično šolo neposrednih proiz- vajalcev v industriji v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, za kar so pravkar imenovali šol- ski odbor z Vladom Mrharjem na čelu. Predvidoma pa bi naj stekla še kratka politična šola za pro- svetne delavce, za mladino in krajši seminarji p>o večjih krajih v občini. Tudi radijski oddajnik v Šmarju pri Jelšah nameravajo bolj vključiti v izobraževalno de- lo, kjer bi naj približno v 24 od- dajah posredovali vrsto tem iz družbenega življenja, šole za star- še in podobno. Take oddaje, ki bi vsebovale tudi obvestila občin- skega odbora, bi oddajali v večer- nih urah. Za večino šol in ciklu- sov so programi že pripravljeni in bodo kmalu pričeli s študijem. O zadrugi in letini Veselo se je smejal Ta- cerjev Miha iz Imenske goT- ce, ko ise je v^račal z zl^ra volivcev. Pa kako ise ne bi smejal, ko je letiošnja jesen tako prijaiana in bogata! Drevje je obtoženo z rde- čimi, rumenimi in jpisainimi jabolki, kot ibi jh oibložiil de- dek Mraiz, Mimogrede sem ga povprašal, kako se počuti. dobro! Pred)oibro rav- no ne, ker niisem čiisto izdrav. Zadovoljen ipa isein ItLOS z letino«, se je zasmejal. 2>Said- ja je na pretek, isamo pro- dati ga je leže. Zato bi mo- rala skrtbciti zadr.Uiga, pa ra- zumem, če je blaiga p.reveč, je tržišče taidi naisičeino. Ne- iTodno pa ibi ibiJo, če čii že leitos kje tarnaili, da je pre- mailo saidniJi .sokov. Vidjte, vailjčni mlim v Jmenein, l)o je nekaj imenitnega! Tako bi morali napraviti tudi kakšeji obrat za predelova- nje sadja." T rešenih jabolk siploh ne moremo prodajati, obrana jaibolka, ki niso le- pa, pa (prodajamo po 5 din, to pa je le prehudio. Saj bi jaJbolčnika pripravil, pa spet 'posode nimam. Dosti sadja l>o morda letos seg^nillo, če ga ne bomo m^ogli posp.raviti.< >Seveda, tudi druge nri- dedke je letina kar primer- na. Krompirja ravno ni bilo dosti, žita pa so se še dob- ro obnesla. O zadrugi? Hm, ja, včasih «e mi zazdi, da je v pisarnah preveč ljudi, na terenu pa ,premalo. Saj me mislim kiritiairati^ samioprav bi hiJo, če bi strokovnjaki bolj hodili med ljudi in mam svetovali tam, kjer nepo- sredno delanDo. Doi>er nasvot je zla)fca vredetn! Sicer pia sem z našo zadrugo zado^^oiljen. Tako lepo pomagajo včasih, če le morejo. Zdaj so uredi- li tudi to, da v siii lahko zadružnik i kiliičemio živlino- zdravnika v Šmairje kar na zadružni račun. S tem nam je že nekaj pomaganot. Pa tudi to je prav, da poitrtpijo, če ne moremo pravo<ča|s»n)o poravnati dolga, da krediti- rajoče Zamislil se je Miha, kot ibi hotel dobro pretehtati vsako besedo. Zadnuga je vseeno tako globoko izako- rminjena med Ijudsitvomi, da kmetje daneis brez nje ne bi zmogli več. »Samo to ni prav, če bi zadruga laihko več dosegla .pri tem, da bi josredovala kmetove pridel- ke na trg, da me bi doma preveč ostajalo, da ibi več denarja skupili im tudi tiako napredovali.« Tako razmišlja kmetova- lec Miha, ki je ocbemem člaoi zadiriržnega sveta im še iljiud- sikti odbornik. Pisarne ga malo bodejo v oči, toda tu- di tam ne lenarijo. Še kako ibi se verjetno razjezil, če Žbi vedel, koliko kartic je po ti- ebm o n ap isati, ikol iko iračiinov razvoizfljatii! Stro- kovnjaki, da, ti pa le naij hodijo med kmetovalce in spiremijajo njihovo nepo- fiiredino delo, da bo zares uis- pešno. Prav je, današikmd- je raizmišljajo, d'a hočejo živo dolo'\'iati v izaidiružnem upravljanju !in vedeti, k"' ise dogaja. Tudii v Obso/te- Ijiu, nekoč zaisiainjani ipolkra- jini, so se zdramili. »Jesen rumena, dobra žena...« V nedeljo dopoldne je bilo v gostišču »Pod gričkom« prav za- res vse živo — bila je namreč dvojna vinska trgatev! Na trav- niku, ki ga je to jutro zelo zgodaj obsijalo sonce — kot da bi vedelo, da mora z vsem svojim sijajem pozdraviti mladost — so se zbrali cicibani. Bilo jih je veliko — nad dve sto tistih, ki so člani stano- vanjske skupnosti Center, prav lepo število pa tudi onih, ki so doma na Otoku. Pred .gostiščem »Pod gričkom« sta kar čez noč zrasla dva ljubka, mala vinogra- da — kot nalašč za drobne ročice, ki so v nedeljo zjutraj posegale po sočnih grozdkih... S fotoaparatom, odprtim srcem in s prijetnim pričakovanjem smo se v nedeljo zjutraj prikradli pred spomenik Splavarja in se tam po- mešali med živ-žav stanovanjske skupnosti Center. Kar kmalu se nas je polotilo slavnostno razpo- loženje in pričakovanje je doseglo vrhunec, ko so se tam od Muzej- skega trga prikazali cicibani vrtca Otona Zupančiča, oblečeni v pi- sane obleke, z vetrnicami, balonč- ki, košaricami in rožami v rokah. Na čelu vseh sta dva pionarja no- sila »vinsko trto«, pred tema dve- ma pa je ponosno raztegoval svoj meh harmonikar. Krenili smo ob Savinji navzgor. Med potjo se nam je pridružilo še veliko za- mudnikov in ko smo razigrani in dobre volje prpli pred »Griček«, nas je bila že kar lepa kolona. — Malčke so spremljali starši — v veliki večini primerov očki, ki so to pot, raje kot na obvezni ne- deljski dopoldanski sprehod, kre- nili s svojimi ljubljenčki veselju naproti. To je bilo petja, smeha, pokanja balončkov in vrtenja ve- ternic! Spotoma so nas ljudje gledali kot deveto čudo in marsi- kdo je ubral našo pot. Prav go- tovo mu ni bilo žal! Na »Gričku« smo se postavili v polkrog, tovarišiča Stucinova je vsem malim zaželela prijetno po- čutje, nato pa smo se nasmehnili ob veselem programu, ki so ga pripravili cicibani otroškega vrt- ca Otona Zupančiča. Kmalu za tem smo stopili v mladi vinograd in nekaj trenutkov nato je bilo že vse grozdje v košarah tovarišic, ki so mladim obiralcem pridno pomagale. Veliko rok, veliko na- redi, kajne? In potem še zakuska, pa spet nazaj proti domu. Pesmica »Jesen rumena, dobra žena ...« nas je spremljala vse dopoldne in zapomnili smo si jo prav tako do- bro kot letošnjo jesen. Na poti sem se zapletla v pri- jeten pomenek s tovarišico Štuci - novo, ki je ves ta mladi rod vo- dila k trgatvi. »Jesensko trgatev smo pripra- vili namesto pomladnega Jurje- vanja,« se mi je nasmehnila in prijazno pokimala v pozdrav. »Takrat nam je namreč vreme nagajalo. Niti dva dni naprej ni- smo vedeli, kakšno bo. Malih pa na cesto vsekakor ne moremo vo- diti v grdem vremenu. Pa smo se zatorej odločili za jesen, ko vre- me ni tako muhavo. Kar poglej- te, kako prav smo naredili! Da- našnji dan je kot nalašč za veselo trgatev,« se je nasmehnila — in prav je imela. »Delati z otroki je zelo prijet- no,« je nadaljevala tovarišiča Stu- cinova, »samo, ko bi nas bilo več takih. Lelošnjo trgatev pa smo kar dobro pripravili. Ze včeraj smo v zemljo zabili kole, potegni- li preko njih žico in nanjo obesili trto in grozdje. Danes zjutraj pa je deset tovarišic naše stanovanj- ske skupnosti že na vse zgodaj odšlo h »Gričku«, da so pripravi- le zakusko za mlačke.« »Kako pa ste dosegli, da se je na današji prireditvi zbralo toli- ko otrok?« sem se čudila množici, ki se je valila pred nama. »Ncl:aj so k temu pripomogla vabila, ra^i^ovori, svoje pa so ne- dvomno rekli otroci sami, za- kaj radi imajo naše priieditve,« mi je odvrnila. In res je bilo ta- ko! Marsikatera mamica ali očka sta pripeljala še sosedove otroke s seboj. »Njihovi starši niso imeli časa in so otroci tako jokali, ko ni bilo nikogar, ki bi jih peljal na trgatev. Pa sem jih vzela s seboj,« mi je pojasnjevala tovarišica, ki je poleg svojega nagajivčka pri- peljala še tri druge. Kako prav je, da včasih starši vendarle poslušajo svoje otroke! V primeru vinske trgatve, je ta ugotovitev nedvomno držala. Kdor koli je videl njihove obraz- ke, ki so kar žareli od pričako- vanja in kdor koli se je zastrmel nad pisanim živ-žavom, je lahko takoj razbral veselje z njihovih lic. To veselje pa je bilo bogato plačilo tudi vsem tistim, ki so malim prijetno vinsko trgatev tu- di pripravili. -ij Posnetka z vesele vinske trgatve Skrb za stanovanja učiteljev Občinski ljudski odbor Mozir- je skrbi zadnja leta poleg grad- nje novih šol tudi za gradnjo stanovanj za učiteljstvo. V Ljub- nem ob Savinji so dobili učitelji pred nedavnim 5 novih družin- skih stanovanj, v kratkem pa bo zgrajen tudi nov stanovanjski blok za potrebe učiteljev v Re- čici ob Savinji. Novo stanovanje bo urejeno tudi v novi šoli Konj- ski vrh. Skupno bodo torej do- bili učitelji letos 10 novih dru- žinskih stanovanj. To število sta- novanj bo zaenkrat zadostovalo za najnujnejše potrebe učitelj- stva. So pa še potrebe po stano- vanjih za učitelje v Mozirju in Gornjem gradu. Tudi ta problem bo ljudski odbor rešil v prihod- njih letih. -er KULTURA IN PROSVETA Braslovški kulturni teden Kulturni teden v Braslovčah je pretekli teden močno razgibal tamkajšno prebivalstvo. Računa- jo, da je na vseh prireditvah bilo nad tri tisoč ljudi. Za uvod tega tedna je predaval ing. Miha Ogo- revc »O sodobnem človeku ui cve- tlicah«. Nato so se razvrstile še ostale prireditve. Najbolj otjis«van je bil tbrkov veseli večer s stin sto obiskovalci. Nič manj pa ni bilo ljudi pri preastavi sioveni^iCe- ga fiima »i\a svoji zemlji«. V če- trtek so gostovali Celjani z dramo »Korczak in otroci«. V soboto se je predstavil javnosti moški pevski zbor iz Braslovč, ki je iz- vedel celovečerni koncert parti- zansKih in naroanin pesmi. Zbor je pel kvalitetno. Seveda je treba poleg njega pohvaliti neumornega dirigenta Karla Viranta. Nedvom- no sodi ta zbor med najboljše po- deželsKe pevske zbore v celjskem okraju. Nedelja je bila za vse najlepša. Na sprejem ob 9. uri dopoldne so povabili vse bivše prosvetne de- lavce v kulturni dom. Med naj- starejšimi je bil 82 let star upoko- jeni učitelj Petrak, ki danes živi v Celju. Ganljivo je bilo snidenje starih z mladimi in ni bilo redko oko solzno ob srečanju. Po kosilu so vse prosvetne delavce odpelja- li v Velenje, kjer so si ogledali mesto. Popoldne se je dolga kolo- na avtomobilov ustavila pred bra- slovškim kulturnim domom. Dvo- rana je bila nabito polna. Na za- ključni reviji sta sodelovala do- mači Partizan in prosvetno dru- štvo. Organizacija vseh priredi- tev je bila brezhibna, za kar gre vse priznanje domačemu prosvet- nemu društvu in njegovemu skrb- nemu predsedniku Ivanu Dernaču ter Nežki Maršičevi. Kulturni te- den v Braslovčah je bil po svoji vsebini posvečen tistim vzgojite- ljem, ki so darovali življenja za lepšno bodočnost mladine. Bra- slovčani so spomin nanje vpletli v kulturni teden, kar je globoko odjeknilo v srcih zbranih šolni- kov, ki vedo, da kljub starosti tu- di oni niso pozabljeni. 2eleti je le, da bi bilo odslej prosvetno življe- nje prav tako razgibano. Šolstvo v težavah Ob pričetku pouka v šolah na področju konjiŠKe občine, so zno- va stopili v ospredje neKateri pro- blemi, ki jih občinski in drugi or- gani sicer že nekaj let rešujejo, ki pa kaže, da j in bodo reševali tudi v bodoče. To velja v nekate- rih krajih predvsem za učilnice, drugod zopet za stanovanja pro- svetnega kadra, nabavo potrebne opreme, učil, pripomočkov itd. Ker so šolski prostori v Zrečah najbolj tesni, so lani pričeli z gradnjo nove šolske zgradbe. Le- tos so jo sicer spravili pod stre- ho, toda začasno je zmanjkalo de- narja, kar je seveda tudi nareko- valo prekinitev gradbenih del. Ce bo prihodnje leto več denarja, bo- do seveda dela nadaljevali. S podobnimi težavami se nekaj let ukvarjajo v Slovenskih Konji- cah. V zgornji šoli so sicer prido- bili nekaj prostora iz prejšnjega stanovanja, delno si obe šoli po- magata z dvema sobama v mla- dinskem domu, toda vse to je za- časna rešitev. Kljub temu pa je v obeh šolah pouk v dveh izme- nah. Krajevni in občinski organi o gradnji novega poslopja že dalj časa razpravljajo, toda poleg do- brez tega pa se z delom ne da brez tega pa se p delom ne da pričeti. Druga težava so stanovanja. V letošnjem razpisu obeh konjiških šol za nove učne moči je bilo sko- raj povsod pristavljeno, da je sta- novanje v gradnji. Vendar pa ta- ka obljuba le slabo vleče, poseb- no še,' ker bi novi stanovanjski blok moral biti gotov že lansko leto. Stanovanjski sklad je letos brez sredstev in tako bo pač treba počakati še eno leto. V Vitanju so zadevo za silo rešili, ko so po- leti dogradili četvorček, v kate- rem bodo tudi prosvetni delavci dobili nekaj stanovanj. Seveda bi kaj podobnega potrebovali tudi v Ločah, v Zrečah in morda še v katerem drugem kraju v občini. L. V. Društvo ljudske tehnike To- varne emajlirane posode je v ne- deljo odprlo v mali unionski dvo- rani 9. mednarodno razstavo u- metniške fotografije. Na njej je prikazanih 213 fotografij črno bele tehnike in 131 barvnih po- snetkov. Med udeleženci so foto- klubi iz Avstrije, Belgije, Brazi- lije, Cehoslovaške, Finske, Fili- pinov, Francije, Hong Konga, Italije, Indije, Jugoslavije, Lux- emburga, Malaje, Nemčije, Polj- ske, Portugalske, Škotske, Špa- nije, Kombodže in Madžarske. Deveta razstava umetniške fo- tografije pomeni izbor najboljših dosežkov tehnike v svetu in jo zato priporočamo najširši javno- sti. Razstava bo odprta do 9. ok- tobra. (Na sliki: Kulturni dom v Velenju). Svobcdoši na Šmohorju Libojisko Delavsko prosvetno društvo Svo'boda prireja visaiko leto tradicionalni skupiiaski izlet v naravo. Običajno ise na iizlet podajo spomladi. Letos pa v ma- ju in juniju zairadl druigih prire- ditev ni bilo mogoče iu so ga pri- redili pred kratkim. Na Lepi travnati planoti šmo- horju, ki leži prib.ližno dve uri hoda med L ibo jami in Laškim, se je zl>rala velika množica lju- di. Med injimi je