Slovenske zasebne osemraz
UČITELJSKI
ljudske šole
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo ria uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 14.
V Trstu, dne 16. julija 1921.
Leto II.
JUNIJ:
Samoobramba.
SelTdefence is Nature’s eldest law. (Samoob* ramba je narave najstarejši zakon) Drvden.
Da začnem ab ovo: človek ima v sebi na* gon po samoobrambi. V zibeli nas čuva, s smrtjo se bori. Narava nam ga, je dala, ker narava hoče, da pred svojim poginom izpol* nimo svojo misijo. Pravo do obstanka je to* rej naraven privilegij človeka. Ne zaniku* jemo konkurenčnega boja. Pojavil se je s pr* vimi organizmi in utihne šele v večnem ledu. in boj za obstanek in selekcija nista končno nič drugega nego posebne oblike nagona po samoobrambi — vrste, roda. Nema narava ne pripoznava drugega zakona kot pravo jačjega nad slabim. — Človeštvo pa postav* j ja svoj boj za obstanek pod etično kontrolo in ne dovoljuje krivice v tem boju. Ne do* voljuje več prava pesti, ne dovoljuje robo* vanj a. Ali je bila svetovna vojna zadnji or* jaški oboroženi protest proti nemškemu na* silnežu, zavedenemu po svojih krivih proro* kih, ki so hoteli svoj narod -ostaviti na drugo obal.— onstran dobrote in zla (Nietz* sche, Jenseits von Gut und Bose)? Ali je bil \Vilson zadnji Demiurg, ki je utrujen, skoro na smrt ranjene duše ost a vil borbo s starim evropskim tolovajskim viteštvom?
To je ravno namen človeške »družbe«: po* magati in ščititi poedine v razvoju in v vr* šenju njih naravne misije; in ta misija je po* leg ohranitve roda: stvarjanje, oživo tvorjenj e višje kulture človeštva — in v tem smislu je vse socialno vprašanje, prav za prav samo vprašanje vzgoje.
Temelj vsaki družbi je dogovor, ugovor, pogodba — torej zakon. In vsakemu članu družbe odkazuje zakon prava, in vsakemu poedincu nalaga dolžnosti.
Družba se more tako dolgo ohraniti ih raz* vij atu dokler člani, posebno pa vodilni krogi družbe (torej vlada) priznavajo ugovor, za* kone. Gorje družbi, v kateri poedinci1 zako* nov ne spoštujejo; trikrat gorje družbi, ka* tere vodilni1 krogi sami zakone teptajo, ali pa hinavski puste, da jih mečejo pod noge pri* vilegirani poedinci ali sloji družbe. Ko je etično čuvstvo tako zamrlo, da je javno kr* .šenje zakonov mogoče, da ostane zatiranje ovčic po volkovih nekažnjeno, o, potem je čas, da napiše usoda svoj strašni »mene, te* kol, upharsin« na zidove vladne palače, da se uledi kri zatiralcem nedolžnosti, skvrnji* teljem človečnosti! Jutri že pogoltne razpad neetično, nemoralno krvnilško družbo. In po* tem zavlada drhal, maščujoči 'grehe mogot* cev na očetih in otrokih, dokler se iz kaosa ne rodi nov kodeks z novimi zakoni, z no* vimi žreci prava in novimi verniki.
Justitia regnoriuim fundamentum! Ko se tre* sejo temelji, tedaj nastane potreba! samoob* rambe proti nasilnikom. Tedaj se strnejo ogroženi v bojni red. In kar je v ©tiski dr* žavi nemoralno, to postaja v nemoralni dr? žavi etiška dolžnost: stanovska samopomoč nastopa in jemlje slabe v svojo zaščito. V etiški državi bi bila nemoralna, ker nedo* pustna, ker nepotrebna, ker je pravo takoin* tako vsakemu zajamčeno. Samoi v etično bolni državi se pojavlja razredni, stanovski boj. Anglež Burke pravi: »Če se hudobneži jatijo, se dobri morajo združiti; če ne, padejo drug za drugim, neobžalovane žrtve, v kri* vičnem boju«.
Dokler si ogrožen, se moraš braniti, in v tej samoobrambi1 ti je vse dovoljeno, kar ne škodi druigim, tujim interesom, vsak čin torej, da, vsak protiudarec, ki te more osvoboditi
sovražne nakane. Ali enega samoobrana ne sme nikdar pozabiti — etiških mej. Da, tudi v samoobrambi velja etika. Ne ona nebeška etika, o levem in desnem licu, ne ona o ka* menu in kruhu; sicer bi zloba rajala in ka* nalja ostala nekažnjena. Ne, ta etika je z onega sveta! Na tem svetu velja za pošte* njaka: čini dobro in ne boj se nikogar, in: česar ne želiš, da ti drugi store, ne stori dru* gim! Na tem svetui pa tudi velja: proti ne* pravu, proti kanalji: zob za zob!
* * ❖
Učitelji smo uboge pare. Bog sam ve, da naše delo ni lahko. Bog sam- ve, da smo mi edini nesebični popravljalci svetai. Bog tudi ve, da s svojim delom ne silimo v ospredje in stoječ za vratmi tega sveta mirno in hva* ležno sprejemamo, kar nam človeštvo daja. Le v skrajni sili pozabimo na podedovano čednost in tedaj postajamo nemara tudi na* dležni. Bože moč glad nima rokavic! Glad ima hripav glas!
* Veste komu smo podobni? Tistemu glu* pernu velikanu, ki ne poznavajoč svoje sile sluša tudi dete svojega gospodarja. Zakaj, ni ga inteligentnega stanu, ki bi imel toliko članov. Naša armada narodne prosvete ima predstražo v vsakem mestu, v vsakem selu. Husiti so svojim prvim četam pravili »izgub* ljenci«. Mi smo »izgubljenci kulture«, ker je pred nami ni. Ali po celem kulturnem svetu mrgoli učiteljev in bi* mrgolelo vedno bolj. Da, velikan je naš stan, miren, tih; ne na* silen, kakor so palčki.
Veste, kako glupega velikana plačajo? Vprašam vas, drugovi in družice po zvanju in trpljenju: kako je preskrbljeno^ za naše pravice? Ne za one velike kulturne pravice, o katerih se glupanu Janezu niti ne sanja; po onih elementarnih pravicah vas vprašam, ki jih zahteva zase tudi iz družbe eliminirani zločinec: za hrano, telesno in duševno, za obleko, za zdravje, za solnce in zrak! Ne za* htevamo': pane et circenses! ko nam še kruha ne dajo! — In zločinec zahteva, še nekaj: pravice! Ali se je smemo mi odreči? Ali ho* čemo biti res to, kar je bil naš pedagoški praded: suženj, pob, paidagogos?
Učitelji! Kje je vaše stanovsko pravo? Ka* ko ga ščitijo oblasti? Kako ga branite vi! Sleherni od -vas, ker vseh vas se tiče!
V zakonih leži. Tam je zapisano, da imaš pravo na plačo, ki te dvigne nad trivialne skrbi; tam je zapisano, da smo vsi enaki, da imamo vsi enak narok na napredovanje v službi; tam je zapisano, da morajo vsi, učitelji biti enako deležni vseh stanovskih dobrot, da ni med nami ni stricev, ne nečakov: da imajo Slovani in Neslovani pričakovati od kruhodajaloev isto zaščito1, isto oceno, isto kazen, isto nagrado.
Ni dvojbe, vse to je po zakonih zajam* čeno.
Začneš službovati in službuješ dolga. leta. Tvoje potrebe rastejo. Kaj je bolj naravno nego to, da zakon te tvoje potrebe priznava in jih skuša zadoščevati s tem, da ti avtoma* tilčno povišuje dohodke. In veruj, ni vse eno, če si oče družine in moraš oskrbovati' troje dijakov v mestu, ali pa -— začetnik — še sam hodiš po svetu. In ker izkušen učitelj tudi drugače poučuje nego neizkušen začetnik.
