420
Naši dopisi
Na Dunaji 20. dec. {TukajSnja slovanska društva,) Začetkom tega meseca priredila je ,,Slovenija" slavnost v spomin neumrljivemu Prešernu. Hotela je „Slove-nija'^ napraviti komers na slavo našim goap. državnim poslancem; prijazna dunajska policija pa tega ni dovolila; no v teb burnih časih dobra volja tudi nekaj veljd! Komers je bil tako obilno obiskan, kakor se se ne vemo spominjati. Počastili so nas s svojim pohodom vsi gosp. državni poslanci slovenski, kakor tudi gosp. profesorji Suklje, Stritar in Kandrnal. Gosp. predsednik Pukl navel je v kratkih potezah zasluge Prešernove ter pozdravil navzoče goste, kakor tudi slovanska društva, ki so bila mnogobrojno zastopana; cel6 Poijaci, oni separatisti, ki so se doslej zmerom ogibali slovanskih društev, tudi oni so prišli k slovesnosti« Vsacega rodoljuba mora to približevanje srčno veseliti. Petje je bilo izborno, po vsem izvrstno, sosebno konservatorist g. Lauppert in Slovenec Pirnat sta očarala občinstvo 8 svojimi krepkimi in milodonečimi glasovi. „ Slovenija^' je pač prevideia, da si mora za take priložnosti preskrbeti dobrega govornika. Vse to se je pri zadnjem komersu zgodilo. Gosp. Danilo Majaron je z opravičenim navdušenjem govoril o našem velikanu Preširnu ter izvrstno naslikal stanje našega naroda, žel je tedaj tudi obilno pohvale. Kar je pa posebno hvale vredno, je to, da je bii govor originalen, po vsem le delo gosp. Majarona, lahko ga je tedaj z dobro vestjo ponatisnil „Slov. Narod*^ Goap. Alma Stefanovčeva je prav dobro deklamovala Presirnovo „orgljar''. V zabavnem delu vršili so se še razni govori, ni nam mogoče tu vse sabilježiti , omeniti hočemo le govora gosp. državnega poslanca dr. Vošnjaka, ki je omenil, naj ostanejo vse-učilišniki tudi v realnem življenji zvesti svojemu narodu. Znano Vam je uže iz raznih poročil, kako krepko deluje na Dunaju ,,slovansko pevsko društvo'^ Omenjeno društvo je 17. dne t. m. zopet priredilo koncert,  ki je
bii prav dobro obiskan. Med gosti si videl tudi slov* poslanca gosp. Nabergoja in gosp. Pfeiferja. Sodelovale so najbolj odlične moči slovanske. Gospa Stepanov^ rodom Kusinja, je igrala z nekako lahkoto najtežje mu-zikalične produkcije, tako Rubiosteina, Cajkovskega, Lečetickija i. d. Gosp. Toms, ud dvorne kapele, igral je s kornttom \z češke opere ,,Zmarena svatba^' z izvrstnim vspehom. Pevci so peli razne slovanske pesmi, med temi tudi slovenski ,,Prva ljubezen*' in ,,slabo sveča je brlela*', ki ste bili z veliko navdušenostjo sprejeti. Zbor je tudi pel narodne pesmi, ruske, srbske in bolgarske. Kako milo je donel po avorani jugoslovanski mol! Sploh 80 pevci želi obilno pohvale. Svirala je tudi vojaška godba same slovanske; sosebno je občinstvu ugajala Vilharjeva ,,slovanska t vertara'' ia Komzakovs „česke zvuky*' potpourri, ki so se morale ponavljati^ Vse to kaže napredek slovanskih društev v središča carstva.