bilo največ ru- darsikih družin iz Liboj in Zabu- kovce, člaini delovnega kolektiva Keramične industrije in drugi. Za prijetno razpoloženje je skrbela mlada pihalna godba DPD Svobode Liboje ipod vod- istvoni kapelmaka Kovača, ki se je v polnem sesitavu udeležila iz- leta. Po imenitni jedi, ki so jo organizatorji za male demart-ee pripravili udeležencem, je šel sadjevec hitro v promet, zlasti še, ker je bilo zeilo toplo vreme. Skupinice «0 j>osedlle večinoma po travi, mlajši in ognjevitejši pa so se vrteli na teraisi ob pla- ninskem domu ali pa kar na tra- vi. Priirediitev libojske Svobode, ki je nekakšno nadaljevainje tradi- cije predvojmih Svobodašev, ko- munistov iu drugih naprednja- kov, ima danes sicer drugačen smisel. Ne gre več za združeva- nje vseh revolucionairnih sil v borbi zoper dzkoriščainje, kar so imeli za cilj predvojni seetamki v naravii, ampak ;za siprošoeino razvedirilo delovnih ljudi, ki so po delu potrebni oddiha. Takšni izleti so zelo uspešno sredstvo za rekreacijo. Po^sobno tpomeuMhni pa so v današnjem tempu tehmi- ke in motorizacije, ki vnaša o- paizne spremembe v miselnost množic, predvsem pa mladine. Jože Cesar v Celju Kaikor smo že oročali bo otvoritev letošnje igtlcdališ ke sezone združena z otvo- ritvijo likovne razi^tajve lsJo- vemsikega tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Tako se ibo- 'sta ijx) dialjšem kuilturneui zatišju srečaila tako ireikoč pod iskupno streho kar dva IKJjiiembna kulturna dogoota ru, Gori- ci, Novi Gorčici, Ljubljani, Mariljoru, Zagrdbu. Beogra- du, Celovcu, Benetkah, Mi- lanu, Pragi. Nastopal je na pokrajinskih in visedržavnih italijanskih sindikalnili raz- istavah v Trstu, Benetkah, Bologni itd. vse do pričetika druge svetovne vojne, in si tako tudi med Italijani ust- varil ugled iin ime samoni- klega lumetnliškega uiitvalr- jalca. Toda do te samoiniklosti se Cesar ni povzpel ad lioc. Izoblikovala se je ]>redvsemi kot rezultat njegove notra- nje osebne note, iix>rajala pa se je hkrati tudi kot posle- dica zunanjih okoliščin. Medtem ko je že zelo zgo- daj pokazal izredno slikar- sko nadarjenost, ki je našla priznanje v tem, da je pri šolskem risanju ij)omagal profesorici korigirati risbe svojih součeucev in iso mu dovolili uporabljati oljue barve, pa mu trde dielavske in socialne razmere niso do- puščale, da bi stopil v umet- noistno akademiiljo'. Pravza- prav mu je njegova narod- nostna pripadnost narekova- la, da je odklonil štipendi- jo in je raje odšel delat v pristanišče. Tu je sicer na zunaj živel med delavci, v svoji inotranjosti pa je še dalje gojil ljubezen do sli- karstva. In v teh okoliščinah je naposled začel iskati na- gibe, po katea-ih je Jože Ce- sar ostal na tirdoiih tleh re- alizma — ta je tedaj samo sinonim za njegovo umetni- ško prisotnost v sferi stvar- nega. ^Oiže Cesar ise je uvel ja- vili predvscui kot sijajen krajinar iin portretist; nje- gova uistvarjailnost diha bar- vitost tržaške in iistnske ob- morske pokrajine, ki je na- šla svoj izraz zlasti v akva- relu in olju. Barve so krep- ke in izžarevajo elemeutar- nost slikarjeve uiarave. Po- leg tega velja seveda ome- niti, da je Jože Cesar tudi odličen scenograf (rc^lino an- gažiran pri SNG v Trstu od 1945. dalje), ki se je is svo- jimi scenskimi osnutki uve- ljavil tudi v Puli, Ti a Reki, v Bosni, Ljubljani, italijan- ski ljudski operi v Trsitiu in dveh sloven,sikih filmih, za najboljšo scenografsko stva- ritev pa je bil nagrajen tudi na Sterijinem po^zorju v No- vem Sadu. Celjskim ljubiteljem li- kovne umetnosti se tako obota redika priložnost — srečanje z životvorno paleto enega najvidnejših pred- isitiavmliikov .sodolbne tržaiske 1 ikovn e umet nos t i. Se nebo nam ni prizaneslo RES JE, pravi Tratnikov Pepče iz Matk pri Preboldu, še nebo nam ni prizaneslo. Takrat, ko sem se odpravljal v partizane, sem sam pri sebi mislil: Ce bo smrt, bo jeklena. Od kod bo pri- šla, nisem mogel predvidevati. Še najbolj sem si jo predstavljal, kako prihaja iz puškine cevi. No, morda pride iz pištole. Ta. če ne zagrabi dobro, te ne pokonča. Seveda, o tem, da se tolčejo tudi s topovi, minami, da padajo bom- be. ne, na to nisem polagal po- sebne važnosti. E. pa se je vražje spremenilo, ko sem vstopil kot eden izmed novih borcev Šlandrove brigade. Slandrovce sem še dolgo poznal. Dosti je bilo slišati o njih. Sami korajžni, borbeni fantje. In ko sem jih slišal še govoriti, ko so pripovedovali o skoraj neverjet- nih krvavih podvigih, sem spo- znal; biti partizan ni bilo tako enostavno. Človek je moral ime- ti kar precej vrlin, da je lahko obstal med takimi borci. Doma sem videl le enega so- vražnika: Nemca! Seveda sem k temu edinemu sovražniku prište- val pač vse, kar je lezlo pod kljukastim križem. To so bili: vojaki, policija, žandarji. pesta- po in ovaduhi. Bili so tudi ver- mani, a teh nisem jemal tako resno. Zakaj vse bolj pogosto se je dogajalo, da so kar sredi bor- be prestopali v partizanske vrste. Zdaj, v gozdu pa se mi je pre- cej zjasnilo. Tu sem slišal o usta- ših, četnikih, potem beli, -plavi gradi in še in še. Na Dolenjskem pa smo imeli opraviti tudi z Ita- lijani. Mi smo jim pravili — ma- karonarji. Presneto smo bili ve- seli. če smo jih kdaj iznenadili sredi menaže in smo mi namesto njih pospravili njihove špagete. Pa tudi polenta nam je teknila. Toda. zdaj ne bi rad govoril o hrani. Ta je bila. kadar smo pač prišli do nje. Slab partizan je bil. če se ni privadil na prazen želodec in suho grlo. Pa tudi uši, bo^he in stenice niso bile nič po- sebnerra. Vse to je obvezno spremljalo parti7ane. In to je še naimani. Ta pretkana je- kipna smr+. ta nam je delala pre- f^lnvice. No. pravi nartizan se hi+^-p smrti ni bal. To. da si jo dobil v nogo. roko, trebuh, plju- ča. vrat — to je bil naš večni problem. Kar se tiče strahu, ne, o tem zares ne smem govoriti. Se kot malega fantiča me ni bilo strah, pa bi me naj bilo zdaj, ko sem imel v roki puško in za pasom bombe? Ne, nikoli, pa še v tako trdi temi. še v tako vroči borbi! Res je, jeklenke so vrtale, niso poznale smeri. Frčale so z leve, desne, sikale so v hrbet, izna- kažale so uporne prsi. Od zgoraj so padale bombe, od spodaj so ti grozile mine. Pa nai še kdo reče, da partizani niso bili junaki! Smrti smo se v gozdu hitro privadili. S tem smo bili snopri- jaznjeni — jeklo ubija! Vedeli pa smo. da tudi partizanske je- klenke nosi TO smrt. Smrt tiste- mu. ki nas je pregnal iz rodnih domov, tople domače hiše. Morali smo v gozd, v širno naravo. In sprejela nas je v svoje nezimer- no naročje. Zaupali smo ji. Vča- sih pa nas je tudi ona pustila na cedilu. Še nebo nam ni pri- zaneslo. Takole se je enkrat zgo- dilo: Bilo je prve dni junija 1944. Takrat smo bili na Mali planini nad Kamnikom. To je bil čas, ko so nam zavezniška letala no- sila pomoč: orožje, hrano, zdra- vila, obleko. Vse to je bila za nas velika dragocenost. Letala so odmetavala material tudi ponoči. Tudi tokrat je bilo tako. Gori smo bili že nekaj dni. Vsako noč smo kurili ognje in čakali letala. Tudi tisto usodno popoldne smo se pripravljali na sprejem zavezniških avionov. Vsak je opravljal zadano mu na- logo. Kuharji so tokrat pohiteli z večerjo. Po planini je prijetno zadišalo. Spet bo v želodcu ne- kaj dobrega. Nenadoma se je začelo oblači- ti. Zapihal je veter, ki se je hitro spremenil v pravo nevihtno bur- jo. Ozirali smo se v nebo. Posta- jalo je vse temnejše. Pastirji so začeli zganjati živino. Težki oblaki so pritiskali vse niže in niže. Začelo je bliskati in grmeti. Živina se je nemirno prestopala v stajah. Prej tako prijetno zvonkljanje je zdaj po- tišalo. Vedeli smo, da nas bo za- jelo pravo neurje. Ce sem se kdaj od strahu zdr- znil, je bilo to samo v dveh pri- merih: kadar sem zagledal stru- peno kačo in ko je sekala strela. Tudi zdaj me je bilo strah. Da bi moral biti od strele pokon- čan, mi zares ni šlo v glavo. Eni so predlagali, da pomečemo orož- je. Drugi, da zlezemo v lesene kolibe in čakamo. Največ se nas je nagnetlo t bližini kuhinje. Neurje je divja- lo, kakor da hoče pokončati ta vojskujoči se svet. Švigajo bli- ski. S'edi strahotno sikanje stre- le. Kakor da se razpolavlja zem- lia. Žareči zublji parajo nebo. Mi čakamo, brezmočni, v nekem nemem strahu. Nihče ni hotel umreti tako nečastno. Ozračje je vse bolj tesnobno, moreče. Mi postajamo nemirni. Orožia še vedno stiskamo. To je nek čuden nacron, čut stalne pri- pravljenosti. Eni robantijo. >Prekleto. še nebo nam ne pri- zanašale >Ko bi mogli te vražje strele pospraviti v naše topove!« >Ne bi rad, da bi mi strela raz- parala trebuh!« >Veste kaj, vrag in bog se kre- gata!« >Zlodej, da bi Nemci bili zdaj na našem mestu!« Spet je završalo. Pa še enkrat in še in še. V nosu smo začutili nek neprijeten vonj. Zdaj pa se je zgodilo. Usekalo je, zažvenke- talo po kuhinji, nas pa je vrglo po planini. Nekdo je zaklical. >Vrzite orožje!« Še je tresnilo, da se je zmajala zemlja. Sledi nekaj smrtnih kri- kov. Konec. Tam so ležala štiri ožgana trupla. Štiri naši tovariši. Padli so, dali so svoja življenja. Sami hrabri borci. Stokrat pre- kleta strela! Zapeklo nas je v prsih. V nas se je naselila tiha žalost. Gledali smo v obraz trpki resnici. Ne od sovražnika, od te neizprosne strele so morali pasti. Kako neprizanesljiva je usoda ... Zagrebli smo jih. Molče smo gledali njihov zadnji dom. Obla- ki so se razpoteenili in pokazalo se je modro nebo. CELJSKI TEDNIK STEV. 37 — 29. septembra 1961 7 NAPAD NA UUBNO 1942 Štajerski I. bataljon se je apri- la meseca 1942. ieia ponovno lor- miral. Na JavorniKu pri Cemse- niKu so se na novo pomladile sa- vmjsKa, revirska in pohorska če- ta. Usianovui so pa tudi malo če- tico, KI je krenila na Kozjansko pod vodstvom tovariša Antone- sica in Modrasa. Čete so se raz- kropile vse od Save pa do Pohor- ja m Kozjanskega do Solčave. Komandant bataljona je bil tov. L.etonja Jože-Kmet, namestnik Silan-Knez Rudi. Zima se je v celoti umaknila in pomlad je zavela preKo dolin m vrnov zelene Štajersko. Na] nuj še je bilo za nami — težita zima iy4l. leta. Ze konec aprila sva s tov. Ladom Letonjem »Mirkom« icreniia na vezo v i-,juouu, jxjer sva vzpostavila vezo z aKtivisiKO Kopusui- Anico, ki je preKO po- možnega orozniKa Toneta . Ko- stajnsKa pripravljala aitcijo za napaa na zanuamienjsKo posta- jo. Vse je poteKaio v najlepšem redu m največji Konspiraciji. Me- sec maj je zorai v osrčju inozir- skm pianin Savinjsko m revirslco četo. reineljito smo preštudirali do potanKosci napad na Ljuuno m v noci 19. maja so zapele pusKe in miu-aijezi v osrčju 2-goraje Sa- vinjsKe doline. Del savinjsKe in revirske čete smo pod vodstvom Kmeta m Si- lasa izvršili obkoijevalni manever žandarmerije. VeličKotova gru- pa, znan borec mitraijezec, ki je leta 1943 zgorel na Jegrisah na Gozdniku, pa je s svojo zasedel p0i0z.aj na desnem bregu Savinje nad mosiom in preprečil dostop Svabom v Ljubno, ce bi slučajno prisil na pomoč iz Gornjega Gra- da ali Mozirja. Moja grupa treh ljudi pa je zavzela položaj ob sKladovnici hlodov na levem bre- gu Savinje blizu tehtnice, da li- kvidiramo žandarmerijsko pa- truljo. Vsi smo imeli nalogo, da za nobeno ceno ne sme pasti žan- dar Tone Kostajnšek. Topla poletna noč je dihala in le šum Savinje nas je motil ob nestrpnem pričakovanju. Tričetrt na enajst je odbilo. Cujem korake, dregnem Kostjo v rebra on pa soseda in že se po- javita kakšnih 60 korakov pred nami dva orožnika-policista. Ver- jetno je vsem enako utripalo v sr- cih in iskali smo napeto, če ni morda zraven tudi Tone. Pripra- vimo se na strel. Sam sem bil ne- kako prepričan, da Kostajnška ni v patrulji. Tedaj udarijo trije streli v polno in že leži največji med njimi na cesti. Drugi zakri- či in se okrene proti tehtnici. S Kostjem pošljeva še vsak po eno kroglo za bežečim ter ugotoviva, da sva ga ranila. Skočiva na cesto in že imava v roki puško, nato si odvzameva še opasač s pištolo in dokumente, po katerih ugotovimo, da je padel Sušteršič, baje doma iz Trbovelj in eden med najbolj zagrizenimi policisti. V tem tre- nutku zaregljajo mitraljezi in pu- ške pred samo postojanko. Raču- nali smo na lahko delo, saj sta v postojanki samo Kostanjšek in komandir. Mi trije smo šli iskat ranjenega policista, vendar ga ni- smo našli. Ko prispemo v trg, ču- jemo močno detonacijo, ki si jo seveda nismo znali razlagati, toda nekaj minut kasneje smo že ve- deli kaj je bilo. Nemški komandir se je umaknil v I. nadstropje ter z vso silo nabijal z brzostrelko skozi okna. Kostanjšek pa je bil nekam zmedel ter se je zaklenil. Ker se vrata niso takoj odprla, so jih minirali s kocko ekrazita. Ko- stanjšek si je ravno oprtal torbi- co z bombami in hotel iti odpirat vrata, ko ga je silna eksplozija vrgla nazaj ob steno. Tovariši so našli vsega omotičnega, vendar ni bilo hujšega. Hitro so mu posadili na glavo civilni klobuk in oblek- li civilni površnik in že se je znašel v »pozadini«. Fantje so nosili orožje in mu- nicijo, kljub temu pa je še tra- jala borba s Svabom in ga tudi goreča stavba ni prisilila da se preda. Petja-Cater Marjan, fant star 15 let je jurišal na njegova vrata, vendar je bil Nemec pre- brisan in se je Petja rešil le s skokom iz I. nadstropja. Na vse kriplje so si naši fantje prizade- vali, vendar Svaba je ostal v stavbi — živ. Druga skupina je med tem ča- som že praznila trgovino Drušvi- ča, katero so zasedli Svabi, njega, lastnika