Začneš in nadaljuješ. Niiso vsa službena mesta enaka. Nekatera so ugodna, druga ne* ugodnai In če si se v kraju, kjer Bog nima svojega, namučil, ali ni' moralno, da te mlajši zameni, ti pa prideš v kraj, kjer boš slobod* neje dihal? In če si prišel iz Blatnega dola na Veseli vrh — ali ni moralno, da te sedaj tam* kaj puste srečnega v tvojem zadovoljstvu,
dokler tega ne preprečijo v resnici višji in tehtni razlogi, dokler si vreden te sreče?
Nič več ne želim, kar se tiče nameščanja in oddaje služb: pravičnost.
V starih avstrijskih zakonih v tem oziru ni bilo vse tako, kakor bi bili učitelji smeli želeti. Učitelj je bil deželni uslužbenec in slabo zavarovan proti samovolji. Da, v na* šem prejšnjem zakonu (ki pa — o ironija! — še danes velja, četudi je dvoglavi orel že davno črtan iz svetovne heraldike) so bile abnormalnosti, da, direktno nemoralnosti.
Takšna nemoralnost je bil krajevni plačil* ni sistem. Učitelj na lepšem mestu, ki je imel manj dela,, je imel več plače nego siromak v gorski vasi, obremenjen z delom. Favoriti so bili — kdo, dobro veste!
Taka nemoralnost je bila, da te je eden pla* ča!, trije pa so te nameščali. In kako name* ščali! Avtonomna oblast, občina, je gledala na svoje, na županove Benjamine. Državna; oblast, okrajni šolski svet, je bil krivično' se* stavljen, je bil v službi deželne avtonomne oblasti, odnosno deželne krivične maj orli tete. In na temelju takšnih predlogov te je Imeno* vala državna oblast, deželni šolski svet, kjer je gospodovala spet ista majoriteta.
Ubogi Slovan, v takšnih rokah. Ali je bil v občinski, v deželni, državni oblasti? — No, ko je bilo treba, ga kaznovati, tedaj so se vse tri oblasti, našle v bratski slogi,, a ko mu je bilo treba pomagati — nobenega ni bilo blizu.
In ne mislite, da je to avstrijska preteklost. To traja še danes, kakor sem že rekel. In da* nes ni bolje, ampak Bogu bodi, potočeno, huje!
Preje ni brutalna sila proti tebi nastopala. Niso ti uničevali ne hiše, ne imetja. In tudi tvoje pravo je čuval nekdo — zlasti če je bila narodnost po sredi. Bil je tO’ tvoj prijatelj, šolski nadzornik, ki ga je sicer vlada imeno* vala, ki je bil pa prav za prav (večinoma, no!) tvoj eksponent v šolski upravi. In še nekdo te je čuval — javno mnenje! Sicer: Nemcu in Madžaru in njegovim verniim zaveznikom (mi to nismo bili, kaj ne?) je bilo vedno bolje in povsod v Avstriji bolje kot Slovanu. (Ker so bili drugi v zvezi z Nemcem, da smo bili1 mi favorizirani od njega, tako pravijo neka* teri. O peklenska logika!) Da Slovan je bil tudi preje siromak. Ali sedanje brezpravno stanje je vse kaj drugega. Tedaj smo iimeli vsaj lonce polne mesa. Danes smo v puščavi!!
Tisti, ki te je imel preje nadzirati, je bil tedaj tvoj prijatelj, ker ti je zaupal, ker te je poznal, tebe ih tvoje pošteno delo. Ali istrski kolega, kje je danes ta tvoj prijatelj? Izgnali so ga, pregnali so ga in postavili na> njegovo mesto — valpei^.
Istrski učitelj, kje imaš danes svoj zakon? Tvoje knjige carostavne leže poteptane, raz* trgane v prahu, tvoja prava so pepel. Na tvo* ja rodoljubna prsa je naperjena morilna cev. Na tvoje človekoljubno srce je položeno bo* dalo. O, ti tlačan, ti rob, kje so tvoja, kje so naša prava?!
Ni dolgo, kar je »Edinost« prinesla čedno ilustracijo našega prava:
Dve učiteljici prosita za mesto. Starejša sila, služi čez dvajset let. Vse izpite z odliko, pohvalni dekreti, občespoštovana učite! "'a. Mlajša je šele lani položila izpit usposc’ ’* nja, tudi z odliko. Ima italijansko ime, < a* gače se o njej ne ve nič: ne dobrega ne sla* bega. — Mlajša bo imenovana. Nadzornik ni starejše, ki mu služi pred nosom, nikdar nadzoroval, pa ji je dal slabo kvalifikacijo. Glejte, ljudje božji, namesto, pravičnih sod* nikov so nam poslali brezvestnega valpta.
Vprašam vas, kdo izmed vas spričo tak* šnega vnebopijočega početja še govori o uči* teljskem pravu! V kateri državi tira svetu še
. sme državni uradnik biti pravici tako ostudno v obraz? V kaj še verjeti? V kaj upati? Ko* mu'se obrniti za pomdč?
Pomagaj si sam in Bog ti bo pos m a g a 1!
V svojo lastno moč moramo zauipati. Ne mislim slabe naše fizične moči, v mislih imam našo silno moralno stanovsko moč, našo or* ganizacijo.
Sedaj je prišel moment, da se oprimemo gesla: vsi za enega, eden za vse. Sedaj je pri* šel trenutek, da se postavi naša stanovska or= ganizacija na noge. Proti vnebopijoči krivici mora nastopiti z moralno silo prava. Pred licem vsega sveta! Vsega kulturnega sveta! Mi, istrski učitelji, moramo reči temu svetu: rajši na križ, ali pravice si ne damo vzeti!
V organizaciji je sedaj naša edina obramz ba. Pod ta ščit se moramo zateči vsi, ki smo potrebni utehe, ker razžaljeni v dno duše, potrebni pravnega zastopstva, ker lačni praz vice.
Posebno naše življenjsko vprašanje: naše nameščanje mora vzeti organizacija v svojo roko. Ona bo izvila sami državi krivično o* rodje, namenjeno v našo pogubo, iz rok. Ker država vendar ne sme direktno proti pravici. Vlada lahko zažme, ko se upaljujejo hrvatski domovi in jih odpre šele tedaj, ko je čas se radovati, da veter raznaša pepel po- strnišču. Ali sama po pravici udariti... Mene, tekel...
Kako pa si mislim zaščito učitelja pri odz daji mest s strani organizacije. Čisto in bi* stro: organizacija začne sama nameščati učiz telje. — In država? Država ne bo mogla nič storiti proti temu.
Pot pa je tale:
1). Vsak član organizacije je v resnici or* ganizovan, torej poslušen član. Zato morajo vsi vnovič priseči organizaciji vernost in poz slušnost. In kdor ne vstopi, in kdor odreče poslušnost, kdor hodi sebična pota, naj bo kakor gobav človek, naj bo kakor Kajn, kaz kor Efijalt.
2.) Organizacija izbere iz sebe odbor za nameščanje učiteljev.
.3.) Jedva se izprazni učiteljsko mesto, se odbor posvetuje o oddaji tega mesta.
A) Interesenti, učitelji, ki se za mesto zaz nirnajo/naznanijo svojo kandidaturo organiz zaciji. Ta potem izbere terno ter obvesti izz brance o svojem ukrepu. Samo ti prosilci sunejo prositi in nihče drugi. — Ko bi organiz zacija želela še druge kompetente radi važz nosti mesta, pozove dotičnike sama za vložiz tev prošnje. No učitelji (v imenu svobodne volje) lahko tak poziv tudi odklonijo. Tako oblast ne more več sama imenovati učiteljev brez kontrole organizacije. Iz službenih ozirov menda ne bo vedno nameščala. Zatiranci smo postali svobodni gospodarji situacije.
In potem ne bo več začetnik vrgel starega služaka na cesto. Potem zapremo samovolji in krivici, pa tudi nemorali in korupciji pot v naše vrste.