V Kostanjevici 4. dec   (O predavanji gosp, Dolenca na dalje,)    Gosp. vodja  Dolenc je omenil   se en   način pomnoževati trte, to je,  s sejanjem grozdnih pešk, vendar pravi, da tega načina trte pomnoževati se bomo le tedaj poprijeli,   če   bi   se trtna uš tudi v naše kraj© zanesla.    Ko bi naše   vinograde ta nesreča zadela, prisiljeni bi bili narediti   si   ameri&andko trto,   katere edine se nesrečna uš ne loti,   ter na njo cepiti domača plemena. — Potem smo   Culi,   kako   se   ž ve p li j o trte in kedaj.    To delo po Dolenjskem še   ni znano ,   a podoba je, da se bodo tudi naši vinorejci morali poprijeti žvepljenja,   ker plesnoba se je tudi po Dolenjskem uže pokazala.   V vinogradu g. Strausa nam je gosp. Dolenc pokazal tudi trte, ki imajo to bolezen uže na sebi;   letošnjo   jesen  je   bilo   tudi  videti  uže  precej piesnjivih grozdov,   ki tu in tam še zdaj po trtah vieijo.    Ce hočemo odvrniti veliko zlo od naših   trt,   treba oo precej letos pričeti z žvepljenjem, dokler se bolezen preveč no razširi.    Groza   mora  vinorejca   biti,   ko  čaje,   koliko škode je ta bolezen v raznih   dežeiad   že naredila,   ko je vničila ves vinski pridelek.    Toraj Dolenjci , nikarte dremati!    Lotite se dela,   dokler je Š3 čas!    Žveplo so dobi   pri   gosp.   Kocijančiču   v Podgori   pri   Gorici, meh za žvepljenje   pa   pri  gosp.   Vinc. t^oniža   v Ajdovščini.   —   Žvephti se mora le o lepem^,   suhem vremenu,  ter ne biti z žveplom skopemu.    Ce bi pa v 48 urah po žvepljenji deževalo, se mora delo ponjviti.   Da pa vino  po  Ž7epiu  ne   diši,   se pretaka skosi bakreae lije.   —   Za tem   podukom   je   sledil   nauk  o   kletarstvu.    Kakor   pri vseh oddelkih gospodarstva,   je tudi pri kletarstvu neobhodno potrebna snaga; snaga v kleti v sodih, sploh v vsem,   kar se pn vinu rabi.    Le pre-rado   se   vioo   spridi   zavoljo   sUbih,   piesnjivih   sodov^ Treba je toraj   s sodi  tako ravnati,   da   ostanejo dobri, če tudi so dalj   časa praani.    Prva potreba je sod či^to oprati in osnažiti s sčetjo (krtačo),   ki  je   nalašč za ta pripravljena in  veljd 80 kraje.    Ko je   bil sod s ščetj6 osnažen ,   se splahnuje  z vodo toliko   časa,   da priteče popolnoma čista  voda i& njega;   kar   se   vode   Čez noČ skupaj scedi,   se   do čista pobere z gooo.    Tako osna-ženi sod se žvepli s pripravo, ki se ji pravi ,,žveplavna laterna*',   tako,   da se napelje dim pri čepu v sod;   ko se je pa pričelo pri odprti  vehi   iz soda kaditi,   se sod zabije.    Tako žvepljenje ,   ki sila malo stane ,   se mora ponavljati vsaki mesec. Ožvepljeni sod se mora, predno se vino va-nj toči, odpreti, da ga zrak prešine, vsaj  ea dan;   potem  se  s ščetjč odrgne,   z vodo splakne ia za rabo je.    Žveplilo bi se tudi  lahko   tako,   da bi se pri vehi dim pokazal, al dela je več, ko na zgoraj imenovani način.    Pripravo za  žvepljenje sodov bi gotovo g. vodja vsakemu rad oskrbel, kakor tudi drugo vinorejska orodje;   vsaj   nas je tega  zagotovil.   — Silno važno je
tudi f da je pri sodih, ki imajo vratca, iravf znotraj dobro 8 smolo zakapao , da železo oe pride z vioom v dotiko, drugače dobi vino črno barvo, ki se pa še le pokaže, ko vioo nekoliko časa v odprti steklenici stoji. — Veba mora sod dobro zapirati, da zrak do vina ne more. Veho s cunjo ovijati ni dobro zato, ker se vino, ki ga je canja popila, na zraku okisa, in ta kislina zopet po cunji v vino prihaja, ki po tem cikasto postane. — IJa dalje smo slišali, katere snovi so v vinskem moštu, in za kaj je v mostu ta ali ona snov. Največ je v mostu vode, cel6 80 in mogoče se več odstotkov; kisline je od 5 do 15 tisučin^. Dobro vino ne sme imeti (^ez 5 do 6 tisučink kisline. Jez sem ga uže pil« se ve da ne v Kostanjevici, ki mi je usta do ušes potegnilo, tisto je gotovo imelo več ko 15 tisučin kisline. Beljakovine, to ]e tiste snovi, ki jo vidimo v nekaterem vinu vlačiti se ko megia, in se v kuhanem vinu na dno vleže, je tudi v mostu mnogo. Sladkorja je več, bolj ko je bilo grozdje zrelo, in boljega plemena, ko je bilo. Večidel je sladkorja 18 do 20 odstotkov. Nadalje BO v vinu tako imenovane ekstraktne snovi, to so tiste, ki dajo vinu pravi okus; med te štejemo: gumi, glicerin, maščobni slaj, jantaritd. tudi zagat-nostaličreslovino, ki dd vinu trpkost in stanovitnost.                                                             (Dal. prih.)
Iz Bizovika. {Vabilo k občnemu zboru) ndrodne čitalnice dne 28. grudna. Doevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti posameznih udov. — Začetek zborovanja ob 3. uri popoludne.