pa izselili. Tej grupi smo se priključili in pomagali nositi, kar je pač prišlo prav za partiza- ne. Blago smo nametan po uiici ter pozvali vaščane, da naj si ga odnesejo, kakor tudi hrano, koli- kor j in je volja. Seveda tisti, ki so bili bolj korajžni so se založili z marsičem, posebno z blagom. Po Ljubnem je odmevala parti- zanska pesem, čuli so se vzkliki in pozivi na borbo ter gesla proti okupatorju. Razbite so bile vse napisne švabske table ter uničena trgovina Druškoviča. Akcija je uspela. Zaplenjenih je biio 23 vojasKin pušic, en mi- traljez, dve brzostrelki, bomb in municije pa toliko, da nismo mo- gli nesti, ter smo nekaj zabojev te dragocene »hrane« deponirali na podstrešje kapelice ob Savinji. S pesmijo smo ob svitu krenili proti mozirskim planinam. Zlato sončno jutro je zlatilo savinjske vrhove, ko smo trudni, toda zado- voljni in svesti si uspeha legali pod košate smreke in vedeli, da smo za en dan zopet bliže svobo- di, našim ljudem pa smo utrdili vero v zmago in zaupanje v na- rodno osvobodilno vojsko. Popoldne ob 4. uri smo ta dan še enkrat pošteno nakresali Šva- be in jih pognali v beg. Noč nas je zopet vzela in naslednje jutro smo se znašli v kraljestvu parti- zanov — na Dobro vi j ah. »THINEK iz partiza nor K^itulacija Italije je mimo. Novincev v partizanih je na ti- soče in tiisoče. Vse obstoječe bri- gade iso nabrekle v velike enote in ustanavljajo se nove samo- stojne enote. Osvobojcina je sko- raj vsa Dolenjska. Italijanov ni nikjer več. Ne- kaj jih je še ostalo toda to so naši, tisti, ki .so se priključili na- ši vojski in ,so speoialiisltii za mi- no me talce. Naša enota je sodeJovaila ipri likvidaciji belogardis'tičnega gnezda v gradu Tuirjaku. Obstre- ljevali smo grad Ozalj na Hrva- škem Is težkimii havliicamU, ki smo jih zaplenili italijanski voj- ski. Toda Nemci niso počivali. Po- stopoma so začeli osvajati večja mesta na Doilenjsikem. Potem so začeli z veliko ofenzivo proti na- ši voj,siki. Umaknili smo se proti Gorjancem. Krožili smo nekaj dnii okOLi Gospodične (tako se imenuje eden od vrhov na Gor- jancih). Topove smo že davno zakonspirirali v gozdovih. Ta močna nemška jesenska ofenziva je bila dobra preizkuš- nja za nove partizane, ki so pri- šli v borbo po kapitulaciji Ita- lije. Mnoige je pobral strah ... Spominjam se našega vodnega kuharja, ki je bil doma nekje iz Kositanjevice. Ze prvi dan po pri- hodu v partizane nam je zago- tavljali, da je hudo revmatičen in zaradi tega ni hotel druge dolž- nositi od kuharske. Ko je prišla ofenziva, pa je z lahkoto kot srna zbežal domov. Prav tako je strah I>obral nekega cigana, ki nas je vse do ofenzive pridno zahaval z violino — ko pa je čutil preveč smodnika v zraku, je stalno uha- jal iz kolone z izgovorom, da ni nekaj v redu z njegovim čreves- jem. Po poslednjem iztopu iz ko- lone se ni več vrnili v enoto ... Noč in dan smo biLi na nogah. Vso noč smo hodili in zjutraj smo se običajno znašli zopet na izhodiščni točki. Hrana je bila pičla. Stradanje nam je bilo še težje zaradii tega, ker smo se zad- nje tedine razvadili z obilno hra- no. Makaronov lin niža je bilo iz za|plenjeniih ,'iitalijansikih maiga- zinov na pretdk. Ob ofenzivi mam je vseiga zmanjkalo in smo se morali zadovol jiitii z drobniim krompirjem, ki smo ga napol skuhanega in neslanega le ne- redno dobivali. Ko smo se po ofenzivi nia Goir- jancih prešteli, mas je biilo isiicer precej mamj, vendar smo se au-, tili močnejšega kot prej. V enotah je začelo, izopet nor- malno delo. Novincev med .nami pravzaprav ni brilo več, ker ,so 'sedaJj že visii preživeli 0'gnj.enli krst, tudi tisti v komori, ko so jim nemiSki m.itr^ljezi pnaluk- njali polovico loncev i« pob,iili nekaj mul, (katere smo/ pa med ofenzivo :ix>jedli). Iz gozdov smo se spustili v ob- robna naselja. Administratorj.i so privlekli na dan svoje aktovke in zopet so pisali poročila in šte- vilčna stanja. Iz štabov so pri- hajale nove odredbe in ena med njimi me je poklicala na kur z za >oliitkomisarje pri Glavnem šta- >u Slovenije, ki je bil od 30. no- vembra ido 6. diecemibra v Uršniih selih. Reta Tominšek iz Celja je čestitala Gagarinu za uspel prvi polet v vsemirje. — Kozmonaut pa ji je poslal sliko s podpisom Drobne zanimivosti BOLNIŠNICA Z LETALIŠČEM Bolnišnica Koln-Mernlieime v Zahodni Nemčiji je dobila po- setbno leitališče za pristanek le- tal s težkimi bolniki. REKORD V GUGANJU V nekem meStu v Kanadi je 55->letna Kiiizabeta Vir postavila sveitovni irekord s tem, da se te gugala na posebnem stolčku 103 urei. Preko tiska je zahtevala, naj se ji prazna svetovni rekord v tem »športu«. LETALIŠČE — PROIZVAJALEC ŽITA Leitališče v Stavangeru je eden največjih proizvajalcev žita na Norveškem. Upravmjik letališča imž. Uleberg-Kansien je pričel Ered dese,t)imi leti s setvijo velj- ih kompleksnih zemljišč, ki se razprostirajo med pistami za od- let im pristanek. Poleg žita 'seje- jo sedaj tudi deteljico in leta- lišče razipolaga z najmodernej- šimi kmetijsikimi stroji. Dosež v ni so tako dobri rezultati, da so siledLla temu vz.glediu tudii druga norveš-ka letališča. KACA ZADAVILA OTROKA Osemletni učenec Frenk Mar- tin si je skupno s svojim razre- dom ogledoval zoološki vrt v ameriškem mestu Pitzbergu. Ma- lemu Frenku je uspelo jpriti v kletko, v kateri j.e liil veliki u- dav, dolg tri in ipol metre. V za- četku kača ni pokazala, da je opazila nepovabljenega obisko- valca. Nenadoma pa je zgrabiiila otroika in ga zadavila. Ko s.o za- slišali vzklik, so takoj prihiteli na kraj nesreče, toda bilo je že prepozino. Malli Frenk je bdi mr- tev. Zemljini rešitelji RIŠE: VLADO PIRNAT PIŠE: JOŽE JESIH 46 »Kaj pa stolp, je zastražen?« je vprašal Vili. »Da, šest Tu,- pošanov je stalno na straži. Šele, če premagamo te stražnike, lahko upamo, da bomo zaplenili načrte in uničili strupe.« Janez je obžalujoče vzkliknil: »Škoda, da nimamo bombe s se- boj. Potem bi šlo lažje.« 47 Zapustili so stanovanje in tuhtajoče stopili proti vodi. Na bregu se je Peter udaril po čelu. »Vraga, na puške sem popol- noma pozabil. »Vili je posegel v žep. »Še dobro, da imam vžiga- lice s seboj.« Peter je stekel proti zgradbi in se kmalu vrnil s tremi kratkimi svetlobnimi puškami. 48 Kar v oblekah so zaplavali. Puške in tudi žvigalice so dr- žali visoko nad glavo, da se ne bi zmočile. Janez jima je raz- ložil načrt. Vili je presenečeno vzkliknil: »Krasno. Odličen načrt.« »Le težko ga bo izpeljati,« je pripomnil Peter. 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 37 — 29. septembra 1961 ŽENA DOM DRUŽINA OBISK V VELENJSKEM OTROŠKEM VRTCU Le se noi prostori... Velenjski otroški vrtec je skrit za zelenim gozdičkom in če ne bi bilo otroškega smeha, ki je od- meval daleč naokoli, bi bila mor- da celo krenila mimo, ne da bi ga bila našla. Tako pa so me tisti, zaradi katerih sem se namenila v Velenje, kar sami priklicali. Bilo je lepo toplo dopoldne in mali so s svojimi vzgojiteljicami lovili sončne žarke. In še potem, ko smo se z upravnico, tovarišico Majdo Gaberšek, in eno od vzgojiteljic pogovarjale o vrtcu in njegovem delu, je skozi odprta okna priha- jalo do nas veselo otroško čeblja- nje. V velenjskem otroškem vrtcu, ki je edini v tem novem naselju, se vsak dan zbere okrog sto tride- set otrok. To pa je točno dvakrat več, kot je zmogljivost te otroške ustanove. Kadar je vreme lepo in je zunaj prijetno, si ne delajo ve- likih skrbi. Zdaj na jesen pa, ko dnevi že niso več tako topli in otroci okrog oglov ne tekajo več v samih bluzicah, se pričenjajo pogovori in razglabljanja o pro- storih. »Prostori so naš največji pro- blem,« je tovarišica upravnica po- tožila že kar v začetku razgovo- ra. »Tako smo pred časom izpraz- nili celo garderobo, da bi vanjo lahko namestili pohištvo in tako pridobili še en prostor. Toda naj se še tako močno trudimo, mimo ugotovitve, da zgradba ni primer- na za otroški vrtec, vendarle ne moremo. Res je, da je okolica ču- dovita, da imamo otroško igrišče kar preko poti v parku — le da je popolnoma zanemarjeno in ne- urejeno — da se otroci lahko na- užijejo svežega zraka in podobno, toda vse to je mogoče koristiti le ob toplem vremenu. Gradnjo no- vega otroškega vrtca predvideva sicer petletni načrt, toda to je še dovolj dolga doba. Vse bolj nam- reč tudi opažamo, da bi bilo v Ve- lenju treba urediti zavetišče za šolske otroke, vendar je v teh po- gojih to nemogoče. K nam torej lahko hodijo zavetje iskat le tisti, ki še nimajo sedem, toda že dve leti.« Sicer pa so vsi v vrtcu dobre volje. In čemu naj bi godrnjali, če pa se z vsemi tako lepo razume- jo?! Občina jim je za opremo do- delila soliden znesek, rudnik jim daje kurjavo zastonj, preskrbel pa jim je tudi pesek za peškovnik, »Vegrad«, ki ima nad vrtcem pa- tronat, jim bo uredil fasado in ta- ko naprej. Tej vrsti prijateljev se seveda pridružuje še marsikdo drugi. »V našem vrtcu je zanimiv tudi sestav otrok,« sta še pristavili to- varišici. »Le majhen odstotek je takih, katerih matere so zaposle- ne. Ta pojav kaže na problem za- poslitve ženske delovne sile v na- ši okolici. Nekaj pisarn, Gorenje in še morda tu in tam kakšno mašilce — to pa so skoraj že vsi, ki zaposlujejo tudi žene.« »Pa še o igriščih kaj zapišite,« sta predlagali. »Veste, kolikor je Velenje novo, lepo in zeleno, ta- ko so tudi pozabili na otroke. Vse- povsod cvetje, livade, okrasno gr- mičje, ki pritegne živahne otroške poglede — pa vendarle ne smejo blizu. Ce starši želijo, da se njiho- vi otroci poigrajo na travi, mo- rajo z njimi na sprehode, ki so včasih kar predolgi.« In — če k njunim besedam pri- stavim še misli tistega hudomuš- neža, ki je dejal, da bi morale v Velenju stanovati le družine brez otrok, ker le-ti nimajo kam sto- piti, bo v tem prav gotovo nekaj resnice. No, toda to že niso več besede o otroškem vrtcu! Kljub tesnim prostorom teče življenje v velenjskem otroškem vrtcu urejeno, brez nepotrebnih pritoževanj in napihovanj tegob, v dobri veri, da opravljajo lepo in koristno delo. -ij Mojstri v gradnji iz peska Skupina najmlajših iz vrtca pripravljena za slikanje LJUDJE MED SEBOJ »Prekleta baba, še ozre se ne!« Tako so se pred nekaj dnevi je- zili na križišču Ljubljanske ceste avtostoparji. Voznica, ki je sedela za vola- nom, se res ni ozrla, vendar vsled tega ni zaslužila grobih izrazov, ki so jih pripisovali na njen ra- čun ti mladi fantje, ki bi v na- sprotnem primeru ravnali prav tako kot je ravnala ona. Ljudje smo različni in kdo naj bi vedel koga bo sprejel na vož- njo. Kdo naj bi že v hipu ugoto- vil, da je avtostopar res študent, katerim so vozniki to pozornost posvečali. Zal so jo pričeli izko- riščati drugi, ki bi se lahko po- služevali avtobusnih in vlakov- nih zvez. Sicer pa vedo vozniki povedati precej, med drugim tudi to, da je nekaterim to ceneno po- tovanje prešlo že v navado in da so nekateri potniki celo objestni in predrzni. Da je tako, priča ta dogodek, saj voznico, ki je bila povod ne- sramnim kletvicam, opravičuje že to, da je ženska in ima prav go- tovo prav, da se takšnih uslug iz- ogiblje. In slednjič, morda ima voznica slabe izkušnje, zato ne mara jemati odgovornosti za tuje sopotnike na svoja ramena. Ko sem tokrat slučajno prisluh- nila grobim besedam tistih mla- dih ljudi ob Ljubljanski cesti, sem se vprašala, če ne sodi to že v vrsto izsiljevanj. Temu pa prav gotovo ne more slediti dobrohotna tovariška usluga. Tudi sama je ne bi nudila, to sem ob tem do- godku trdno odločila. Da Kontracepcijska sredstva Preprečevanje nosečnosti ali kontracepcija za zakonce ni novo vprašanje, temveč je že staro menda toliko kot človek sam. Pred desetletji o tem niso javno razpravljali in niti sama zakonca nista o tem dosti govorila, kajti vsa vprašanja in vsi razgovori o spolnih zadevah so bili prepove- dana skrivnost. O posledicah ta- ke sramežljivosti pa smo že govo- rili v naših člankih. Kontracepcija se pri nas že lep čas izvaja, kajti danes je že zelo malo zakoncev z izredno velikim številom otrok. Naši zakonci pa sodobnih kontracepcijskih sred- stev ne poznajo in si pomagajo, kakor vedo in znajo. Preprečevanje zanositve izvaja- mo na različne načine. Izmed raz- ličnih sredstev, ki so na razpolago ženam, se le-te odločajo pred- vsem za diafragmo zaradi velike sigurnosti. Tudi zdravniki ženam priporočajo uporabo diafragme s posebnim kontracepcijskim mazi- lom. To sredstvo se je pri nas že zelo uveljavilo, je praktično in zanesljivo, če ga pravilno in vest- no uporabljamo. Diafragme so različne velikosti, žena pa mora k zdravniku, da ji izbere pravo velikost. Tak pregled je hkrati tudi koristen, kajti zdravnik lah- ko odkrije bolezen, ki je bila do- tlej skrita. Zena dobi ob pregledu natančna navodila o uporabi dia- fragme in je naročena na kontrol- ni pregled. Ce kontrolni pregled pokaže, da žena zna pravilno upo- rabljati sredstvo, lahko sigurno računa na zaščito. Navodila o uporabi diafragme so priložena tudi mazilu; diafragma se namreč uporablja samo skupaj z Genosan pasto. Važno pa je, da žena sred- stvo redno uporablja, da se drži navodil in da po uporabi sredstvo pravilno shrani. Zadnje čase prihajajo na trg tudi Vaginalne tablete in svečke. Te so zelo enostavne in jih žena zaradi primerne oblike lahko nosi s seboj. V prometu so pod ime- nom Kontrafer in Nona-gpl s pri- loženimi navodili o uporabL Za- vod za socialno zavarovanje v Celju je našim ženam