Torej država v državi? — Ali ne proti drz žavi, v interesu države:	justitia regnorum
fundamentum. In poznamo poleg države še nekaj: to je naš izmučeni, trpinčeni narod, čigar sinovi smo naj preje, potem šele državz Ijani.
Ko nam bodo spet zakonito zajamčena naz ša prava — potem odnehamo. Ali pa tudi — ne. Če se sistem obnese, če iz naše setve vzklije srečna žetva; koristna za naš narod, za naš stan,- potem ostanejo pri sistemu. Ker vlada je še vedno lahko čorava, če ni naz ravnost slepa. Naše oči pa so vedno zdrave, mi se med seboj dobro poznamo in medsez bojno cenimo po svoji veljavi. Mi se varati ne damo, pri nas nosi vsaka vrednota ceno na čelu.
Na delo, ker resni so dnevi!! Ali robovi, ali gospodarji — srednjega nema.
Naj v naši organizaciji krepko odmeva naš — če Bog da — krepki klic! In naj se storijo primerni koraki. Ne jutri, ne »kada ču imati lažno« — danes, takoj!
Opomba uredništva:	Opozarjamo naše
učiteljstvo, učiteljska društva in vodstvo »Zveze« na ta članek, ki je po obravnavani snovi za nas sila važen. Naj vsakdo v naši orz ganizaciji razmišlja o njem, pove naj v »Uč. listu« svojie mnenje, da bomo lahko že pri prihodnjem zborovanju »Zveze« sklenili kaj končnoveljavnega v tem vprašanju.
NIKOLA ZEC:
^dzdiobs
psihičkih elemenata*).
(Seminarski referat).
U posebnom poglavij u svoje Psihologije raspravlja Hoffding o diobi psihičkih elemez nata, i odmah naglasuje, da ovu diobu ne smijemo shvatiti realno, nego apstraktno, jer pojedini duševni elementi nisu medjusobno odijeljeni, nego ih mi zamišljamo tako samo lakšeg pregleda radi. Več za rana otkrili se refleksijam razni elementi svijesti, ali se o njima govorilo kao o posebnim samostalnim (dijelovima) iii »sposobnostima« duše. Tako več kod Platona nalazimo razliku medju poz j edinim dijelovima koji medjusobno stoje u protimbi, i to: 1. mišljenje; 2. čuvstva srčaz nosti i ljutine; 3. osjetilni nagon.
I u novijc se doba govori o pojedinim spoz sobnostima duše, kao o sposobnosti spozna z vanja, sposobnosti čuvstvovanja i volje. Ali ovakovo klasificiranje ne ističe dovoljno svoj apstraktni karakter, našto se ne smije zaboz raviti. Samostalnih sposobnosti nema; nego je psi ničnost jedna sa raznim svojsfima. U ovoj se diobi pokazuju samo razlike medju duševnim stanj ima, ali nipošto ne smijemo svako ono stanje unositi u posebnu lubriku kao samostalnu sposobnost. One razlike naz staju odatle, što u pojedinim duševnim staz njima prevladava sad jedan sad drugi elez menat. Ove elemente zapažamo kod bližeg promatranja svijesti, te ih nazivamo psihiz čkim elementima, a pokazuju nam uistinu samo razne strane i svojstva jedne teiste svijesti.
Prema tomu:	Spoznavanje	bit	če	stanje
duše, gdje prevladavaju elementi iz svijeta predodžaba; čuvstvovanje sa elementima čuvstva. Tako je i za volju. ledino ovaku diobu i klasifikacij u možemo uzeti, a nikako onu, koja pojedine elemente prikazuje kao samostalne funkcije.
Današnja opčenita dioba psihičkih elemez nata je trodioba: spoznavanje, čuvstvovanje i volja. Aristotel je dijelio u: spoznavanje i volju. Stari filozofi smatrali su čuvstvo ili kao tamno mišljenje ili kao nagon i volju.
Posvema je naravski što se najprije otkrilo u ljudskoj duši spoznavanje i volja, a istom kasnije čuvstvo. Slično je i kod poj edinca: naša se pažnja prije okrene*vanjskome sviz jetu nego li' nutarnjemu. Spoznaja dakle i volja pokazuje više onu stranu svijesti, koja je okrenutai spoljašnemu svijetu. Spo/aaz vanjem primarno utiske, dakle djelujc cenz tripetalno, a voljom reagiramo, dakle djeluje centrifugalno:
Elementi čuvstva jesu usko vezani na st-alne slike, mi&li ili čine. Samostalnost se čuvstvez nog elementa sastoji u tom, da čuvstvo ni j e vezano o jedan stalni teoretički ili praktični odnošaj.
Jesmo li se odlučili da kod psihičkilj. istraz živanja upotrebimo trodiobu kao temelj, to čemo moči činiti jedino na najvišem razvoja nom stepenu svijesti, dok kod 'nižeg stadija ne čemo to moči činiiti. Zato ne, jer ovo trojz stvo elemenata nipošto ne izbija na nižha stepenima razvoja. Opči zakon evolucije kaže, da neodredjeno i jednako prije nastupi od odredjenog, mnogostranog, izrazitog To je »zakon diferenciranja«. Ako se dakle i naz ša svijest pokorava razvoju i opčim zakoz nima života, moramo očekivati, da ona ni je na nižim razvojnim stupnjevima 'dnaka kao na višiim. Istim je dakle mjerilom ne mn* žemo mjeriti.
Stoga smo prisiljeni zauzeti drugo stanoz vište. Mjesto diobe po širini i u isto doba djelujučim elementima, dobivamo sada diobu po višini, po stadi j ima. To j e več Aristotel naglasio, da se više duševne funkcije iz ni/ih razvijaj u. Po modemoj razvojnoj hipoMzi ovo je shvatanje zadobilo nove temePe. Psihotfenesa ne istražuje samo razvitak poz j edinca, nego i cijelog roda, vrste, generacije.
Dolazimo do pitanja:	kada	počima život
svijesnosti? Valj da več kod fetusa, ali ta duz ševna stanja vrlo se malo razlikuju ili difez renciraju. Osjeti, čuvstva ugode i neugode,
*} Ova je radnja zbiveno predavanje, držano u se-minaru teor. pedagogije u I semestru, na vis. Pedagoško) školi u Zagrebu.	N.	Z.
te nagon za kretanjem, tvore neko nejasno jez dinstvo. I prvih dana nakon poroda elementi su svijesti slabo diferencirani. Kretnje su i kod fetusa i kod djeteta nehotične i nastaju od potrebe da se uporabi sakupljena snaga. Takve kretnje koje nastaju bez vanjskih podražaja zovu se spontane, dok se one koje nastaju uslijed ^vanjskog podražaja, zovu refleksne kretnje. I jedne i. druge spojene su sa čuvstvom ugodnosti.
Treča vrst" nehotičnih kretnja je instinkt. Ima jaki pritisak (tjeranje), a razlikuje se od spontanih i refleksnih po svome cilju, po svrsi koju ima. Taj cilj (bar iz početka) nije svijestan.
Kako vidimo, kod svih ovih kretnja jesu psihična stanja vrlo slabo diferencirana. No ne samo kod instinkta, več i kod nagona (koji nosi predodžbu cilja), i tu su odnošaji još prejednostavni, da bi razlika izmcdju psihičkih elemenata mogla jasno izbiti.
U početku vidimo da je sve haotično, nebuz lozno, nejasno. Elementi su svijesti ispremiz ješani, i ne daju se zamjetiti. Zamjedbe staz paju se sa čuvstvom ugode i neugode/ a kretnje bivaju često izvršene prije,, no što je podražaj dopro do svijesti. Ali što dalje, tim se elementi svijesti sve to više ističu, ispoz ljavaju, diferenciraj u, i mi ih odiijieljene promaz tramo. Tako prolazi svijest kroz svoje razz vojne stepene, dok nije onu točkiu; dosegla, kada jasno izbija razmak od podražaja i reakcije (t. j. onaj medjuprostor). Tu če biti moguče i promatranje pojedinih elemenata zasebice.