omogočil, da ta sredstva nabavijo na zdrav- niški recept in so torej za zava- rovanke brezplačna. Predpiše jih lahko vsak zdravnik na ženino željo. Medtem ko imajo ta sred- stva kemičen učinek in uničujejo semenčice, pa diafragma z mazi- lom semenčici preprečuje pot do maternice, hkrati pa tudi kemič- no učinkuje na semenčice. Pri vaginalnih sredstvih je važna toč- na uporaba, pravilen čas vložitve in način vlaganja. Vsa kontra- cepcijska sredstva so zanesljiva samo pod pogojem, da jih pravil- no in vestno uporabljamo. Pogo- vorimo se o teh zadevah z zdrav- nikom, sramežljivost tu ni na me- stu, Razgovor o spolnih vpraša- njih ni nekaj nedostojnega, tem- več je sestavni del vzgoje žene in moža, M. D. OUaeiuimUkUa v eni izmed afriških idržirT se je ob morju koipala skupina 200 otroJc, ko se je nenadoma rarzbur- kalo morje, Naonfcrat se je po- javfila pred oitroci velika riLa. Ril je Jcit, iki je zašel v te rode. Po prvem stnaliu so otroci obJcro- žili kiita, ki je izgujbiil oibču-tek za orientacijo. S kliicanjem in vzkli- ki je oibrokom usipelo privabati kita bliiže, nakar so navailiJi nanj s kamenjem in palicamii in ga premagal iu Kit je bid dolig 20 metrov in težak dve tonL Verja- mete? Čitajte CELJSKI TEDNIK Zlata mrzlica popušča Toliko obetana oblačila — malone vsa v (zlalu in 'z zlalom, Iso ibila precej krajša modna muha. kakor pa rjava barva, kii se je usidrala v najrazlič- nejših letnih in zimskih vzorcih in je, kakor kaže, tudi po delj ko enoletni popularnosti ne bo mogoče izrinit;. Ta- ko lepa moda, če ostane v noirmalnih mejah seveda, je vsekakor porok, da tudi odslej ne bedo šli kreatorji v ek- streme, ampak bodo spet odprli vrata nekaterim klasičnim krojem, ki so ved- no lep'i in praktični in skoraj vedno mcderni. Rjava barva prinaša s seboj preveč možncsti, da bi jo pustili cb strani, saj je za dolgo leto rešila prcblem obla- čenju v prvih toplejših pomladnih dneh, v hladnih zimskih večerih in deževnih dneh. Rjavo-zeleno, rjavo-zelena-rumeno, temnordeče-modrovijoličasto, modro- zeleno, . . . kdo bi si mislil, da je tako uspelo »odklenkalo« standardnim kom- binacijam, kji so desetletja in deset- letja veljale za najbolj primerne. Tre- ba je najti le način in prave odtenke. In zlata in srebrna? Preveč je bilo dima in le malo ognja. Tkanje z zlato uli srebrno nitjo se je izkazalo za po- trošnice predrago, v mogočnem nasko- ku pa so prodrl: zlati sandali v pre- prostem kroju japonskih sandal, kjer se edina dva jermena snideta med pr- sti. Resnici na ljubo priznajmo, da pri lahkih obuvalih vsekakor še prevladu- jejo zlati in srebrni sandali, saj je to najprimernejša barva k sedanjim mod- nim barvam oblek, da pa si tiho, a nezadržno utirajo pot temnorjavi lahki sandali, -e ŽELJE OB NOVEM SOLSKEM LETU V novem šolskem letu si želim, da bi imela čimveč lepih redov — ter sončnih dni. Pričakujem tudi, da bomo delali na šolskem vrtu. Uredili in prepleli ga bomo, iz- kopali krompir in potrgali fižol. Oboje bo hudo potrebovala šolska kuhinja. Vrt je že tako čakal na nas. Šibil se je od pridelkov, ki jih bo treba spraviti. Toda, kakor hitro se je začel pouk, so ga pridne ro- ke učencev že pozdravile. Začeli so rahljati zemljo za zimski po- čitek. Kot vsi drugi, pa si tudi jaz že- lim, da bi se v tem šolskem letu veliko naučila. Nada Tržan, Smarjeta pri Celju Mačeha Vroče poletje se je že umak- nilo in predalo svoj prostor hlad- ni jeseni. Po travnikih že modri jesenski podlesek, ki je za dol- gočasno jutranjo meglo prvi zna- nilec jeseni. Po vrtovih, gredicah in grobo- vih je usahnilo poletno cvetje. Vrtnarji obnavljajo nasade — mačehe sadijo. Mačeha — kako čudno ime za skromno, nežno cvetico, ki krasi vrtove takrat, ko nobena druga ne cveite! Ma- čeha pa cveti, dokler je ne po- krije sneg iin talkoj, ko sneg sikopni, se znova nasmeje sonou s svojimi pisanimi cvetovi. In to naj bo mačeha?! Da! Ce natančneje pogledamo cvet, vidimo, da ima pet venčnih listov. Spodnji največji im naj- lepši je mačeha sama. Desno in levo od nje sta v lepih pisanih oblekicah njena otroka, na vrhu pa obledela pastorka. Če <;vet obrnemo, vidimo pet čašmili li- stov. Kot pet stolčkov, se mi zdi. Vsak od cvetnih listov bi laliiko sedel na svojem stolčku, toda to ni tako. Mačeha sedi na Mačeha<. Prepričajte se! Anica Ocvirk, Vrhe 21 Teharje ZA MALE BRALCE Na sprehodu Spomini in prijateljstva ostanejo... Sonček pokukal je izza gore, trobentice zlate že se bude. Slavčki nam bodo zapeli prešerno, saj sprehajanje v jutrih je, kajpak, primerno. Hitro poglejmo v zelene grmičke, če tam ni majhne, repate lisičke! Tu v duplu nekaj šušti, glej, ptičji zbor že se glasi. In sivega zajčka tu si oglej, poskočim za njim, morda ga dobim. Ej zajček, nikar se ne boj, počakaj me vendar, daj, malo pošto j! A zajček se dela, kot da ne sliši, ti dekle se raje pod nosom obriši! Z zajčkom torej ni nič, a jaz si vseeno zapojem kot ptič. Marinka Šusta, 7. razred osn. šole. Polzela In še odgovor na Mirinkino lju- beznivo pisemce: Tvoja pesmica, Marinka, nam je bila všeč, zato smo jo tudi ob- javili. In če si jo napisala popol- noma sama — upamo vsaj, da je tako, — smo je še tembolj veseli. Tvoja velika želja o zbirki bo mogoče še nekaj časa počakala, kajne? V zameno pa Te vabimo mi, da nam še pišeš in priložiš katero izmed svojih prijetnih pes- mic. Samo, Marinka — nikdar ne prepisuj pesmi drugih pesnikov, tudi njihovih zamisli ne jemlji. Ce bo pesmica res in samo Tvoja, nam bo neprimerno bolj ljuba — pa četudi bo malo nerodna — kot pa tiste, ki ne bi zrasle v Tvoji glavici. Vsako objavljeno pesmi- co pa Ti bomo tudi skromno ho- norirali. Lepo pozdravljena in pi- ši kaj! »Pelje me vlak v Strunjan, tja v primorski svet...« Tako se je pričela kronika na- šega celomesečnega življenja v Strunjanu. Kdor še ni videl tega kraja, bi ga morda na pogled ra- zočaral, toda osamljen na lepem istrskem svetu ni. Obdan je z na- šimi najlepšimi obmorskimi me- sti — Portorožem, Izolo in Pira- nom. Zato turistom tudi v tem majhnem kraju ni nikdar dolg- čas, mi pa smo se v Strunjanu po- čutili skoraj bolje kot doma. Cel mesec smo tam preživljali s svo- jimi avstrijskimi prijatelji, se ko- pali, zabavali — živeli smo kot ena družina. Niso nas motile niti starostne razlike, ne tuj jezik — vedno smo našli pravo pot spora- zumevanja. Bili smo razdeljeni na več sku- pin. Na vratih dekliških sob smo lahko razbrali naslove: Rusalke, Vžigalke, Ostrige — glavni sku- pini Indijanci in Gusarji, pa sta domovali v šotorih. Oboroženi so bili s pogubnosnimi kopji — na- vadnimi trstikami in vsak jih je rad ubogal. Tudi Avstrijci niso zaostajali za nami: Gagarin, Fidel Castro, posebno pa še Internacio- nal so bile res vzorne skupine. Si- cer pa so skupine predstavljale le formalnost; v resnici smo bili ta- ko povezani med sabo, da se na to razdelitev nismo ozirali. Dru- gače pa smo imeli vsi najrajši vo- diteljici tovarišico Hildo in Alen- ko. Prva je s svojim vedrim hu- morjem zabavala vse v domu, drugo pa smo občudovali kot vse- stransko in navdušeno športnico. Tudi »Freundi« — tako so Av- strijci imenovali svoje vodiče so nas imeli radi in večkrat smo po cele ure prebili skupaj in se po- govarjali v našem »Esperantu«. Skupaj smo pripravili »Veseli ve- čer«, »Pokaži, kaj znaš« in na koncu še poslovilni večer. Toliko ur smo prebili skupaj, da smo na koncu že težko ločili, kdo je »nji- hov« in kdo je »naš«. Najtežje so to ločile kuharice, ko so delile »repete«. Toda tovarišica Francka in njene dobre pomočnice so nam te prestopke rade oprostile. Dnevi so potekali v najlepšem in naj- globljem prijateljstvu in ob slo- vesu, je bilo slišati nič koliko vzklikov: »Piši mi! Piši mi!« Na celjski postaji smo imeli v očeh težke solze slovesa. Samoten dom na strmem stru- njanskem hribu je sprejel nove stanovalce, lepa plaža ob čistem morju pa je ostala prazna. Po- štarji prinašajo prva pisma naših tovarišev in oni pričakujejo naša, ki smo jih že pred dnevi vrgli v- nabiralnike. Ločili smo se, spomi- ni in prijateljstva pa bodo ostala — drugo leto, dragi prijatelji, spet na svidenje! Manj a in Janez z Otoka Kam naj krenem ? Stopal sem po prašni cesti. Raz- mišljal sem. O čem? Mislil sem na sprejemni izpit. Jo j, če padem — kaj porečejo tovariši, kaj po- reče mati... Glej, kako lep plakat! »Mesec poklicnega usmerjanja mladine«. Sredi plakata je bil narisan fant. Stal je na križišču poklicev. Pla- ho se je oziral po stezah. Iz nje- govih oči pa je vela skrb: »Kam naj krenem?« »Tako kot ta fant,« sem vzdih- nil in krenil dalje. Rad bi postal učitelj. Poučeval bi otroke. Pri zgodovini bi jih povedel v pre- teklost, ko so se naši dedje borili za svobodo, za košček kruha, za lepše življenje. Vtisnil bi jim v spomin podobe Gubca, Cankarja, Slave Klavore, tovariša Tita in mnogih drugih. Pri zemljepisu bi jim razkazal lepote naše domovi- ne, ki je lepša od drugih. Toda pred vsem tem je že veli- ka zapreka — izpit, »Ali ga bom napravil?« sem se vpraševal. In danes že lahko odgovorim. Izpit sem opravil in s tem prestopil prag novega življenja, novih na- porov, toda bližam se cilju. Janez Dimitrovič, Kasaze 42, Petrovče Dragi Janez, hvala za prijetno pisemce. V odgovor na vprašanje pa to-le: raje kot obnove imamo izvirne stvari. Ce so ti zgodbe iz naše nedavne preteklosti tako pri srcu, lahko katero zapišeš po pri- povedovanju staršev, znancev. Pošlješ nam jo in veseli je bomo. Oglasi se še kaj! Pozdravljen! Indijanci v Strunjanu Točno izvršeno Pred tremi tedni mi je umrla teta Tilika iz Laške vasi nad Sto- rami. Nanjo me vežejo premnogi prijetni spomini. Med njimi je tudi ta-le: Bil sem še zelo majhen, ko smo šli nekega dne na obisk k teti Ti- liki in stricu Franceku. Pa mi je na koncu, ko smo se že poslavlja- li, stisnila v roko stotak, rekoč, na naj bo to zame in za sestrico, ker sva bila pridna. »Vsak pol imejta,« je pristavila. Jaz pa v želji, da bi imel v roki čimprej »svoj« denar, hitro pretrgam sto- tak lepo po sredi ter ga dam po- lovico sestri. Vsi so se mi smejali, jaz pa sem šele pozneje zvedel, da se denar ne deli tako. Milan Jeršič, Teharje 25 IZ NAŠIH KOMUN KDO JE OBSOJEN? Pred dnevi sta bila pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Janko Cigoj, obsojena mezdna knjigovodkinja pri splošnem gradbenem podjetju »Gradnja« iz Žalca Minka Mihevc na 9 let strogega zapora in tesar Julij Zaje na 1 leto in 3 mesece strogega za- pora. Takšen je bil zaključek razprave, ki je trajala tri dni. Na zatožni klopi sta sedela sorazmerno mlada človeka, ki sta se znašla na poti gospodarskega kriminala. Gospodarski kriminal ni tako redek primer. Mnogi skušajo na lahek način živeti in poskušajo najti sredstva za to v družbeni lastnini. Prej ali ix)zneje se vsak- do, ki poskuša nekaj podobnega, znajde na zatožni klopi, kakor sta se ta dva človeka, ki bi lahko imela svetlo življenje pred seboj, živela od tistega, kar bi si s po- štenim delom zaslužila in bi jima prav gotovo zadostovalo za pri- merno življenje. Oba sta samska. Očetov nimata več. Dekle je mesečno zaslužilo okrog 21.000 din. Prvič se je zna- šla na krivi poti že 1956. leta, ko je bila zaradi poneverbe v sorod- nem podjetju »Beton« v Celju ob- sojena na 3 leta in 6 mesecev zapora. Takrat ji je bilo 19 let. Mladost, ko je komaj začela spo- znavati življenje. Tudi takrat sta bila dva pred sodiščem: moški in dekle. Kazen je prestala in skle- nila, da nikoli več ne bo posku- šala kaj podobnega storiti. Sprva se je zaposlila v drugačni službi, toda kmalu so jo pregovorili vo- dilni organi v podjetju »Grad- nja«, da je nastopila službo pri njih. Odredili so ji delovno mesto mezdne knjigovodkinje in bla- ga j ničarke obenem. Da, spet je imela v rokah ves denar, ki je tekel skozi podjetje. Nekaj mese- cev je bilo vse lepo in prav, do- kler se ni pojavil Julij, katerega je dekle močno vzljubilo. Tarnal je, da ima prenizke prejemke. De- kle je zgubilo razsodnost in ho- telo fantu ustreči. Prvi denar, drugi denar, nekaj fantu, nekaj sebi, dokler ni naneslo že okrog poldrugi milijon dinarjev in še nekaj. Denarja ni več. To se je zgodilo od lanskega julija do le- tošnjega februarja. Kratek čas! Razprava pa je pokazala še ne- kaj drugega. Čeprav je obsodba že izrečena; strogo in pravično, se nehote sprašujemo: kdo je bil obsojen? Dekle je bilo zelo mla- do, ko je prvič sedlo pred sodni- ke. Tudi takrat je razdajala de- nar, kot je trdila, nekomu dru- gemu, kar pa ni mogla dokazati. Topot je dala nekaj denarja svo- jemu Jidiju, toda spet ni mogla dokazati, kolikor je rekla, ker za to ni imela niti potrdil niti prič. Tudi povedati ni mogla, kje je okrog pol milijona dinarjev. Čud- na prestopnica! Nekatere priče so poudarile, da je bila v podjetju zelo priljubljena in tovariška, da je vsakomur rada pomagala, da je vsakomur, kdor je želel, poso- jala tudi denar in to celo večje zneske večkrat brez potrdil, brez podpisov. Ali so se tisti njeni so- delavci v podjetju vprašali, čigav denar si sposojajo? Ali so si lah- ko mislili, da dekle, ki ima skromno plačo, čeprav je samska, more toliko prištediti, da jim lah- ko i>osoja celo po več tisočakov? Da, bila je dobrodušna, tovariška, pomagala je v sUi vsem v kolek- tivu! Lepo je bilo to slišati pred sodniki, toda to ji ne odtehta 9 let, v katerih se bo morala poko- riti za svoj grabež. Morda bi bilo bolje, ko ne bi gojili tako