❖ * *
Evo tako razvio se polako svijesni život iz besvjesnog, iz vegetativnog. Viši iz nižeg, savršeniji iz prostijeg, raznoličniji iz jednoz stavnijeg, diferencirani ji od homogenog. Si iz jedio je zakone razvoja, zakone prirode, proz šao je svoju genezu i dopro do najviše tačke. S ove tačke počima regresija. Kako se je do sada dizao, sad počima dai pada. Sa staračkom nemoči i približavanjem smrti, ili kod proz gresivnih duševnih bolesti svijest sve to više tarnni, i kako je nrije stičalai i obogačivala se, tako sada sve više i više gubi, te se opet priz bližava onomu nižemu, prostijomju. Više funkz cije i savršcnije forme iščezavaiju, a prevlaz davaju opet kao na početku: nagon, instinkt i refleksna gibanja. Naš narod to znade, kad veli za starca da pred s-mrt »podjetinji«. Poz prima dakle iste funkcije kao i dijete. Ili mjesto »poprima« bit če točni j e ako kažemo: ostaju mu.
Ove dvije tačke, polazna i zavržna, slične su. Opčeniti je zakon, da kasnije stečene, sa = stavljenije i diferenciranije funkcije prije iščeznu i od njih se odijele. Sposobnost hotiz mičnog kretanja dijeli se od nehotičinog, novija sječanja isčezavaj_u prije od starih, sposobnost rasudjivanja i fantazija prije od starih običaja. Zanimivo je da se nešto slično opaža i kod prijelaza od budnoga stanja u san.
Psihični život dakle opisuje luk od fetusa do smrti. Obje su skrajne tačke jednostavna, malo diferecirana stanja. Samo u sredini kriz vulje, na vrhuncu, pokazuju se elementi spoz znavanja, čuvstvovanja i volje naj izraziti j e.
Mogli bismo ovu krivulj u duševnog života, što se diže i spušta, usporediti' sa krivuljom što je čini tane, samo što kod taneta možemo da doznamo za ishodište i pad, kao i za silu koja ga je otjerala, dok nam naprotiv, dvije skrajnosti jednoga duševnoga života, ostaju taina sa sedmero pečata. Praktičnog psihoz loga to doduše ne zanima, ali dok svijeta buz de, mučit če ta neizvjesnost duh ljudski. Umnici cijeloga svijeta bore se da doz naj a ona što je našim čutilima sakriveno, i premda je mnogo njih več uskliknulo »heureka«, opet smo tamo gdje smo i bili. Naš če' nam istok i zapad ostati zanavijek ispod horizonta.
Nastavit če se.
Meščansko šolski počitniški tečaji. Naznanjamo vsem prizadetim tovarišicam in tovarišem, da je ministrtsvo dovolilo tečaj; samo ni še stalno določilo kraja, kje naj se isti vrši. Tudi glede podpore, stoji vlada na stališču, da bo nakazala podporo onim, ki jamčijo, da v doglednem času polože tudi izpit, V prvi vrsti bo jemalo obzir na one, ki že sedaj poučujejo na meščanskih šolah, vadnicah in sličnih zavodih. Prosto bo pa vsakemu, da se tečaja lahko vdeleži. Vse one, ki računajo na podporo, prosi podpisano vodstvo, da ji takoj javijo.
Vodstvo »Zveze«.
Dva ugovora,
1. O izjavi.
K poročilu o zborovanju sežanskega učit. društva, ki se je vršilo dne 16. m. m. v Dutovljah, si usojam glede besed tovarišev Pahorja in Hreščaka pripomniti (kolikor zadevlje moje delovanje na dež. učit. konferenci) sledeče:
»Izjavo« — (ako se hočejo tovariši poslužiti tega naziranja, ga pridržim tudi jaz) — sem podal kakor delegat in poročevalec na deželni (oziroma pokrajinski) konferenci in je sodelovalo vodstvo naše »Zveze« pri nji le v toliko, v kolikor se je izjavilo, da ni nasprotno smislu in besedilu »izjave«, ki se je prebrala na sestanku delegatov na predvečer konference ter se tudi odobrila, upoštevajoč več negoli en razlog. Seveda odgovarjam za stilizacijo in vsebino »izjave« tudi jaz podpisani, osobito za prvo. Vendar prevzemam odgovornost le za izvirno besedilo izjave in ne za njen posnetek po raznih ital. časopisih, niti za tozadevni, tudi vobče manj točni prevod v »Edinosti«. Točen prevod hrani u-redništvo »U. L.-a«, a da ga ni še priobčilo, je bržkone krivo to, da tovariš zapisnikar še do danes ni vposlal zapisnika deželne konference, oziroma posnetka istega, v kolikor zanima naše šolstvo. To mi je tembolj žal, ker bi iz takega točnega poročila tudi tovariša Pahor in Hreščak marsikaj sprevidela ter svojo sodbo o »izjavi«, ki je po njih mnenju baje »neiskrena in kot političen akt zgrešena«, tudi nekoliko spremenila. Ob svojem času bomo tedaj o »političnosti« itd. dotične »izjave« še govorili.
Sežanski tovariš Kosovel je predlagal radi te: »izjave« vodstvu naše »Zveze« — »strogo grajo«. | Predlog je bil sprejet, v prvi vrsti pa, ker v »iz- j javi« ni bilo govora o preganjanju slovanskega uči- j teljstva v Istri. Tov. Kenda je hotel to »temno j točko« pojasniti; imel je dobro voljo, ali informiran! morda ni bil zadostno. Ni mu zamere, ker prvič ni! bil pričujoč pri omenjenem sestanku delegatov, drugič tudi ni bil pričujoč pozneje pri koraku, ki so ga povzeli hrvaški tovariši delegatje med konferenco v obrambo preganjanih istrskih učteljev.
Kako je prišlo do tega, da se ni predložila o tej zadevi javna interpelacija v plenumu konference, to, tovariši Pahor in Hreščak ter Kosovel, to bom na »Zvezinem« zborovanju prav jasno in točno povedal; na moji strani gotovo ni krivda in istotako niso krivi hrvaški kolegi, ki so v tej zadevi vršili točno svojo dolžnost. Krivdo je iskati sploh izven konference in izven oseb, ki so se je udeležile. Ako me tov. Pahor in Hreščak, še ne razumeta, potem morata pač potrpeti do deiegacijskega zborovanja »Zveze«. Koliko pa sem bil jaz sam pri tem koraku hrv. tovarišev delegatov udeležen, ali ne udeležen ni, da bi obešal vsakemu na nos. Ali tudi o tem se j bosta tovariša Pahor in Hreščak poučila ob času. — Pri vsej tej zadevi si dovoljujem majhen skok v j stran. Vendar si ne morem kaj, da ne zmajujem z' glavo pri konstataciji dejstva, kako sta ravno dva izmed najresnejših tovarišev zapadla v zadnjem času na zgrešeno politiko — jerihuntskih trobent. Zdi se namreč, da brez trobente odspredaj ih trobente odzadaj ni ne dela, ne »politike« itd,, torej da je trobenta vse: bog, hudič, pekel in nebesa. Kdor desetkrat na dan ne raztrobenta, da »politično« misli, ta ne misli »politično«; kdor desetkrat na dan ne raztrobenta, da duševno dela, ta je »okostenel«; kdor desetkrat na dan.... Oprostite: Le en sam krat so trobente zmagale in še to ni zgodovinsko dokazano. —
Ali, da še vrnem k predmetu. Pojasnil sem tova-1 rišema^ahorju in Hreščaku, kolikor sem za sedaj! mogel in smel, vse drugo pa bosta doznala v kratkem. Prosil bi pa tov. urednika, da ne čaka dalje, na celotno poročilo o deželni konferenci, temveč' v prilog sporni točki objavi na tem mestu besedilo »izjave«, da si jo tovariša Pahor in Hreščak ogledata ter jo po odbitju govorniških metafor pretipata do kosti in analizirata njeno vsebino. Poročilo o deželni konferenci, tiskano in ustmeno, bo »izjavo« še lepše pojasnilo. Ako bi bilo treba — prosim, ne strašim se niti tega! — prevzemam tudi vso in popolno odgovornost o »izjavi«. Celotna, nepotvor-jena slika našega dela na deželni konferenci bo marsikaterega ohladila, ki danes še z buzdovansko bojevitostjo meče s »strogimi ukori« krog sebe, dosega pa le efekt umeteljnega ognja operetnih bitk uprizorjenih na zakotnem oaru.
Menim, da sem govoril dovolj mirno. Morda bi molčal še dalje, kakor sem na razne, zgoraj omenjenemu slične napade molčal, ali sodim, da je ravno .sedaj pravi hip, prekiniti ta molk.
Ferdo Kleinmayr.
IZJAVA.*)
Današnja konferenca ostane gotovo zapisana kot zgodovinski fakt v analih razvoja našega šolstva, zato smatram za potrebno, da v odgovor na plemenite besede predsednika, spoštovanega dež. šol. nadzornika Marija Pasqualisa, podam naJ tem mestu izraz čuvstvovanju slovenskega in hrvaškega učiteljstva v tem ozemlju.
Danes stojimo v neposredni dotiki, mi kulturni delavci vse Julijske Benečije in zato verujem v to, da bo naša beseda, izvirajoča iz globine našega srca, našla tudi zaželjen odmev v vašem srcu, italijanski
tovariši, ter izločila vsako neesporazumljenje, odstranila vsako sumničenje, ki nima nobenega povoda do obstanka.
Slovenski in hrvaški učitelji te pokrajine hočejo, da se jih dobro umeva, in zato hočejo, da se jemlje na znanje njihova zvestoba do domovine ter njihova odkritosrčna simpatija do močnega, velikodušnega in pravičnega italijanskega naroda, ki bo gotovo privolil v boljšo bodočnost in olajšal svoboden razvoj kulturnih sil slovanskega prebivalstva ter temu primeren razvoj njegovega šolstva.
Slovenski in hrvaški učitelji izražajo danes svoj trdni sklep, da bodo resno izpolnjevali svoje težko nalogo v duhu domovinskih zakonov. Do tega jih navaja že ljubezen do šole in poverjene jim mladine, ki ji bodo vedeli vdahniti tudi ljubezen in spoštovanje do italijanskega naroda.*)
Slovenski in hrvaški učitelji hočejo nadalje gojiti globoko tovariško čuvstvo do svojih italijanskih tovarišev. Zgodovina skupnih borb za pravice šole in učiteljstva, ki smo jih nekoč bili zvesto rama ob rami z našimi italijanskimi tovariši, priča jasno, da se ne omejujemo na same besede. Prepričani smo, da bo pognalo to naše tovariško čuvstvo še globlje korenine, v lep zgled obeh narodnosti teh pokrajin.
V ljubezni do domovine, v ljubezni do šole in v ljubezni do svojega poklica hočemo nadaljevati s še večjo silo v izvrševanju svojih dolžnosti in se nadejamo, da bo še lepši uspeh negoli v prejšnjih časih venčal naše kulturno delo v okrilju Italije, ki je velika učiteljica svobode in prosvete.
(Opozarjamo, da so govor posneli skoro vsi trž. ital. časopisi, večinoma v izvlečku; skoro dobesedno, a tudi ne povsem točno pa »Era Nuova«.)
* * * 0 2. O gotovih poročevalcih.
Tovariš poročevalec o zborovanju tržaškega učit. društva z dne 5. m. m. na Opčinah me je tako slabo postregel, da se mu pri najboljši volji ne morem zahvaliti. Hotel je biti kratek, a zato vseeno ni postal jedernat. Potvoril mi je vsebino mojega govora na zborovanju, tako da bi me danes bilo skoro sram zahajati med poštene ljudi, če bi bilo res, kar tamkaj tovariš trdi. Mogoče je kaj preslišal; ne bi bilo čudno, ker je onega dne bil zapisnikar, govornik in debatant. Na vsak način ono, kar poroča o mojih besedah, ob oni priliki izgovorjenih, ne odgovarja smislu.
Na zborovanju se je poudarjalo, da se bodo morali naši tržaški delegatje na »Zvfezinem« zborovanju odločiti in tozadevno tudi glasovati o eni izmed zbo-rovalnih točk, to je (na predlog tov. Hreščaka baje) o politični diferenciaciji slov, učiteljstva. Nisem bil poučen, niti še danes nisem, (po lastni krivdi, ker mi posli puščajo premalo časa za cesto sila važne zadeve) jeli to odgovarja resnici. Aii ob o^ii priliki sem izjavil prilično sledeče:
— Navezani smo danes na lastno moč in pomoč I in kot stan nimamo ničesar iskati v raznih političnih j strankah. Če bi pa to hoteli, če bi se hoteli ločiti po političnem prepričanju ter organizirati se na strogo politični podlagi, potem nam ni treba več »Zveze« in nam tudi ni treba ustanavljati novih učiteljskih udruženj, niti bi tega ne smeli, če hočemo biti resni in dosledni, ker imamo na razpolago že klerikalno »Tommaseo«, socijalistični »učit. sindikat« itd. Seveda zginemo potem s površja. S tega stališča sojeno, je vprašanje o »politični diferencijaciji« vsaj za 50 let prezgodnje. Da bi pa mi v okvirju »Zveze« delali katerisibodi eksperimenti, zato danes ni primeren čas. —
To sem izjavil, ne samo iz subjektivnega prepričanja, ki mu verjamem od dne do dne manj, temveč v prvi vrsti iz lastne izkušnje. Če je tovarišem torej kaj ležeče na besedah prek in prek hudo preizkušenega moža, potem ne bodo te besede prazen nič.
Da bi bil jaz_ nasproten izobrazbi, oziroma v tem slučaju socijalni (teoretični in praktični!) naobrazbi slov. učiteljstva, tega menda nihče ne bo trdil, ki le nekoliko pozna moje delo. Nasproten sem pa absolutno poizkusu, da bi se učiteljstvo enega okraja, ene dežele ali vse pokrajine šiloma orijentiralo v socijalnih vprašanjih izključno le z enega strankarskega, morda ekstremističnega stališča. In odločno sem zoper mnenje, da naj bi ravno naša »Zveza« postala torišče take zgrešene orijentacije ter da bi ravno »Zveza« podala povod za razdor med slov. učiteljstvom. Vem, da se gotovi tovariši posmehujejo, kadar kdo govori o strogo strokovni organizaciji, posebno pa o slogi, Ali brez te sloge, brez te vzajemnosti, kje bi bili danes? Niti najmanjše gospodarske akcije bi ne mogli podvzetit
Sicer pa se življenjski nazor nikoli ne »vcepi«, saj je on produkt življenja samega. Kakor pač tega ali onega kuje življenje, tako bo zrl v svet, tako bo so-
*)Slednjo zahtevo do slovanskih in nemških učiteljev je predsednik konference posebno naglašal v svojem govoru.
*) Priobčujemo v današnji številki izjavo o kateri govori naš tovariš Kleinmayr. Priobčili bi jo bili že pred dvema mesecema skupno s poročilom o dež. učit. konferenci, ki nam je bilo obljubljeno. Ker pa tega poročila še danes nimamp v rokah, jo priobčujemo posebej. Tovarišem-kritikom »Učit. lista« v blagohoten premislek: Tako se pri nas vstvarjajo listi!	Uredništvo.
dil o svetu. Idealisti, ki še danes menijo, da se da vse, pa prav vse opraviti s predavanji, z govori, s »šolami«, z »b.esedo« sploh, so v hudi zmoti in jih ni vzgojilo še življenje, in jih ni zmodrila zgodovina socijalnih dogodkov. Besedičenje ni vzgoja, to vemo menda ravno mi učitelji najbolje.