famili- jarnega tovarištva v podjetju in bi dekletu, ki je odsedlo že tri- letno kazen zaradi poneverbe, bolj gledali pod prste in pravočasno preprečili zločin proti družbeni lastnini. Ce bi bili natančni in strogi nadzorniki nad njenim de- lom, ji ne bi bili sovražniki, tem- več najboljši prijatelji. Ob vsem pa eno drži: dekle ne bi smelo ponovno samostojno raz- polagati z denarjem v i^jetju. Cemu se niso vodilni organi po- zanimali za njeno preteklost in jo odredili na mesto, kjer se ne bi mogla spozabiti? Da, to pot je sodišče ukrenilo, da se po odslu- ženi kazni ne bo moglo pripetiti nekaj podobnega, ker ji je s sod- bo prepovedalo opravljanje pokli- ca, v katerem bi samostojno upravljala z družbenim premo- ženjem, za dobo 8 let po prestani kazni. Verjetno, do takrat pa bo zelo dolgo. Tega ne bi bilo, če bi v podjetju z dekletom ravnali, kot bi bilo primemo za dekle, ki je bilo kaznovano. Več nadzora, več discipline in manj familijar- nosti, pa bi dekle lahko bilo da- nes morda prosto in celo srečno zaljubljeno, kar si je tako želela, ko se je z vsemi sredstvi potego- vala za soobtoženega Julija, ki pa je hlepel samo za tem, da bi hitro zaslužil denar in si poleg motor- nega vozila kupil še hišo. Tudi on za svoje cilje ni izbiral sred- stev. Kdo je obsojen? Dekle in fant Ne, ne samo onadva! Obsojena je obenem družba starejših, ki je zapustila dekle osamljeno, ko ji bi bilo najbolj potrebno pomagati. Obsojeni so tudi ljudje, ki so jo zaposlili na mestu, kjer celo po odredbi ne bi smela biti, saj ena oseba ne more vršdti dela blaga j- ničarke in mezdne knjigovodlcinje v podjetju. Obsojeni so tudi tisti, ki so ji s predomačimi odnosi omogočili, da jim je izposojala denar iz redne blagajne. Obsojen je nered, brezskrbnost in nezdra- vo »tovarištvo«! Dekle bo sedelo 9 let, to naj bo v svarUo vsem, kaznovanim in nekaznovanim! Skoraj po dvajsetih letih... Borci Kozjanskega odreda so se skoraj po dvajsetih letih ponovno zbrali v Kozjem. Njihov nekdanji komandant Marjan Jerin je za- nosno spregovoril, ko je opazoval, kako se je Kozjansko premenilo od takrat, ko je s svojimi soborci meril strmine od Bohorja, Veter- nika do Rudnice. Da, žrtve niso bile zaman! Nekoč tema in za- ostalost, danes električna luč, s črnim ribezom posajene rebri, na pogoriščih novi in svetli domovi. In srečni so ljudje, srečni so bili borci in njihov komandant, ko so proslavljali svoj praznik v skoraj prerojenem Kozjanskem, ki se naglo razvija. Lepše pa še bo... s. Nekdanji komandant Kozjanske- ffa odreda Marjan Jerin govori na slavju v Kozjem Vedno vee gostov Včasih je že v prvih jesenskih dneh upadlo število gostov v Ro- gaški Slatini, letos pa je še vse živo. V septembru je bUo več go- stov, kakor v avgustu. Povprečno je okrog 1400 gostov, kar je prav gotovo rekordno število. Tudi tuj- ci so se začeli bolj zanimati za to obsoteljsko zdravilišče, ki je prav ljubko sredi svežega zelenja. Le- tos so imeli že vrsto imenitnih obiskov. Rogaško Slatino je obi- skal gvinejski minister za indu- strijo, v teh dneh se mudi tam podpredsednik republike Mali Ja- kuba Maiga. Sredi septembra se je mudUa v Rogaški Slatini 28 članska delegacija poznanjskega inštituta za balneologijo iz Polj- ske, ki je bila gost Zveze hrvaških zdravilišč. Nedvomno bo potrebno na Šmarskem storiti več za turizem. V kraju bodo morali povečati ho- telske zmogljivosti, da se ne bi več dogajalo kot letos, ko so mo- rali odklanjati goste, ki so si ho- teli podaljšati bivanje, ker so na pragu bili že tisti, ki so po načrtu dobUi rezervacije. Stebrišče pred Slatinskim domom Polletni občni zboii sindikalnih podružmc Na plennmu občinskega sindi- kalnega sveta v Slov Konjicah so razpravljali o pripravah za letošnje polletne občne zbore sindikalnih podružnic. Predlagali so. naj bi polletne konference opravili predvsem v podružnicah industrijskih, trgovskih in obrt- nih podjetij, obravnavali pa bi letošnje polletne dosežke v pro- izvodnji, doseganju dohodka, iz- delovanje novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in ostala vprašanja v luči novih gospo- darskih predpisov. Kot so poročali nekateri odbor- niki iz podružnic, so pravilniki o delitvi dohodka in čistega do- hodka v večini večjih p^jetij šele v izdelavi, dočim se v manj- ših podjetjih šele pripravljajo na njihovo sestavljanje. Zanima me resnica Tovariš urednik! Oprostite, da vas nadlegujem s stanovanjskim problemom. Ven- dar bo moja zgodba in vprašanje kratko. V partizanskih enotah sem bil od 1942. leta. Z ženo se sedaj stiskava v maj- hni sobici v Mozirju, ki nama služi za kuhinjo in spalnico. Več- krat sem prosil za stanovanje, v odgovor pa sem dobil odgovor, da si poiščem stanovanje pri privat- nikih, ker so stanovanja, ki so bila v bloku še prazna, namenje- na občinskim uslužbencem. Ko sem uvidel, da tako ne bom rešU lastnega stanovanjskega pro- blema, sem prosil za dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše. Prvo prošnjo so mi odbili, drugo pa mi je občina le ugodno rešila. Dejali pa so mi, da jo mora odo- briti še Okrajni ljudski odbor. Ker so mi obljubili, da bo zadeva urejena kmalu, sem čakal in še vedno čakam, celo upanje na to rešitev sem že izgubU. Svetujte mi, kaj naj naredim? Stanovanjske probleme borcev so v začetku leta obravnavali zvezni in republiški organi, o tem so razpravljali tudi okrajni foru- mi, a tudi vse občine so posvetUe temu problemu letos ob dvajseti obletnici vstaje posebno pozor- nost. Povsod so sprejeli odločno stališče, da je potrebno borcem Narodno osvobodilne vojne omo- gočiti, da dobijo ustrezna stano- vanja. Naj navedemo samo primer iz Celja. Prav občina je bila pobud- nik akcije za izgradnjo stanovanj za borce. Tako je zgrajen poseben blok, kjer so dobili stanovanja borci, 9 tudi podjetja so pri do- deljevanju stanovanj dala pred- nost borcem. To akcijo, ki zaradi težavnih stanovanjskih razmer v C&lju ni bila lahka, je vodil oseb- no predsednik občine. Zaradi tega se nam vaše vpra- šanje zdi dokaj nerazumljivo. Ra- ziunljivo pa je, da bi uredništvo le težko ugotovilo, kje se je zade- va zataknila. Menimo pa, da bi se za vaš primer lahko uspešno za- vzela Zveza borcev, zlasti še ker kaže, da se je zadeva zataknila v nekem predalu neskrbnega uradnika. Istočasno pa menimo, da je dolžnost ustreznih občin- skih organov, da vam natanko po- jasnijo, kaj je z vašo prošnjo in zakaj doslej še niste dobili do- končnega odgovora. Vsekakor pa je jasno, da bi vam v občini vaše prizadevanje, da si zgradite last- no stanovanjsko hišo, morali pod- preti in vam pri tem tudi poma- gati. Uredništvo Pilštanjski drobiž Tovariš urednik! Na Kozjanskem so ceste eden izmed najbolj perečih problemov. Vsi vemo, da so zlasti ceste po- trebne skrbne nege, sicer posta- nejo prava »težava« za prebival- ce. Tokrat ne mislim na glavno cesto proti Rogaški Slatini, ki jo asfaltirajo. Mislim na krajevne ceste, ki jih razumljivo ni možno asfaltirati, ker je pač treba so- dobno urediti važnejše ceste. Ven- dar pa bi tudi cesto iz Lesičnega proti Pilštanju morali vsaj ure- diti. Nekateri menijo, da je ta ce- sta že toliko dotrajala, da se je ne izplača popravljati. To je eno mnenje, druga so drugačna, res- nica pa ostane, da Pilštanj rabi cesto. To so tudi dokaj jasno po- vedali ljudje na zborih volivcev in na raznih posvetovanjih in na konferencah. Zal pa je ostalo pri tem. Res cesto in druge javne ob- jekte je potrebno vzdrževati, saj sicer ne morejo v polni meri slu- žiti prebivalcem, katerim so ti ob- jekti tudi namenjeni. Ce velja ta pripomba za pilštanj sko cesto, velja vsekakor tudi za šolo v tem kraju. Morda bo med prvimi ureditve- nimi deli v Pilštanju upoštevati tudi splošno potrebo po obnovitvi javnega vodnjaka, saj bi ta pro- blem, ki pa zadene vse prebival- ce, z malo truda in prizadevnosti že lahko rešili. Iztok Ali se res neda urediti drugače? Tovariš urednik! Svoj čas je imelo podjetje »Elektro« za pobiranje plačila za uporabo električnega toka ureje- no tako, da je pobiralec prišel k potrošniku že prve dni po prvem. Zadnje leto pa se je ta red po- polnoma spremenil. Potrošnik mora čakati pobiralca še preko polovice drugega meseca, da lah- ko poravna račun za pretekli me- sec. Ker se datum pobiranja in merjenja uporabljene elektrike spreminja, se istočasno spreminja tudi znesek, kar pa včasih potroš- nika nemalo preseneti. Nerodnost je tudi v tem, ker mora imeti po- trošnik vsak dan isto skrb in se od doma ne more oddaljiti, saj bi posledica za neporavnano upora- bo toka bila neizbežna. Vsekakor bi bilo dobro slediti zgledu pobiralcev radijske in ča- sopisne naročnine, ki pridejo red- no prve dni po prvem, ko je po- trošnik ali naročnik na izdatke pripravljen. Utrinki z velike poti Bratstvo in enotnosti Savinjčani v Vrnjački banji in Trsteniku Od Stalača do Cačka vozi vlak veliko počasneje ko na glavni progi. Proga ne prenese velikih brzin, ki jih sicer zlahka zmore elegantna Dieslova lokomotiva. V Kruševou čaka na peronu množica ljudi. Burni vzkliki, po- zdravi, objemi. Pionirji in mla- dinke obsipavajo izstopajoče s cvetjem. Zeleni vlak spet krene. V Trste- niku podobna slika. Vmjačka Banja. Dvainpetdeset jih izstopi. Banja leži tri kilome- tre južno od železniške postaje. Zaradi tega oficialnega sprejema tu ni. Predsednik občine, sekre- tar občinskega komiteja ZK in predsednik ZB sprejmejo goste in jih odpeljejo z dvema avtobuso- ma proti Banji. Pred dvajsetimi leti so jih vse zlomljene in strte odpeljali po isti poti s kočijami. Takrat so izgnan- ci in gostitelji obakraj ceste joka- li nad skupno usodo. Danes jim ob srečnem svidenju žare oči in rde lica. Pred hotelom »Istra« je zbrana tisočglava množica. Avtobusi ob- stanejo. Ljudstvo vzklika: »Do- brodošli brača Slovenci!« Oči iz- stopajočih iščejo znance in prija- telje, gostitelje izpred dvajsetih let. Lepo število jih je, toda mno- gi so se ali preselili ali so umrli Nepozabni prizori: pozdravi, ob- jemi, poljubi, solze. Šestnajst let Je zdrknilo skozi čas od posled- njega svidenja v julijskih dneh 1945, ko so Slovenci zapuščali bratsko Srbijo in se vračali v svo- bodno Slovenijo. Množica se vimiri. Na pozdrav predsednika občinskega odbora ZB Save Savica odgovori vodja vrnjačke skupine Drago Predan. Potem pozdravita gostitelje in iz- ročita predstavnikom bogate šop- ke cvetja mladinka Mojca iz La- škega in pionir Markec iz Topol- šice. Med navdušenimi vzkliki bratstvu in enotnosti drsijo po li- cih starim in mladim solze od sre- če in ganotja. Skozi gost špalir belo oblečenih pionirjev in pionirk s šopki v ro- kah krenejo gostje k svečanemu kosilu. Spet pozdravni in od- zdravni govori. Pionirji izročajo udeležencem lepe šopke rdečih nageljev, vodja skupine pa poklo- ni predstavniku občinskega odbo- ra ZB dragoceno umetniško sliko. Vsakdo dobi ciklostiran program tridnevnega bivanja v Banji, pro- spekte vseh banj v Srbiji in po dve frankirani razglednici za od- pošiljanje pozdravov. Po svečanem kosilu odpeljejo domačini goste na svoje domove, kjer jih sprejmejo z vso njim la- stno gostoljubnostjo. Naslednji dan si gostje ogleju- jejo Banjo. Povečala in olepšala se je. Pridobili so nove hotelske zgradbe, olimpijsko kopališče in povečano kopališko poslopje. Popoldne jih gostitelji odpeljejo k spomeniku padlim borcem na Popino, kjer je v zgodnji jeseni 1941 padlo v spopadu z Nemci devetintrideset borcev in kjer je bil težje ranjen tudi upravnik De- lavske univerze v Velenju Vlado Valenčak. Lovorov venec je po- ložil dvainsedemdesetletni Ivan Rudolf iz Ptuja, ki je bil pri osvo- bodilnih bojih Srbije težje ranjen in ki je izgubil na sremski fronti sina edinca. Presenetljivo je, da so na spomeniku vklesani stihi Kajuhove pesnitve »Veš ma- ma ...