Govorim iz izkušnje. Pred sedmimi leti sem bil toli naiven, da sem gojil iste nazore o nekaki — prisilni »socijalni/ vzgoji« tovarišev. Hotel sem izvesti ta program brez vseh kompromisov. Nu, in kakšno izkušnjo sem, idealist, doživel? — Slabo obiskovana predavanja in zborovanja, padanje stanovske vzajemnosti in zavesti. Starejši tovariši so molče odpadli; a mladi *— ona nada, oni mladi »vsepretvarja-joči« — so se prokleto malo brigali za »novi polet« Kaj pa danes, jeli morda drugače?
Tov. Hreščak je 16. m. m. v Dutovljah pozdravil »pičlo udeležbo« tovarišev. Dostavil je sicer, da je bolje tako, a dejal je tudi »da noče iskati vzrokov«, radi katerih je izostalo mnogo tovarišev od zborovanja. To stališče je po mojem sila ekskluzivistično, in to načelo nehotenja preiskovati vzroke kakšnega družabnega pojava — ni in ne bo nikdar dostojno socijalno visoko naobraženega in osebno pogumnega moža, kakor je Hreščak. Tovariš Hreščak, oprosti, tu si pogrešil! Vzroke moraš iskati in najti in izvajati posledice. In prepričan sem, da jih boš iskal in našel in da boš izvajal posledice, tudi če bi ti vsled tega ostal gorjup strup v srcu!
Kar velja za eno učit. društvo, to velja za našo »Zvezo« Sukamo se torej krog vprašanja o umestnosti ali neumestnosti »eksperimenta.« Ne, da bi hotel vsiljevati komur si bodi svojih nazorov, ali sodim, da bodi slov. učiteljstvo — kovač Klander in ne sanjač Martin Kačur. Polagano!
Z ozirom pa na te svoje ideje ne morem drugače negoli, da izjavljam, da je poročevalec o zborovanju tržaškega učit. društva zagrešil — milo rečeno — neukusno neslanost, ko je napisal:
»K. zavrača pot tov. Hreščak-Pahorja, češ, da bo ta pot, ki! je politično socialističnega značaja na mestu šele v prihodnjosti kakih 50ih let.«
Ali se poročevalec res ne zaveda, kaj je v tem stavku skiobasal? —
In da sklenem, namreč, da bodo tudi ostali tovariši črpali kak nauk iz te kontroverzije med mano in poročevalcem, vam — tovariši — stavljam za prihodnje zborovanje naše »Zveze« sledeči dilema:
Ali:
1) utrdimo našo stanovsko organizacijo na čimbolj strokovni podlagi, kakor je pač dosedaj bil njen namen in cilj, ki pa nikakor ne izključuje kulturne izobrazbe v vseh strokah vede in umetnosti;
ali pa:
2)se »diferenciramo« politično ter na »Zvezinem« zborovanju dne 10. in 11, septembra enostavno likvidiramo našo »Zvezo«.
Drugačnega izhoda ni! Vsak drug predlog izven teh dveh ima na sebi hermafroditične znake, je nezdrav, nesposoben za življenje.
In o tem bomo govorili,
Ferdo Kleinmayr,
IZ ORGANIZACIJE.
^ Zborovanje »Tolminskega učiteljskega društva«.
Dne 16. junija se je vršilo zborovanje »Tolminskega učit. društva« pri Sv. Luciji. Kot mila gosta smo imeli čast pozdraviti tovariša Ant. Germeka in Ant.
Možina.
Po pozdravnem nagovoru je podal predsednik Ra-kevšček besedo tov. Sivcu, ki je v precej dolgem predavanju razvijal svoje misli o predavanjih za ljudstvo, in o predavalnih krožkih. Ker bi bilo dobro, da dobi vsak ud predavalnih krožkov to predavanje v roke, se je sklenilo naprositi uredništvo Učit. lista, da ga priobči v celoti. V prvem delu predavanja se ni debatiralo, pač pa se je razvila živahna debata o drugem delu. Končno so bili sprejeti sledeči predlog., ki se tičejo organizacije predavalnih krožkov.
Ker je v smislu društvenih pravil naloga učiteljstva, da širi med širše ljudske mase prosveto trdi izven šole, se z veseljem potrdi ustanovitev predavalnih krožkov, ki so z učiteljskim društvom v najtesnejši zvezi.
Društveni predsednik je obenem predsedn* vseh Krožkov. Vsak krožek ima potem svojega podpredsednika, ki nadomestuje predsednika; obenem ima tajnika in blagajnika.
Glavni blagajnik je društveni blagajnik, ki piše. v ta namen posebno blagajniško knjigo.
Dohodki predavalnih krožkov obstoje iz čl marine in prostovoljnih darov, ki naj se pa pobirajo ie v primernih krajih. Vsi dohodki se pošiljajo glavnemu blagajniku.	N
Redno se sprejemajo udje meseca junija, izredno vedno.
Ud je vsakdo, ki se zaveže, da sestavi na 1 im eno. najmanj pol ure trajajoče predavanje in pa oni. ki piača namesto predavanja 20 i. udnine.
Da bo mogoče krožkom primerno razdeliti predavanja, je želeti, da sestavi vsak ud svoje predavanje /c v ; rvih dveh mesecih po vstopu (v času velikih počitnic); dolžan pa je to storiti v teku enega leta. Kdor v teku enega leta ne izdela nobenega predavanja, plača udnino.
Vsak izdelek se mora dati pred prednašanjeni krožku v pregled, ki ga potrdi, oziroma lahko tudi
zavrže. V slučaju odvrnitve od strani krožka, sc da predavanje centralnemu odboru v pregled.
Rokopisi predavanj postanejo last društva; kdor želi predavati si eno ali drugo predavanje lahko izposodi, da ga porabi kot dopolnilo. Predavanje pa mo:a biti njegova duševna lastnina.
Vsak ud je dolžan prednašati svoj izdelek tudi pred ljudstvom in sicer enkrat. Za večkratno predna-šanje lahko zahteva odškodnino.
Vsako leto morajo dati krožki v mesecu juniju na občnem zboru račun od svojega hiševanja. Takoj po občnem zboru se pričenja novo društveno leto in se sprejemajo novi udje.
Z delovanjem krožkov bodi v zvezi tudi »Potovalna učiteljska knjižnica«. Serije te knjižnice naj se imenujejo po naših najboljših zaslužnih možeh. Imenik »Potovalne učiteljske knjižnice«, z vsemi potrebnimi pojasnili pa imej vsaka šola.
Druga točka dnevnega reda je bila volitev delegatov za delegacijsko zborovanje. Najprej je pojasnil Zvezin predsednik sedanji položaj Zveze. Vsi navzoči so bili mnenja, da bi bilo skrajno nespametno razdirati iz strankarskih nagibov to, kar smo s trudom zgradili v zadnjih letih, to je — naš dom. Kakor naj nam bo Svatoplukov nauk vedno pred očmi, tako nam bodi tudi nespametno dejanje njegovih sinov svarilen zgled. Z geslom; Vsi za krepko nerazdeljeno Zvezo, so bili izvoljeni sledeči delegati:	Kemperle
Elka, Gerželj Albina, Perin Ana, Torkar Julka, Ger-želj Janko, Matelič Ivan, Podgornik Filip, Rakovšček Josip, Sivec Franc. Kot namestniki so bili izvoljeni: Bratiria Milena, Obleščak Marija, Sovdat Franc in Strgulc.	.
Med slučajnostmi da Zvezin predsednik Ant. Germek v znanje, da namerava nakupiti Zveza s preostalo članarino večjo množino mladinskih knjig, ki se porazdele med one šole, ki so najbolj potrebne. Zato naj javijo vsa šolska vodstva svojemu društvu ali pa Zvezi: ime šole, število razredov, število u-čencev, in imenik mladinske šolarske knjižnice.
Tov. Sivec predlaga, naj bi naprosila Zveza eno naših knjigaren, da bi imela vedno v zalogi slovenske pedagoške knjige, ki so izšle ali izhajajo v Jugoslaviji. Obenem vpraša kaj je z Šolsko Matico, na katero smo naročeni. '
Predsednik Ant. Germek pojasni, da je mogoče dobiti potrebnih pedagoških knjig tudi potom knjigarne Trani v ulici Cavana v Irstu. Za Šolsko Matico je vse poskrbljeno. Treba je le poverjenikov, ki naj pobirajo članarino in razdeljujejo knjige. Plačane knjige so v Ljubljani že v zabojih in se odpošljejo, kakor hitro bo mogoče.