«, seveda v srbskem pre- vodu. V manastiru Ljubostinja so si potem ogledali zgodovinske fre- ske in grobnico carice Milice. Trstenika, predvojne »palanke« z dva tisoč prebivalci skoraj niso mogli pripoznati. Danes premore- jo v tem idiličnem mestecu ob Zahodni Moravi bogato strojno industrijo s celimi ulicami novih blokov. Njihov Dom ktilture s klubskimi prostori in glasbeno šolo bi bil lahko v ponos prene- kateremu slovenskemu mestu. V nedeljo zjutraj so prisostvo- vali gostje intimni svečanosti, ko so domačini poklonili v Banji ro- jeni Mojci Stroškovi lepa darila in ji sporočili, da ima »kao njiho- vo dete« na voljo vsako leto trite- densko brezplačno bivanje v ka- terem koli hotelu Vrnjačke Ba- nje. Potem so jih odpeljali z avto- busi na tisoč metrov visoko pla- nino Goč, kjer jim je priredil upravnik Banje, član CK ZK Sr- bije in ljudski poslanec Branislav Curčič svečano kosilo. Večer so preživeli na sprejemu v hotelu Merkur, ki jim ga je pripravil predsednik občinskega ljudskega odbora Rado j ko Marko- vič. Navzoči so poleg funkcionar- jev političnih in družbenih orga- nizacij še predsednik okrajnega odbora ZB spomeničar Dobrica Ristovič, mati narodnega heroja Perka Cajetinca, mati padlih si- nov dr. Blagojevičeva in drugi. Pri zdravicah so govorniki govo- rili o skupnem trpljenju, skupnih bojih in zalednih akcijah in na- zdravljali večnemu bratstvu in enotnosti, ki je bilo tiste usodne čase skovano med srbskim in slo- venskim ljudstvom. K slovesu se je zbralo nad dva tisoč ljudi. To je bil pravi miting. Na okrašenem odru se zvrstijo govorniki, recitatorji, folkloristi, pionirji pa zapojo v slovenščini borbeno »Nabrusimo kose«. Od gostiteljev se poslovijo in se jim zahvalijo za nepozabne trenutke svidenja in za gostoljubje tovariša Drago in Ivan ter mladinka Moj- ca. Povabijo jih prihodnjo po- mlad v Slovenijo. Na železniški postaji je spet množica ljudi. Pionirji mahajo z zastavicami v pozdrav. Predstav- niki oblasti in političnih organi- zacij spremljajo odhajajoče d« Trstenika. V vlaku izroče vsake- mu za spomin lepo darilce. Potem se poslovijo. Vendar ne za dolgo, saj do pomladi, ko nam bod» j obisk vrnili, ni več daleč. ' P. D. Pri spomeniku padlim borcem t Sremski Mitrovici 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 37 — 29. septembra 1961 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT CELJE- KLADIVAR da ne Raizen redkih izjem, se je četrto kolo jesenskega remagali mlade ig- ralce Celja z rezultatom 7:0. JUDO Maribor: Olimp 20:fl Srečanje judistov Maribora in celjskega Olimpa se je končalo z visoko zmago Mariborčanov 20:4. Po eno točko so Olimpu pridobili: Seles, Urbančič, Jankovič in Drozg. ProlesI v Trbovljah RUDAR : KLADIVAR 4:3 (2:2) Kakoir prejšnjo medel jo Celja- ni, tako je tudi zdaj vodstvo Kladivarja vložilo ipo izgublje- nem dvoboju s itrboveljiskiim Ru- darjem protest, češ, da je v eki- pi domačinov nastopil mladenič, ki še nima pravice do igranja v takšni ligi. Ne glede na izid raziprave za izelenoi mizo, Kladjivar -ni imel podrejene vloge. Tekma je bila živahna in polna neizkoiriščenih priiložmcfeti za gol. Pri tem iso prednjačili domačini. Na iigrišču so se dogodki .razvijali tako, da so do prvega uspeha prišli do- mačini. Kmalu zatem je Lukač ne samo izenačil, temveč tudi povedel svoje moštvo v predinost 2:1. Minuto zatem je bila žoga spet v sredini igrišča, kajti Ruda.r je dosegel izenačenje. Drugi polčas je minil v premoči domačinov, ki so zabili še dva gola, igralci Kladivarja pa iso se »pr-dbuidili« šele ob zakljiuioku tekme, ko so po Vesiču postavili tudi končni izid dvoboja 4:3. V predtekmi je mladina Rii- daTja pr(wnagala moštvo' Kladi- varja 3:1. Atletika 160 ATLETOV NA OKRSJNEM PBVtNSTVU V nedeljo dopoldne je bilo na novem stadionu v Žalcu okrajno prvenstvo v atletiki za člane, člaaice, mladince in mladinke. V celoti je nastopilo blizu 160 tekmovalcev iz enajstih partizanskih in športnih društev, pa tudi šolskih akti- vov. V posameznih skupinah so naslove okrajnih prvakov osvojili: ČLANI: Vučer na 100 (11,2) in 300 m (37,?), Naraks na 1.500 (4:07.5), Brodnik v skoku v daljino (6.52) in metu kopja (60.45), Djurica v metu krogle (13.91). Peterka v metu diska (46.10) ter Krušič pri skoku v višiino s 173 cm, MLADINCI: Logar na 100 (11.9) in pri skoku ob palici (345), Gošnjak v teku na 300 (42.1), Zuntar na 1.000 (2:42.5), Jamnišek pri skoku v daljino (620), P> sanec pri skoku v višino (170), Vidma- jer v metu krogle (14,72), Rotar v disku (42.80) ter Šlander v metu kopja (49.60). CLANICE: Silan na 100 (12.4) in pri skcku v daljino s 4.94, Slamnik v teku na 600 m 1:39.7, Rozman v višino s 142, ter Skornikova v metu diska s 30.25 in krogle z 9.07, MLADINKE: Lešek v teku na 60 z 8,4 in pri skoku v daljino s 4.40, Vodišek v teku na 400 metrov s 1:08.2, Kodela pri skoku v višilno s 138 ter Medveškova v metu disku s 36.55 ter metu krogle z 10.48. OinadieM dom na Okrešlju Morda bi bilo boljše, če bi napisali — nov dom na Okre- šlju, saj od stare postojanke ni ostalo skoraj ničesar. Tako je Frischaufov dom, v najlepši krnici naših Alp, dobil pov- sem novo obleko, pa tudi novo notranjo razporeditev in ureditev prostorov. Namesto ene, precej temačne jedilnice, sta nastala dva lepa in svetla prostora. Tudi kuhinja je na drugem mestu, lepša in smotrneje urejena. Na račun pri- zidka so pridobili nove nočitvene kapacitete, tako da lahko sprejme obnovljeni dom na Okrešlju 120 gostov. Adaptacija Frischaufovega doma na Okrešlju sodi v vrsto prizadevanj za turistično ureditev Zgornje Savinjske do- line in njenega območja. Ko pa bo speljana do te posto- janke še žičnica za potnike, potem bo novi dom dobil še večjo veljavo. Računajo, da bo žičnica urejena do jeseni prihodnjega leta. Ob otvoritvi obnovljenega doma na Okrešlju je celjsko planinsko društvo pripravilo majhno slovesnost, aa kateri je najprej spregovoril tajnik planinskega društva Božo Greb- laher, zatem pa še predsednik Tine Orel. Lep spored slo- vesnosti sta izpopolnila recitatorja ter trio mladinskega planinskega odseka Tovarne emajlirane posode. Najzaslužnejšim so dali priznanje Pred dnevi so se v Cel ju.zbra- li slepi iz celjskega okraja na proslavi v i]>očaištitev 20-letnice vstaje iin 15-letnice obstoja Zve- ze slepih Slovenije. Tajnik Okrajnega odbora Zve- ze slepih tov. Ignac Kocijan je .najprej o^.Aisal Ipridlabitve naše Ijudiske revolucije in uspehe po- voj.ne izgradnje, nato pa je spre- govoril še o us{>eliih oinganizacije slepih, ki so se šele v maši druž- beni ureditvi dejainisko uvnsitiili med einakopravne olaiuo drinžlbe. Poudaril je tudi vso skrb in po- moč, ki^ jo sleipi sprejemajo' od Ijudiske oblasti. V nadaljevanju proslave, ki je bila zdiriužena z majhinim toda prisrčnim kultuTnim sporedom, ki so ga iizvedli slepi mladinci, so pofleliili desetim najzaislužnej- šim članom diplome. Prav tako so podelili diplomo tudi Okraj- nemu Ijudsikemu odil>oru, ki je I>okazal veliko Tazuimevamje pri reševanju problematilke slepili v okraju. Ob tej prilike so .raizrešili doiž nosti dosedamjega |)red.scxlnika Okrajnega odbora slepih tov, Ariurja Rojsa, ki izapušča celj- ski okraj, za novega predisedini- ka pa so izvolili Icomaj oseniinajst let sta,reiga tovariša Pustiiinska, ki je igotavo najmlajši predsed- nik te organizacije v Slovoniji. -ma Lepši časi Ce sodimo ipo zaključkih in u- gotovitvah nedavne seje sveta za kulturo pri Občinskem ljudskem odboru v Celju, X)otem je na dla- ni, da so se časi kulturnim usita- novam v mestu obrnili na lepše. To še posebej velja kar se tiče investicij, gradenj liin adaptacij. Če smo prejšnja leta zaznamova- li na tem področju veliko mrtvilo in silno počasno reševainje i,n ob- ravnavanje zadev, so se zdaj stvari zasukale nekoliko druga- če. Pomemben korak naprej je bil dosežen pri načrtiiih za urediitev bodočega kulturnega centra v Celju. Na natečaju za idejine pro- grame sta zmagala mariborska arhitekta, brata Kocmuta. Zdaj je v tekn ,jK)droibnejša izdelava idejnega načrta za aireditev kul- turnega centra, oziroma za grad- njo tistih objektov, ki sodijo v prioritetni vrstni red. Začetek gradbenih del pa je predviden šele za drugo ipolovico prihod- njega leta, kajti pred tem bo treba pripraviti teren, odistrainiti nekatere objekte, pa tudi prese- liti določeno »štetvilo straink. V bodočem kulturnem centru bcKio najprej začeli z gradnjo velike prireditvene dvorane. Ne glede na dober začetek, pa se vendarle zdi, da program o gradnji kul- turnega centra, kot ga predvi- deva petletni načrt, ne bo v ce- loti izpolnjen. Uspešno in zadovoljivo ise re- šuje problem Mestnega muzeja in Študijske knjižnice, čeprav z veliko zamiudo. Zdaj so dela na Muzejskem trg^iu že v takem raiz- mahu, da bi jih bilo nemogoče prekiniti im zavlačevati. Vsi iz- gledi kažejo, da bo Študijska knjižnica prihodnje leto že pod novo streho im da bo končno uire- 'jen tudi lapidarij. Prav kmalu bo rešeno vpraiša- nje ljudske knjižnice, ki ise bo preselila v prostoire, ki jih se- daj zaseda skladišče .podjetja l,esnime na Šlandrovem tngu. Na- črti za uirediitev teh prostorov so izdelani in potrjeni. Zdaj čakajo le še na to, da bodo skladišče iz- praizinili. S prcns-elitvijo Ijudiske knjižnice ma Šlandrov trg, pa 1k> njeme dosedanje prosto,re do- bila pionirska knjižnica. Pa še ena vesela vesit — tu
  • Kekec iin Aloj- ca«, ki jo je ,po Vaaiidotovii (po- vesti »Kekec na voilčji siledi>.< dramatliziral Celjan Milain Ston- te. To delce je našlo že š i remi po Sloveniji mnogo hviailežniili mla- dih gledalcev, celjsko glediaiUšče pa z njim ne ibo na z vesel i Jo le cetljiske otroke, marveč bo z nj'iim obiiskovalo številne kraje, ki ,bi za isvoje oiroke želeli organizi- rati ito gositovamje. Tako je ain- ?|}>rej'ell llvvale;ino mailo- go, vzgajati tudi okoliško mla- dino, ki je sicer (prikrajšana za kakovostne uprizoritve. IgrO' je naištiudiral reiži'sier Žar- ko Petan, gost iz Ljubljane, v nasilovnili vloigali ipa bosta iigrala Vo'licdjia Fee.r im Vera Pe.roiva. l'ehto 'bo prodstaviljala Nada Bo- žičeva, Skaizeita Joiže Pristov. Na- stopiiH botlo še: Marija Gonšiče- va, M ar jame a Krošilova, Pavile Jeilš,i;n, Jameiz škof, Tome Šolar, Martjian Dollina^r teir mlada r3u'š- ka škofova in Jelko Peer. Glas- bo je naipisal Marjan Vodqpivec, sceno je zasnovali Uroš Vagaja, kostume Allenka Bartlova. Poseibno veselje ipa lx) prifpra- vil otrokom celjski AEROKLUB, ki je predlagal celjskemu gleda- lišču nadvse m'ikavno iKJiiudbo: Otroci do 14. leta starosti naj napišejo kratko domačo nalogo pod naslovom »Kekec in Mojca v celjskem gledališču«, ki jo maj poitlem odipoStljejo na naisllo-v: »Slovcineko lj'Uids!ko gledališče v Celju« do 1. januarja 1962. leta! Udieležemci niaitečaja naj prilo- žijo naslednje i>odatke: Ime iu pri.ilmel^ Itočem jiaisflov, jitarost, razred in šola, ki jo ohiskujejo! Trije majboiljši (prispevki bo- do nagrajeni z letalskimi poleti nad Celjisiko im šaleško idolino. I. nagrada: 1 uro poleta z le- talom; II. nagrada: pol ure poleta z letalom; III. nagrada 20 minut poleta z letalom. Ta nagradni natečaj velja za vsie otroke do 14. leta tudi ipo okoliiškeh krajih, ki jih bo gle- dališče obiskailo. Najboljše nalo- ge bodo objavljene v Ceiljskem tedniku ter v gledališkem litstu SLG Celje. Velenjconi v vodstvu Pred kratkim se je začelo p.r- vealstveno tekmovaiije rokonie- tašev tudi v celjski okrajni ligi. V konkurenci nastoipa sedem moštev, iizvem mje pa druga gar- nitura ZRK Ceilja. V četrtem kolu iso igralci iz Velem ja dosegli pomembno zmago v Laškem in ,se tako še boilj utr- dili na vrhu leistvice. Tamošmje- ga Partizana so premagali z .re- zultatom 23:21. Kovinar iz Štor je na Polulah slavil že tretjo zapo- redno zmago, to p-oit 21:17. Dvo- boj med pioiniinsko ekipo celj- skega Partizana tej drugim moiš- ZOPET PORAZ V šestnajstem kolu republiške lige v košarki je moštvo iz Šo- štanja izgubilo dvoboj z ekipo iz Most 68:53. Tako zavzemajo Šoštanjčani tu- di po tem kolu zadnje mesto na lestvici. Od najbližnjih sosedov (Medvode in Skofja Loka) jih lo- čijo štiri točke. •tvom ŽRK Celjem pa se je kon- čal z zmago Partiizanovih igral- cev 21:18. Po četrtem kodu je stanje na lestvici naslednje: Velenje 8, Ko- vinar o, ŽRK Celje in Partiizan Celje po 4, Laško in Žalec ipo 3, Polule 2 in Komjice b-rez točke. KOŠARKA Okrnjena liga Te dni zaživela tudi košarkarska igrišča, saj je spet napočil čas prven- stvenega tekmovanja v okrajni ILgi. Na vprašanje, kako je organizirano letošnje tekmovanje, je predsednik tek- movalne komisije tov. Rajtmajer pove- dal, da v ligi sodelujejo samo štiri dru- štva, ki imajo po enega zastopnika tako v moška kot ženski konkurenci in to so: 2alec, Šoštanj (pri moških nastopa B ekipa), Velenje in KK Celje. Glede na udeležbo, je nadaljeval tov. Rajtmajer, okrajna liga ni zadovoljiva, saj pomeni samo v primerjavi z lanskim letom zmanjšanje števila udeležencev za dva. Tako letos manjkata ekipi iz Štor in Prebolda. Pa tudi sicer, ta liga ne kaže prave moči in razširjenosti košarke med niladlino, saj je na pr:imetr samo na srednješolskem tekmovanju nastopilo 12 moških ili 6 ženskih ekip. Vzrokov za to, da košarka bolj stag- nlra kot napreduje je več. Eden med njimi je tudi pomanjkanje strokovnih kadrov, zlasti vaditeljev in inštruktor- jev za košarko. Na drugi strani pa se srečujemo s precejšnjim nerazumeva- njem društev za to športno sgro. Klasi- čen pnimer za to je celjski železničarski klub, kjer so zdaj vse sile osredotočili na nogomet, pozabili pa na košarko in menda tudi na nekatere druge panoge (kegljanje?). v prvih tekmah okrajne lige so moški doseglii naslednje rezultate: 2alec—Šo- štanj B 35:5? (27:21), Velenje-Celje 46:44 (24:25), Žalec: Velenje 52:35 (24:25). Ženske pa so se razšle z naslednjimi izidi: Žalec : Šoštanj 40:15 (22:3), Ve- lenje : Celje 7:16 (5:10), Žalec : Velenje 24:23 (15:7). Trinajst moštev 7 okrajni ligi Te dni so začeli z okrajnim prvenstvom tudi v nogometu. Zdaj ima enotna okraj- na liga kar trinajst članov. Sodeč po pr- vih rezultatih se zdi, da bo to tekmova- nje zelo zanimivo in da se bo borba za prvo mesto razvijala med Velenjem, Olimpom, Kovinarjem iz Štor in morda še katerim drugim moštvom. V prvih srečanjih so bili doseženi ne- kateri tesni, pa tudi zelo visoki rezul- tati, kar kaže na veliko razliko med eki- pami. Igrali pa so takole: Zreče—Steklar 0:4, Šmartno—Šoštanj 1:0, Konjice— Olimp 0:3, Kovinar : Velenje 0:2, Žalec —Nazarje 7:1, Rogatec—Vransko 5:1, Steklar—Rogatec 0:1, Šoštanj—Konjice 1:4, Velenje— Šmartno 4:1, Kovinar— Nazarje 6:2, Vransko—Žalec 4:13, Kladir var B—Zreče 18:0. Preteklo nedeljo je bilo na vrsti tretje kolo, ki je dalo naslednje: rezultate: Olimp—Šoštanj 2:0, Kovinar—Vransko 15:1, Žalec—Steklar 2:2, Rogatec—Kladi- var 3:i6, Šmartno—Nazarje 8:1, Konjice— Velenje 0:5. Moštvo iz Zreč je bilo pro- sto. Po tem kolu je stanje na lestvici ta- kole: Velenje 6, Žalec, Olimp, Kladivar, Kovinar, Šmartno, Rogatec po 4, Steklar 