Za poverenike Šolske Matice so se imuno vali. Gerželj Albina, Kemprele Elka, Bogataj Franc m Uršič Franc.
Glede oddaje služb se oglasi tov. Janko Gerželj in pravi, da ni lepo, da se informira višja šolska oblast o našem političnem obnašanju potom karabinerjev, ki se potem hvalijo okrog, da je od njih odvisno, če dobi ta in ta učitelj službo, za katero je prosil. Šolska oblast dobi potrebnih informacij lahko tudi na drugačen način.	■	.	,	.	x,
Tov. H. Močnik vpraša, če se je pri sep okraj. sol. sveta kaj sklenilo glede dolgov onim učiteljem, ki so pri popravlfanju šolskih poslopij kaj založili.
Predsednik Jos. Rakovšček pove, da bodo vsi tozadevni dolgovi gotovo plačani.
Tov. H. Močnik predlaga, naj se poskrbi, da se doseže, če mogoče, zaključitev šolskega leta ze s 30. junijem. Odredba, da bodi v našem okraju sola tudi v juliju, je gotovo nespametna, ker ima naše ljudstvo v prvi polovici julija največ dela in ne more pošiljati svojih otrok v šolo.	,
Predsednik Jos. Rakovšček pravi, da napravi društvo tozadevne korake, ki pa vsaj letos gotovo ne bodo nič hasnili, ker je prišla odločitev iz trsta, proti kateri ne sme okrajni šolski svet ukreniti ničesar.
Glede zastankov naših plač pojasni tov. Jos. Ka-kovšček, da je že pred par meseci izročil okraj. sol. nadzorniku plačilni nakaz sežanskega okraja po zakonu Torre. Na to je prišla rešitev iz Trsta, da naj se izplačajo nakazi po Torre in naj se predložita dve plačilni poli, da bodo videli, če dobvamo premajo ali preveč. Dobiti imamo razliko med Bereninijevim in Torrejevim načrtom od 1. maja 1920.
Tov. Sivec predlaga, naj se namesto začasno premeščene knjižničarke Just. Silič imenuje namestnica, ki bo tudi med počitnicami doma. Imenovana je bila tov. Slavica Rutar.
Predsednik Zveze tov. Ant. Germek da nato starej-Šim kolegom nasvet, naj ne stopajo sedaj v pokoj po starem avstrijskem zakonu, ampak naj prosijo za dopust. Vlada proučuje namreč načrt zakona,, ki ga je sprejela deželna učit. konferenca v Trstu. Tudi v Italiji je v tem oziru precej živahno gibanje. Definitivna rešitev centralne vlade v Rimu se bo sicer zavlekla, vendar je bolje čakati, in se ne prenagliti.
Ko je bil izčrpan dnevni red, je vstal tov. Ločnj-škar, in se je v prelepih, ginljivih besedah poslovil od navzočih zborovalcev. Vsi smo bili ginjeni, saj nas zapušča eden najboljših tovarišev.
V imenu učiteljskega društva se je poslovil od njega tov. Jos. Rakovšček, v imenu Zveze pa nje predsednik Ant. Germek. Vsi pa mu kličemo: Z Bogom, dragi tovariš! Ne zabi pod slobodnim solncem drage domovine onih dni, ki si jih preživel ob sinjih valovih bistre Soče, in spominjaj se pogosto nesrečnih bratov, živečih na bregovih Jadranskega morja.
Poročevalec.
Pri občnem zboru »Učit, društva za idrijski okraj«
so bili izvoljeni v septembersko Zvezino skupščino sledeči delegati, oziroma namestniki:
Mikuž Matej, namestnica: Mikuž Mara; Mačkov-šek Fanči, namestnica: Kenda Fanči; Paa Antonija, namestnica: Podobnik Poldka.
Delegatinje in delegati, ki se vdeležijo delegacij-skega zborovanja v Vipavi in želijo prenočišča, naj to javijo tovarišici Julki Kalinovi — Vipava — ter navedejo za katere dni ozir. noči želijo prenočišča.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico poziva vse delegate, izvoljene na zadnjem občnem zboru, ki se radi morebitnih zaprek ne morejo udeležiti prihodnjega zborovanja Zveze, da javijo to do 15. avgusta t. 1. najkasneje društvenemu odboru, oziroma predsedniku, da bo mogel o pravem času obvestiti določene namestnike.
Slovensko učiteljstvo koprskega in voloskega o-kraja v Istri je naprošeno, da pošlje društveni tajnici na Škofije seznam vloženih prošenj o priliki zadnjega razpisa učit. mest obeh okrajev. Ker je zadeva važna, pričakujemo, da se vsi odzovejo.
ŠOLSKE VESTI.
Naznanilo. Vsem cenj. tovarišem-sotrudnikom naznanjam, da sem oddal z današnjim dnem urejevanje »Učit. lista« v druge roke, ker odpotujem za ves čas počitnic v inozemstvo. Uporabljam to priliko, da se zahvalim najprisrčneje vsem za prijazno pomoč in jih prosim, da ostanejo listu zvesti i zanaprej.
Rokopisi naj se od danes naprej pošiljajo na naslov »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu« (Učiteljski list) Sv. Ivan pri1 Trstu, hiš. štev 950.
Janko Samec.
Osebna vest. S koncem letošnjega šolskega letu zapusti našo deželo naš tovariš Ločniškar, učitelj v Drežnici. Tovarišu Ločniškar ju, enemu izmed najagil-nejših delavcev na šolskem in kulturnem polju v naših krajih, želimo mnogo sreče in uspehov na novem službenem mestu. Obenem smo trdno prepričani, da nas ohrani v dobrem spominu, kakor si ga bomo o-hranili tudi mi, ki nam je s|al vsikdar z delom in nasvetom nesebično ob strani, Bog ga živi!
Uredništvo »Učit. lista« in »Novega roda«.
Učiteljsko gibanje v Italiji. Predstavniki vseh treh učiteljskih organizacij v Italiji (Unione Mag. 1 omma-seo in Sindikat) so bili pod vodstvom posl. Faudella sprejeti od Zakladnega ministra Bonomi-ja, kateremu so predložili vse zahteve, ki jih hoče imeti italijansko učiteljstvo hitro in trajno rešene. O teh zahtevah smo obširno poročali v zadnji številki Učit. lista. Minister Bonomi je izjavil, da sprejema dobrohotno vse točke, ki spadajo v njegov delokrog in da bo ostale, ki spadajo v področje ministrskega sveta, podpiral,
Vsled enodnevne stavke, ki jo je izvršilo učiteljstvo dne 11. p. m., so se zavzeli za učiteljske zahteve nekateri poslanci. Listi poročaj‘o, da je vlada obljubila predložiti poslanski zbornici poseben načrt, ki bo uredil zakonodajnim potom to vprašanje. Nikakor pa se učiteljsko vprašanje ne da rešiti v zvezi z reformo državnih uradov, ker bi bilo nesmiselno misliti na skrčitev števila učiteljstva v Italiji, ko ga itak pri-
mTaraii zanimivosti naj dodamo še sledeče številke, ki nam najjasneje kažejo razmere v kraljevini. Učiteljstvo mnogih avtonomnih mest in občin uživa tudi po novejšem zakonu le borih 222.85 lir plače na *ue-sec; v medvojnem času je v mnogih slučajih znašala učiteljska plača 6 lir na dan.
Še slabše je z upokojenci. Čeravno je doseglo učiteljstvo pred dobrim letom neko izboljšanje svojega gmotnega položaja (5600 lir l*o 40 službenih letih), ne more znašati pokojnina učiteljstva več kot 3 lire na dan. Remuneracija za 1 uro in pol pouka na dan preko urnika in za 1 prideljen razred znaša dnevno od 0.80 do 1.16 lire. Učiteljem-vojakom se vojna leta ne vštejejo ne v službeno dobo in niti v pokojninska leta.