3, Konjice 2 ter Vransko;, Šoštanj, Na- zarje in Zreče brez točke. NOGOMET MED TEDNOM BRANIK (Maribor) : CELJE 4:4 Pionirji v atletiki v nedeljo dopoklme ibo ma stadionu »Borisa Kidriča« re- publiško pirveristvo pionirjev v alletiki. Nastopilo bo okoli 3(X) najmlajših tekmovaJcev. PROMETNA KRONIKA SKRB ZA VZGOJO , Promet z motornimi vozili se je na nasin cestah močno razmahnil po osvoboditvi, posebno pa še v zadnjih letih. Razumljivo je, da hiter razvoj motorizacije zahteva tudi več znanja in sposobnosti voznikov ter večjo vozno tenniKo. V prvih letih po drugi svetovni vojni je talcšnin voznikov pri- manjkovalo. Zaradi tega je bilo nujno, da so sedli za krmila ljud- je, ki niso imeli dovolj ustreznih sposobnosti. Posledica — tezKe prometne nesreče. Njihovi vzroki pa — slabe ceste, pomanjkljivosti v cestno prometnih predpisih, slaba in pomanjkljiva vozila, ne- pozornost koristnikov cest, slabo poznavanje prometnih predpisov in tako dalje. Prometni uslužbenci tajništva za notranje zadeve so takoj pri- čeli z izpopolnjevanjem cestno prometnih predpisov, označb na cestah in z drugimi ukrepi, s ka- m terimi so opKjzarjali na koristni- ke cest, na pravilno razvijanje prometa in podobno. Navzlic te- mu se število prometnih nasreč ni zmanjšalo. Zaradi čedalje večjega števila nesreč na cestah, je šofer- ski poklic izgubljal na ugledu, čeravno poklicni vozniki niso bili zmeraj povzročitelji nasreč. Ko so mnogi razmišljali o tem pro- blemu, so prišli do zaključka, da med drugim primanjkuje vozni- kom motornih vozil in ostalim ko- ristnikom cest ustrezna vzgoja o prometu. Iz teh misli in pobud je nastalo Združenje šoferjev in av- tomehanikov. Prvo društvo so ustanovili 1951. leta v Ljubljani. Temu so sledili tudi v drugih kra- jih in prav tako v Celju. Društvo ima nalogo, da šoferjem pomaga, da pridejo do popolnejšega zna- nja, ki ga potrebujejo za izvrše- vanje poklicnih dolžnosti. Bodi previden - zavaruj se s čelado V septembru sta se v celjskem okraju dogodili dve hudi promet- ni nesreči s smrtnim izidom so- potnikov na motornih kolesih, ki nista bila zavarovana z varnostno čelado. V Kaplji vasi je motorist Viktor FAGANEL, ki je nosil čelado, s sopotnico ženo Marijo padel po cesti ter se lažje telesno poškodo- val, medtem ko je njegova žena Marija bila odpeljana v bolnišni- co s prebito lobanjo ter je še iste- ga dne podlegla poškodbam. V vasi Crnova se je sopotnik na mo- tornem kolesu Ivan VIDECNIK, ki prav tako ni imel varnostne čelade, smrtno poškodoval, ko je padel z zadnjega sedeža motorja. Ze samo ta dva primera nam kažeta, da ponesrečenca po vsej verjetnosti ne bi bila smrtno po- škodovana, če bi nosila varnostne čelade. Statistika prometnih ne- sreč nam to potrjuje. Med stoti- nami motoristi, ki so bili prepe- ljani v bolnišnico s hudimi teles- nimi poškodbami, je več kot 80 odstotkov poškodovanih na glavi. Telesne poškodbe bi bile vseka- kor neznatne ali lažje, če bi mo- toristi in sopotniki na motornih kolesih uporabljali varnostne če- lade. Primeri zadnjega leta kažejo, da motorista, ki trešči z veliko si- lo v oviro, čelada ne obvaruje pred poškodbami glave. Pri tako silovitih udarcih pride do prelo- mov hrbtenice in poškodb drugih organov. Pri srednjih, zmernih brzinah, pa bo čelada odlično va- rovala motoristovo glavo in tako poškodbe preprečila ali vsaj obla- žila. K. J. Strelsko tekmovanje v Jurkloštiu Prod kratkim je .sitreilska dru- žina Partizan v Jurk|loštru i,z- vedla tekmovanja, ma katereim so 'sodelovale vse družine z oh- močja laške občine. V ekiipnem ocenjevanju je zmaigala prva ekiipa SD >Alojz Kerše« dz Lah- kega IS 248 krotgi, 2. SD »Stane Rozman«, Laško 213, 5. SD »Du- šan Poženel«, Rečica 176. 4. SD »Gvido Pavlnč« Sedraž 157 itd. Posamezniki pa sio se izvrstili takole: 1. Milain Sivka, Laško 76, 2. Vinko Lavrinc, Rečica 72, 3. Ivan Kovač, Laško 70, 4. Anton Kolšok, Laško 69 itd. Streljali 'SO z malokaliihrisko puško. Boksarji Olimpa pridno na delu Ni dolgo od tega, ko je boksar- ska sekcija pri celjskem Olimpu ponovno začela z delom in že mo- ramo ugotoviti, da je na najboljši poti. Niso redki primeri, ko pri- haja na treninge tudi po štiride- set ljubiteljev tega športa. Ce bo šlo vse po sreči, se bodo njeni člani predstavili na javnem na- stopu že v nedeljo, 8. oktobra. V goste nameravajo povabiti neko ljubljansko ekipo. OBJAVE IN OGLASI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 50. septembra 1961 ob 20. uri: Branislav Nušiič: »Gospa ministrica« — Gostovanje v Letušu. Nedelja, 1. oktofcra 1961 ob 15.30 Vandot- Stante: »Kekec in Mojca« — Premiera. Izven. Torek, 3. oktobra 1961 ob 15.30: Vandot- Stante: »Kekec in Mojca« — Izven. Petek, 6. oktobra 1961 ob 19.30: Vinko Strgar: »Heroica« — Premiera. Premi- erski abonma in iizven. Sobota, 7. oktobra 1961 ob 19.30: Vinko Strgar — »Heroica« — Sobotni abonma in izven. Nedelja, 8. oktobra 1961 ob 10. uri: Van- diot-Stante: »Kekec in Mojca« — Izven. Ob 15.30: Vandot-Stante: »Kekec in Mojca« — Izven. KINO UNION 30. 9. — 3. 10. 1961 »MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI«, ameriški barvni Csc film 4.-6. 10. 1961 »VLAK«, poljski film KINO METROPOL 29. 9. — 2. 10. 1961 »SREČA PRIHAJA OB DEVETIH« — (Zelje v dežju), jugoslovanski film 3.-5. 10. 1961 »VIŠJI PRINCIPI«, češki film MATINEJA 1. 10. 1961 »DEVETI KROG«, jugoslovanski film KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 30. 9. in 1. 10. 1961 »BEATRICE CENCI«, italijansko-francoski barvni Csc film 4. in 5. 10. 1961 »PREPOVEDANI PLA- NET«, ameriški barvni Csc film KONCERTNA POSLOVALNICA PRI GLASBENI ŠOLI V CELJU razpisuje KONCERTNI ABONMA za sezono 1961/62 V načrtu je 6 albonmajisikrh kon- certov in 2 koncerta izven aiboinmaja: pianist A. Harasiewiez, Comples- so fioirentino, pianist B. Segali, godalni kvaTtet RTV LjuMjana s klarinetiistom Kalliiinom in miezzo- sopiraniistiko Glavakovo, violiinist R. Klo.pčič in pianist M. Lipov- šek, violončeliisit C. Škerjanc, or- kester AG iz Ljulbljanie in večer opernih arij. Koncertna 'poislovalmiioa isiprejema prijave za abonma od 1. do 15. okto-bra v pisarni glasbene šole. Lansikim abonentom hranimo se- deže do 10. oktolbra. ENODRUŽINSKO »ianovanje v Celju ali bližnji okolici za diobo 5-8 let ku- pim aJi vzamem v najem. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. VILO ALI STANOVANJE, brozipogojno vseljivo v Celju, kupim. Ponudbe pod »Gotovina II« na upravo lista. ELEKTROMOTOR 3 KS kupim ali izvr- šim mizajrska dela. Naslov v upravi lista. MELBROSIN — preparat cvetnega praiiv in matičnega mlečka (GELEE ROTALF garantiramo znanstveno stabilirirai proizvod MELBRO - COOP (Z«__ za čebelarstvo — Kalnik) dobite v visei lekarnah. Lekarne, ki preparata še ai majo, naj ga nabavijo pri »Kemof»F maciji« v Ljubljani. SLUŽBO IŠČEM! Praksa leto dni v knji- govodstvu, nižja strokovna izoibrazba. Naslov v upravi lista. RASTIN je mazUo raistlinskih izvleč- kov in ne vsebuje nikakršnih kemika-, lij. Uspešno deluje pri raznih bolečinah mišičja kakor tudi pri revmi in išiasu. Nudijo ga lekarne. Obveščamo prebivalce mesta Celja, da bo naše podjetje v času od 4. X. do 5. XI. tega leta izvr- šilo javno deratizacijo (uniče- vanje miši in podgan) na ožjem področju mesta vključujoči pre- del Dečkove ceste, Mariborske ceste do Bežigrajske, nadalje in- dustrijski tir do mesta, Breg, Otok in Teharsko cesto. Poleg javne deratizacije se bo izvršila tudi po stavbah v uprav- ljanju hišnih svetov in privat- nih lastnikov. Radi učinkovito- sti te akcije priporočamo vsem hišnim svetom, lastnikom hiš, lo- kalov, trgovin, delavnic, gostišč ter vsem industrijskim obratom in ustanovam, da naročijo izvr- šitev deratizacije njihovih pro- storov pri podjetju JAVNE NA- PRAVE Celje, Zidanškova 18, že predhodno ali pa ko jih bo obi- skala ekipa za izvršitev derati- zacije. Opozarjamo vse lastnike do- mačih živali, da pazijo na nje, da ne bi prišlo do zastrupitve. Javne naprave Celje Zidanškova 18 Poklicna gasilsli^a četa se je preselila iz starega gasilskega doma iz Trga V. kongresa v novi gasilski dom na Deč- kovi cesti. Telefon: prijava požarov 03 poveljstvo čete 20-90 poveljstvo čete 21-58 PROGRAM JESENSKIH IZLETOV T INOZEMSTVO: OBISK V MINL^TURNI DR2AVI - SAN MARINO Štiridnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce. Trst-Benette-Ferrar«— Ravenna—Rimini—San Marino. PO SLOVENSKI KOROŠKI Dvodnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce in znanstvene delavce. Ljubljana—Podkor en—B eJ jak—V rbsJgo j« z«ro — Celovec — V«likovec—J«£«rsk« — Ljubljana. V DOLOMITE Tridnevni izlet z avtobusom za člane turističDo-olepševalnih druiter in pla- ninskih organizacij. V TRST IN BENETKE Dvodnevni izlet z avtobusom za člane delov nih kolektivov in organizacij CEZ GORE [N PRELAZE TIROLSKE Štiridnevni izlet po Avstriji in Italiji za člane planinskih organizacij. Ljublja- na — Beljak—Spittal—Iienz—GrosBglock- ner—'Ijis bruck—Brenner—Cortina d'Am pez.zo—Benetke—Trst—Ljubljana. V PARIZ Sedemdnevni izlet z vlakom za goetin ske kolektive. Postanka v Milanu ic Zurichu. V RIM, NEAPELJ, POMPEJE IK MODRO JAMO NA CAPRIJU. Se-itdnevni izlet z vlakom za delovne kolektive rn društva. 7HTEVA)TF PROGRAME! •iiai'- ^oriMPrna na?a poslovalnic« Cr.lje, Titov trg 3, telefon 28-41. /.1 ceniciia naročila se priporoča IZ lhT\?K tiiri«itična agencija, poslovalni ca Celje, Titov tre telefon 28-41. OBVESTILA Stanovanjska skupnosti Velenje je po- leg ostalih servisov odprla 1. septembra 1961 še Elektro-radio servis, ki izvršuje naslednja dela: Popravila starih in novih radioaipara- tov, televizijskih aparatov, tranzistorskih sprejemnikov, magnetofonov, ojačevad- cev, elektro brivskih aparatov, elektron- skih naprav, kot so merilni instrumenti, fotofleši, gospodinjski stroji (sesalci za prah, mikserji^ loščilci, kuhalniki, elek- trični štedilnikii, likalniki itd.). Nadalje vrši servis strokovno postav- ljanje UKW in TV anten, iinstalira TV sprejemnike ter priključke za vse ome- njene gospodinjske stroje. Po naročilu LZ\ršuje montaže stalnih ozvočenj ter vsa rad'otehnična dela. Cena je solidna, dela pa so kvalitetno in hitro izvršena. Se priporoča ELEKTRO-RADIO SERVIS STANOVANJSKE SKUPNOSTI VELEJMJE Uprava Doma oskrbovancev v Polzeli, razpisuje delovno mesto BOLNICARKE-BOLNICARJA Pogoji: Bolničar(ka) z ustrezno prakso in veseljem do bolnikov. Nastop službe s 1. lil. 1961 oz. po dogovoru. Usluge: samska soba in kopalnica « centralnim ogrovuinjem, ter celoitna prehrana. Plača v skladu v ZJU. Ponudbe pošljiite na Upravo Doma oskrbovancev Polzela. DRUGI RAZPIS Komisija za limenovanje direktorjev in upravniikov pri ObLO Žalec razpisuje na podlagi 21. člona zakona o pristojno- sti občinskih in okrajnih ljubkih od- borov in njihovih organov (Uradni liisit LRS, št. 52-57) mesto DIREKTORJA GOSTINSKEGA PODJETJA,^RASLOVCE Pogoji: — visokokvalifioirani gostinski dela- vec s 5-letno prakso na vodilnem mestu. — kvalificiran gostinski delavec z 10 letno prakso na vodilnem mestu. — srednja strokovna izobrazba z več- letno praikso na vodilnem mestu v go- stinstvu. Prošnje kolkovane po tar. št. 1 in Za- kona o upravnh taksah (250 din) z živ- ljenjepisom, dokazili šolske in strokov- ne izobrazbe ter prakse, je treba posla- ti Občinskemu LO Žalec najkasneje do 15. 10. 1961. TEKSf.ILNA TOVARNA »JUTEKS« Žalec razpisuje natečaj za popolnitev naslednjih delovnih mest: 1. VODJA KOMERCIALE pogoj: srednja ekonomska šola s 5 letno prakso ali komercialist tekstilne stroke z znanjem srbohrvatskega jezika. 2. KORESPONDENT V KOMERCIALI pogoj: srednja ekonomska šola s 3 letno prajkso ali nepopolna srednja šola s 5 letno prakso z znanjem srbohrvat- skega jeziika. 3. VOD TA OBRAČUNA EKONOMSKIH ENOT pogoj: srednja ekonomska šola s 5 letno prakso ali nepopolna srednja šola z 10 letno prakso. Prošnje z opisom dosedanjega službo- vanja nasloviti na upravo podjetja naj- kasneje do 15. 10. 1961. Celjsko krojaško podjetje »Elegant« Celje, Titov trg 3 prodia naslednji višek osnovnih sredstev: ? komadov šivalnih strojev »Singer« 2 komada šivalnega stroja »Pfaff« i.n razni inventar. Cenjeni interesenti sii lahko ogledajo osnovna sredsitva do 15. 10. il961 vsiak dan od 8. do ,12. ure. Prednost pri na- kupu imajo državna podjetja po 15. 10. 1961 pa tudi zasebniki. PRODAMO desni aidan štedilnik, dobro ohranjen. Ogled vsak dian na Mari- borski cesti štev. liI8. FIAT 600, brezhiben, prevoženih 15.000 km, prodam. Ponudbe pod »Model 1960 na upravo. JABOLKA lepa prodam. Naslov v upravi lista. HIŠA, enodružinska zidana po letu 1950 s parcelo, sadovnjakom in pritiiklina- mi ob cesti v neposredni bližini Laš- kega, naprodaj. Naslov v upravi liista. MAGNETOFON znamke SAJ A poceni prodam. Naslov v upravi lista. MALA HISA v Celju, vseljiva za 1,400.000 naprodaj. Naslov v upravi lista. MOPED ČOLIBRI dobro ohranjen, na- prodaj. Bavdek, Prešernova 1, Celje. 10 AROV zemljišča z uto za 150.000 din ter razne druge parcele, prodam. Na- slov v upravi lista. RABLJENA SPALNICA in driigo pohišt- vo naprodaj. Okopi 1, Celje. OTROŠKI voziček, moderen, znamke PEG, prodam. Uranič Zani, Na Otoku STISKALNICO za mošt in gradbeni les prodam. Golež Anton, Brezova, Šmart- no v Rožni dolini. POHIŠTVO kombinirano, dobro ohra- njeno prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. HISA v centru Celja, enonadstropna, dvostanovanjska — nadstropje takoj vseljivo — naprodaj. Istotam se pro- dajajo razni rabljeni pohištveiii i.n gospodinjski predmeti. Informacije pri Ločniškar, Oblakova 4. OPREMO ZA PRED'=;OBO zelo poceni prodam. (Zidna stena, miza in dva stola). Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišico z lepim vrtom, Celje Roška 6 (Nova vas). Og- led v popoldanskih urah. KMETIJSKE ZADRUGE! »PO SLOVENSKI KOROŠKI« — 3 dnevna ekskurzija z ogledom slovenske kme- tijske šole v Podravljah (v okolici Be- ljaka) itd. Trasa potovanja: Celje— Dravograd —VeliJiovec—Celovec —Vrb- sko jezero—Vrba-Podravlje-Osojsko jezero—Beljak—Gospa sveta—Celovec— Prevalje—Celje. Vse informacije in prijave v poslovalnici Kompas Celje. GOSTINSKA ZBORNICA LRS organizira v času od 27. oktobra do 5. novembra v Stuttgartu 6-dnevni ogled velike mednarodne razstave celotne opreme za hotele in restavracije. Gostinci! Po- hitite s prijavami! Vse informacije in prijave v poslovalnici Kompas Celje. AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE orga- nizira za svoje člane 6-dnevni ogled mednarodne razstave avtomobilov »Av- tosalon 61« v Torinu, (v času od 28. oktobra do 8. novembra) Vse informa- cije in prijave v poslovalnici Kompas Celje. KOLEKTIVI! Po posebnem naročilu de- lovnih kolektivov in organizacij prire- jamo s turističnimi avtobusi izlete po domovini in v inozemstvo. Zahtevajte programe in ponudbe v jjoslovalnici Kompas Celje. Poslužujte se modernih »Kompasovih« avtobusov, s katerimi boste potovali udobno in prijetno. Pred vsakim potovanjem obiščite posloval- nico Kompas Celje, kjer boste postre- ženi z vsemi turističnimi uslugami: Nabava železniških vozovnic, potnih listov in tujih viz, ladijskih, avijon- skih Vozovnic, spalnikov itd. Obiščite poslovalnico Kompas Celje, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. GELEE ROTALE — MATIČNI MLEČEK garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljimljani. MODRO otroško jopico, izgubljeno t smeri Dečkova cesta, vrnite proti na- gradi! Erklavc, Saranovičeva 9. SOBO IN KUHINJO na Jožefovem hribu zamenjam za enako v mestu. Naslov v upravi lista. ZOBOTEHNICA išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. TAKOJ vzamem na stanovanje tri^ mlaj- še moške osebe. Naslov v upravi lista. GARSONIERO v Mariboru zamenjam za enako v Celju. Naslov v upravi lista. MIRNA UPOKOJENKA z lastnim pohišt- vom nujno išče prazno sobo, po mož- nosti v bližini Otoka. Naslov v upravi lista. USLUŽBENEC išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »To- čen plačnik« na upravo lista. ZAMENJAM enosobno komfortno sta- novanje v Be^radu za dvosobno kom- fortno v Celju. Informacije na tele- fon 21-22, Dobnik Jožica. Malenšek Ivan, Mehmeda Sokoloviča 51, Beo- grad. UredmištTo Celje, Titor trg 5 — poštni predal 16 - telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — tele- fon 23-79 in 20-89 — Tekoči račun pri Narodni banki Celje: <.OVil-l-656 - izhaja ob petkih - letna naroč nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din - rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav vsako sredo do 12. ure v oglasnem od- delku, Trg V. kongresa 5 Informarije o oglasih, razpisih in objavah dobite le v opravi Celj- skega tednika! KOMPAS ZANIMIVOSTI OZN - parlament človeštva NAJVAŽNEJŠE IZ ZGOEK^VINE IN ORGANIZACIJE Te dmi poteka v palaži OZN t New Torku šesitnajsto zesedajije Organizacije združenih narodor. Ta sestanek predstavnikov de- vetfin devetdesetih držav člamic se odvija y izredno težkejn med- majodjiom vzdušju, t ofaravmavo in rešitev mu je dano obiflo za- fcleteinih isi perečih svetovsao pi>- itičnih pro3>le(mov, Pok^ tega pa šestnajsto zaBcvIanje sovpadia v čas velikih poJitičnih spa-emiemb po vsem planetoi. Vendar tokrat ni naž naimen pBKati toliko o vsetbini sedanjega zasedanja. Radi bi naše brailce »ekodiko podrobneje spotanali z nekaiterimi zgodoviins-kimi m or- fsaifzataričnimi podatki o nizaciji ^zdrusžeauih narodoT. Origamizacija zdiruženih nairo- dov je bflJa ustamoviljena lieta '1945 ipo zimiagi izavezDoišjfcih sii nad fašistično osjo im njenimi privrženci. Osnova za uetamovi- iev takega medn-arodinega poli- tičinetga teJesa je biJa dana že leta 1944 v razgovorih med ve- Kkimi silami SSSR, ZDA, Kitaj- sko iin Britanija Prva konferen- ca združenih narodov je bila v Sam Frančišku, in sicer od 25. aprila do 26. junij'a leta 1945. Na hej komferemci je biia sestavlje- na ustanovma listina, ki je bila sprejeta od enainpetidesetiih čla- nic ustanoviteljic na dan 15. ok- liobra 1945. Ta dan praznuje ves svet kot Dam Organizacije zdru- ženih narodov. Sedež OZN (na sTiki) je bil do- ločen v New Torku. Za potrebe OZN je bila zigrajena impozaint- Ba palača na ob^i Manhaitana med Prvo avenijo in Rooseved- tovo cesto. Najvišji. organ OZN je zaiše- danje GENERALNE SKUPŠČI- NE, katere vsakokratni predsed- nik je voljen sproti temed pred- stavnikov držav članic. Lani, na petnajstem zasedanju, je bilo v s'kupščinski dvorani zbranih naj- več političnih voditeljev držav, med temi tudi predsednik Tito, medtem ko običajno vodijo de- Jlegacije jpodpredsedniki al^ pa zunanji ministri. VARNOSTNI SVET, ki se fitaja po poitirebi, im teh sej ni bi- lo malo, ima enajst člamor in si- cer pett ptalnih in šest nestalnih. Sta'lni Člani so ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Velika Britani- ja in (kaksioa iromija) nacicnia- lisitična Kitajska. Nestailni člani se volijo vst^i dve letli, in sicer na zasiodanjih generailuie skup- ščine. Varnostni svet razpravlja o vprašanjilL, ki ogrožajo mir in eclotaklji-vost članic. Preko vo- jaške(ga komiteja dobiTa poro- čila o oborožeivamju in premikih vojaške^ značaje, preko komi- sije za razorožiitev (ta zaseda v Ženevi) pa poročila o oboax)(žit- vi, raiZ0J074tvi in kontroii nad atomskim orožjem. EKONOMSKO-SOCIALNI Bviet ie seistavljen od 18 predsitavni- kov držav članic. Vclitve za ta svet so vsako leto, vendar tako. da se Todi rsako ie>fco le tretjima čJanoT xa dobo treh let. Sveit ima reč komisij, tako da je doživel devetindevetdeset let«. Možak je gotovo velik optimist, vsaj kar ise proignoEie lastne življenjske dobe tiče. MODROST DOLGEGA ŽIVLJENJA 135 let star Indijec Siva Puri Baba je bržčas tudi najsta- rejši človek na svetu. Rojen je bil leta 1826 v ugledni musli- manski hiši na jugu Indije. Po desetletnem študiju je odšel na Himalajo in živel 25 let na meji med Tibetom in Nepalom na nepalski strani. V preprostosti in skromnosti je razmišljal o življenju, nato pa se je podal na pot. Cez centralno Azijo, Afganistan in druge dežele je prišel v Evropo. Leta 1896 je bil povabljen k angleški kraljici Victoriji, kjer je dlje časa ostal in jo poučeval o Indiji, njenih posebnostih in običajih. Po smrti kraljice je spet potoval po Evropi in se ob začetku prve svetovne vojne vrnil v svoj oddaljeni skromen dom v senci himalajskih gozdov. Nedavno ga je obiskal angleški novinar. Se vedno čil, bister in razumen starec mu je zaupal naslednje tri skrivno- sti svojega dolgega življenja: Da bi dobro živel, človek mora poznati svoje telo in njegove potrebe! Dati je treba telesu, kar je potrebno — ne več in ne manj. Človek mora vedeti, koliko sme pojesti, koliko mu je potrebno spanja, koliko lahko zahteva od svojih možgan in kako trdo sme delati. Kako preprosta »skrivnost«! Ali res tako preprosta? Ko- liko jih je med nami, ki bi se upali dosledno ravnati po njegovih nasvetih? ČETRTA DIMENZIJA KAJ f KAKO ! o četrti dimenziji je veliko pisanja im govora, le razumiljive- ga malo. S tem izrazom je ime- novano marsikaj, kar v resnici nima oi)ravka z resnico. Neka- teri jo pojmujejo ipopolnoma prostorno, Einstein pa je kot če- trto dimenzijo mislil čas. O četrti dimenziji v prostor- nem smislu nekaj niisli: O ukrivljenem prostoru bi do lažjih predstav prišli s primieri. Kaj je ravma ploskev, ve vsak. Tudi ukrivljeno tploskev poznamo kot površino krogle. Ploskev je vedfto dvodimenziomailma, ima svojo širino in dolžino. Toda krog^^la ima, četudi upoštevamo samo ta dva meirila — širino in dolžino, svojo nadaljno dumen- zijo — prostor. Vsak ve, da je krogla telo s površino in prostor- nino. Ce bi moglo biti dvodimenzio- nalino bitje, bd tudi na krogli zanj obstajaili le dve dimenziji: širina in dolžina. Svet-te!g'a >bit- ja« bi bil v vse strani neomejen, toda kljub temu dokončen, kaj- ti krogla nima na svoji poviršini nobenih mej, p^ pa svojo do- ločeno velikost. Tako nekako, seveda poveča- no za eno dimenzijo, iiz-gleda s četrto raizisežnostjo. Ce je tro- dimenzionalni prostor, v katerem živimo, ukrivljen k nekaki >šti- ridimienzionalni krogli«, potem je naš prostor podrejen neki na- dal jnji — četrti razsežnosti. Mor- da bo človek nekoč mogel ugoto- viti, če je vsemirje — sicer brez- mejno, ampak ne neskončno. Astronomi mislijo, da so spoz- nali tudi naslednje: Oddaljeva- nje meglic v vsemirju, kakršna je naša Rimska cesta, je toliko hitreje, kolikor dlje se od nais megilice nahajajo. To oddaljeva- nje nastane tako, kot če bi bilo vsemirje površina nekake štiiri- d/imenizionalne >kroig'le<, ki se stalno veča. In če je tako od- daljevanje in razjtezamje prosto- ra vzrok za min/ljivost časa, po- tem je to skladno z Einsteinoro teorijo o razsežnosti časa. Tak opis četrte dimenzije je po mnenju nekega poljudno- znanstvenega časopisa najbolj preproiS't odgovor na vprašanje, ki ga je uredništvu tega listta zastaTil neki bradec. Ne jamičim za morebiitni spodreljaij v prera- janju, vendar mii boste potrdili, da je ta ipreprostosit« še vedm« silno >štiridimenzionflilma<. BRRR... Objemi so različni: Bratovski, očetovski, materinski, ljubezen- ski, boječi, krepki in prijatelj- ski, pa tudi hinavsko priliznje- ni. Toda objem, ki si ga je pri- voščila dekle na naši sliki, vse- kakor ni zavidanja vreden, kaj- ti tudi kraljevska boa ni nič drugega kot kača. Le-ta pa go- tovo nima nobenega smisla za dekletovo čedno postavo in je ne zdrobi samo zato, ker je sita do ienostL Vsekakor grozljiT pri- zor... Brrr... 1 Izlet v kameno dobo Francoski raziskovailec Pierre Dominik Gaisseau je pred dvema letomia prodrl s svojimi sodelav- ci v še neodkrita področja Nove Gvineje. Njegov pustoloviski pod- vig je sovpadal v čas, ko so Ru- si uspešno izstrelili svoj iLoinik 2«, ki je obkrožil in fotog^rafiral aadnji del Lune. Kakšno na.^rot- je? Človek prodira v veisolje, na Zemlji sami pa odkriva pleme- na, ki živijo še na stopnji kame- ne dobe in nikoli poprej niso vi- dela ibeleiga človeka. Kaj je Viide.1 nia svojem poho- du, naj pripoveduje sam: Mislil sem, da vem vse o džun- gli... Vodil sem ekspedicije v porečju Amazonke in v prago- zdovih Afrike, toda neraziiskaini pragozdovi in planinski masivi Nove Gvineje so bili hujši kot sem mogel pričakovati. ... Šli smo čez otok na njego- vem najširšem delu. P.ristanišče Merauka je bila začetek, luka Hollandia ipa konec naše dolge potiw Tam kjer reka Diaigoel v velikem ovinku priteče v ravni- no, se je začelo trpljenje. Pro- dirali smo po prepadnih brego- vih reke, plezaili čez skalne pra- gove pod tušem slapov, gazili do kolen po močviirjLh, se V!z,penji^ čez orjaška debla zmvanih dreves. Cim globlje smo morali v džungilo, bolj počasi smo se gibali. Vsako stopinjo smo mora- li izsekati v gosti ras/ti. Dam za dnem smo se borili z divjini In če nismo bili> potem nedostopnostjo divjine in niko^ par nismo srečalL Imei sem ob- čutek, da smo prvi ljudje t tej sato vsaj prvi beki aa tej podi in ljudi, ki bi jih uiegniii sre- čati, bodo prav gotovo prvikrat zrli :belemu možu v obraz .,. Kakšni bodo ti ljudje? Ko smo jih zagledaJi, smo osupnili... Tisto jutro smo ho- dili že celo uro, ko smo se znaš- li ma manjši jasi pred listnato kočo. Nasproti koče smo videli moža in dve gnali ženi pri jedL Ženski sta se kričeč umakmiili v kočo, možak pa je vstal in me ostro opazoval. Počasi sem se mu približal. Ni bi(l vcdik, prej pr^aikav, toda njegove oči so se nevarno svet- likali e. Nos im ušesa je imel pre- bodena, bil je nag, le rastlinska vrvica in nekaj zlomljenih kosti nanizanih nanjo, mu je visella okoli ledij. Na zapestju je imel privezano sekiro iz kamna, čez ramo pa lok ter tulec puščic. Spustil me je na nekaj korakov, potem pa naglo nastavil puščico in napel lok. Meril mi je narav- nost v čelo. Glasno mi je dopo- vedoval in nekako sem moral ra- zumeti, da mi ne dovoli pribli- žati se bliže. In čeprav nas je bilo dvajset, njegova puščica je mirno merila v moje ^o.., Tedaj je moj holandski oficir za varnost rešil mučen prizor. Prižgal je vžigalico..^ Divjak je najprej osupnil, potem pa se mu je obraz razlezel v otroški nasmeh, John Sneep mu je dal škatljico ter mu ipokaizal kako se prižiga. Potem je divjaik sam pokušal in ker je drgnil z že prižgano vžigalico, je bil močno razočaran— Ponudili smo mu cigareto. Vzel je in kadil. Če- prav prviči je ikazaflo, dia imu ugaja. Začuden je opazoval naše zvezne sekire in nože. Toda nanr- kljub velikemu zanimanju za vse, je ostro re^iral na vsak korak z naše stirani, zlasti v sme- ri koče, kjer sta se stiskali obe ženski... PRIHODNJIČ: Kaj so videli in doživeli raziskovalci pri ple- menn Basim? Običaj prerojeva- nja. Ime za tujce >inoja hrana«. V v^ so francoski raziskovalec in njegovi sodelavci našli vse značilnosti prazgodovinske človeške družbe, kameno dobo in »kult lovcev na človeške glave«, o čemer pa bomo pisali v na- daljnjih odlomkih.