Rumunske šole v Istri! Pred tedni je dospela iz Rumunije naravnost neverjetna vest, da je italijanska vlada sporočila rumunski svoj sklep, da otvori v nekaterih vaseh Istre, kjer prebivajo ostanki nekdanjih priseljenih Vlahov, ki seveda danes niti ne sanjajo več' o svojem materinskem jeziku, šole z rumunskim učnim jezikom, da jim da tako možnost se izobraziti v ljudski šoli v svojem domačem jeziku. Vest se nam je zdela le prazna časnikarska raca, ki jo je časopisje pobralo bogve odkod. V teh dneh pa je vest prišla zopet iz Rima. Pravi, da se je rumunska vlada zahvalila italijanski za ljubeznivost, s katero hoče ta poslednja obsuti njene nekdanje otroke. Vest ugotavlja tudi, da je v Istri še okoli 20.000 »Rumunov«, kar pa seveda ne odgovarja ersnici. V svoji veliki ljubezni, ki jo kaže italijanska vlada do istrskih šolskih stvari, je iztaknila celo to revno pozabljeno paro, samo da bi ldhko na njen račun pokazala svetu svojo pravičnost in ljubezen do vseh narodnih manjšin v državi. Pričakujemo celo, da bo ustvarila v naših krajih Albance, Turke itd., da bo lahko nad nje razsula vso dobroto svojega slavnoznanega liberalizma!!)
Le eno je, česar ne pričakujemo: Namreč, da bi našla v sebi toliko poštenja in moči, da bi dala dve-tretinski večini istrskega naroda, Hrvatom, vse šole in prostosti, ki jih je že imel. Tega seveda ne doživimo tako kmalu, kajti mi smo — manjvreden narod.
Celo Rumuni — vredni sinovi orientalsko-rimske ljubezni! — nas presegajo, kajne, g. De Micheli. Ej, ta balkanska koža, da se je nikdar ne moremo otresti!
Bez orača ni kopača, nema brašna ni kolača. Ko-
nac je školske godine, koja če ostati zabilježena u srcima učitelja i u analima škola znamenom plamena a prazne če školske stene zjati če učitelju kano avet. Mnogi ostadoše isprebijenih ledja, neki bez svojih domova a neki porušenim zdravljem — svatko sa uspomenom. Protivnici se vesele jer im je ljetina uro-dila dobrim plodom i šeču mirno dalje. Tužite se komu se morate tužiti, dobiti čete odgovor: »Ma in-fine, che cosa vi hanno fatto? Sono stati gentilissi-mi!« I Lukežu behu »gentilissimi«?! Onda Vam se posprdno nasmiju a kano utjehu daju vam kaznu i svaljuju krivnju na vas.
No ovo je sve prošlo a gore ima istom doči. Strašna nam kob preti osobito u pazinskom kotaru, jer nas učitelji hrpimice ostavljaju. Tekom godine otišlo ih pod pritiskom dogodjaja a sada odlazi još deseterica. Svaki ostavlja za sobom njivu, koju neče nitko ni izorati, ni iskopati. Ostati če ledina, koju če nakon što otpočine krčiti drugi a krčiti če ih na duboke jame koje če primati u sebi naše lešine. Na ono par jadnih što če ostati vihor če zavijati, te če im siloro izraniti srce, izmučiti dušu, mršiti posao, tjerati od kamena do kamena, oteti dom pa do potrebe i raz-mrskati glave. A zašto? Jer če ih ostati premalo. Korov i drača rasti če samonikla na našim oranica-ma a gojiti če pelin, kojim če nam začinjati do malo vremena svaki zalogaj.
U selima gde rade učitelji nema obično ni popa ni kaludjera a idu li učitelji, ostavljaju otvoreno polje. Muške sile otišle i odlaze a za njima ženske. A kamo su upravili korake? U slobodnu domovinu! Lahko li je ondje raditi, gde ti nitko pred noge klipove ne baca, gde te nitko batinom ne bije, nitko imovinu ne pali ni škole ništi, ali tu si junak na megdanu i tu se znade koliko valjaš.
Ostanimo koji možemo! Neka nas tuku i-proganja-ju, neka nam pale i nište, neka nam sprečavaju rad i napredak, radimo unapred, bezakonje i teror mora prestati, oblasti č« morati pravdu krojiti makar i žučju u krvi, jer če ih sramota pred svetom siliti, ako ne ona pred našim obrazom. Nas, koji ostajemo, sladiti če svaki i najmanji uspeh besanene noči i prestrašene dane. To če nam biti plača. Priznanja ne tra-žimo nego sami od sebe i od svojih srdaca, jer je kod drugih nazvan.... propaganda i krlvnja.
Onima, koji baš moraju poči jer ih oblasti neče, želimo im sretan put i molimo ih neka nas ne zabo-rave kad budu slobodni' i sretni, te neka tamo pri-povedaju naše patnje i progonstva. Njihova če nam svaka reč biti melem na ranu i utjeha izmorenom i izmučenom duhu.	Ranjeni	Sokol.
Kniiievnost in umetnost
Dr. France Veber; Uvod v filozofijo, Pota in cilji 3—4. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921, 352 str. Cena mehko vezani knjigi K 72. Pričujoči spis se od neštetih takih sodobnih spisov razlikuje v tem, da ne razpravlja na dolgo in široko o posameznih panogah filozofije, temveč da vpelje čitate-lja neposredno v stvarne probleme same in ga tako obenem uvaja v znanstveno filozofsko mišljenje sploh. Tekom razvijanja teh problemov oriše avtor poleg svojega lastnega stališča tudi druga tradicijska in sodobna pojmovanja teh vprašanj, tako da ima njegov spis poleg zgolj znanstvene tudi splošno-nauč-no vrednost. Spisu je pridejan obširen imenski in stvarni register ter je navedena obenem literatura.
»Edition slave«. Wien-Zagreb-Praha. Izdaja muzi-kalije, knjige itd. Prospekte daje ravnateljstvo na Dunaju, I. Himn>elpfortgasse 13.
Vasilij Mirk: Klavirske skladbe. Izšla je v zadnjih dneh v Trstu 42 strani obsegajoča zbirka klavirnih skladb našega znanega trž. skladatelja prof. Vasilija Mirka. O tem obširnem delu prinesemo v eni izmed prihodnjih številk oceno iz strokovnega peresa. Za danes podajemo le vsebino te najnovejše glasbene publikacije: Glasbeni utrinki, I—VIII.; Reveries; Capriccio; Elegie; Bagatelle; Romance; Jugosloven-ske rapsodije št. 1. in 2. — Dobiva se pri knjigarni Štoka v Trstu, knjigarni KTD v Gorici, knjigarni I. Novak v Pazinu, knjigarni Sax v Idriji in pri skladatelju samem. Cena L 15. Po pošti 1 L več. — Priporočamo toplo.
Vsebina 12. številke »Mladike« je sledeča: Fr. Detela: Vampir. — Iv. Matelič: Noč v stepi. — J. Kr.. Baudaž:	Otrokove	sanje.	— J- Samec: Iz cikla
»Razpoloženja«. — J. Ribičič: Kralj Matjaž. — H. Hebat: Rdeče lilije. — Dr. J. Lovrenčič: »Soča voda....« Jens Jorgensen: Življenja laž in resnica. — Za naše malčke. — Iz naše književnosti. — To in ono.
Naša društva in učiteljstvo opozarjamo na novo-izišlo knjigo »Malčki in palčki«. To so mladinske pesmi najboljših mladinskih pesnikov, zelo priročna knjiga za šolo in dom. (Cena broš. L 3, vez. L 4) Opozarjamo tudi na »Enodejanke«, ki vsebujejo pet igric za podeželske odre. Knjiga je lična in stane L 3.50 izvod. — Naroča se: K. T, D. ul, Carducci 2, Gorica, — Le če bo naše občinstvo pridno segalo po izišlih knjigah, bo dana možnost, da se še kaj založi.