Za odbor: Franjo Bučar, predsednik. Iz Ljublane.  —   Državni zbor   miruje ia   naši gospodje poslanci bivajo zdaj na počitnicah božičnih domd. Rakošnih poročil so nam prinesli z Dunaja? — Vojna postava — pravijo — je bila termometer avstrijskega pravega patriotizma.   Zdaj je vlada dosti očitno vide.a, na kateri strani ima prijatelje Avstrije, in ta skusoja jej bo kažipot, na katero stranko se ima odločno naslanjati, ako hoče vspesno delovati na korist državno. Grof TaafFe po zmagi v vojni postavi jako ojačen sedi zdaj na m^nisterskem stolu, in zato se po pravici pričakovati sme, da zdaj   začne akcijo,   kateri geslo je   ,,]usticia regnorum   fundamentum.^'    Pod   tem   glasom   pa morajo   dežele doseči in narodi dobiti,   kar jim grč po tradicjah   habsburške   monarhije   in   po ustavi pošteni. Nadejati se tedaj smemo od novega leta to, kar oam je dolžno ostalo letošnje leto. — Zadnje dni so iz Ljubljane na Dunaj in z Duoaja v Ljubljano letele govorice, da vitez Kaltenegger popusti deželno glavarstvo, da dr. Po k lu kar bode njega namestnik itd. Vse to so pravljice brez temelja; glavna stvar nam je razpust sedanjega deželnega zbora. Dokler ta vloga narodoih deželnih poslancev ni rešena, je vse drugo „filia8 aote patrem." — (Narodni volilni odbor) se je v pondeljek zvečer ssbral v posvet;   kdo naj se našim Dolenjcem oasvetuje za državnega poslanca namesti umrlega grofa Bar-bota.    Dr. Jan. Bleiweis je odboru naznanil poročila od zaupnih mož iz Dolenjskega prejeta,   med drugim   tudi pisma  gosp. A. Navratila iz Metlike,   v katerem on rad   odstopi   od  svoje kandidature,   če si voMni odbor izvoli   kneza  Ernesta   Windischgratza ter Dolenjcem čestita,   da  dobijo tako odličnega in uplivn^-ga zastopnika   na Dunaji.    Kakor „okiic^ na zadnji strani današnjega lista kaže, je narodni volilni odbor enoglasno sklenil,   princa Ernesta Windiscbgratza priporočati   našim volilcem na Dolenjskem.    Za trdno   se   na-djamo, da v zgledu gosp. Navratila tudi drugi rodoljubi popustijo nameravane kandidature, da bode izvolitev od centralnega   narodnega odbora nasvetovanega kandidata enoglasna.
421
—  {Iz seje deželnega odbora 23, decembra,) Na obravnavanji je bila pogodba, po kateri bi se usmiljenim seatram v novi norišnici na Studenci izročila vsa oskrba in strežba blaznih; — proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1880. s skupno potrebščino 195.127 gold. se bode predložil prihodnjemu deželnemu zboru v poirjenje in v dovoljenje 18^/^ priklade na direktne davke za normalno šolski zaklad; — dražbena oddaja priprege in hrane za odgonce na Vrhniki in v Postojni za leto 1880. se je potrdila; — v občinah NovomestoinOsilnica se je zal. 1880. dovolila 25^0 občinska priklada na direktne davke, v občini Knežja lipa pa 24^0 priklada.
—   {Mestni odbor) je v včerajšnji seji med drugim raapravljal po dr. Kovaču sproženi predlog za nastavo posebnega mestnega živinozdravnika in meso-glede. Razprava je bila obširna, kakor je potrebuje važna stvar, ki ima brez potrebe pomnožiti mestne stroške. Po opravičenem predlogu g03p. Dežmana je bil sklep odložen za prihodnjo sejo.
—   Na prošnjo trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani je ces. kralj, gospod deželni predsednik ukaz od 29. septembra 1879. leta premenil tako, da je o merah in utežih postavljene obroke podaljšal. Vsled tega se morajo vse do konca leta 1876. presku-šene in cimentirane mere in uteži do zadnjega marca 1880. leta in one leta 1877. preskusene in cimentirane mere in uteži do zadnjega aprila 1880.1. vnovič potrditi.
—  Govori se nekaj o napravi železnice iz Ljubljane v Kamnik, za katero hoče dovoljenja prositi neki konsorcij posestnikov.
—  Gosp. Karol Ples ko je za c. k. okrajnega sodnika z Vrhnike prišel v Litijo, — gosp. Janez Del-pin pa iz Litije v Škof jo Loko.
¦— Gosp. Jurčiču se je, kakor „Slov. Narod'^ poroča, zdravje uže toliko zboljsalo, da je včeraj zopei prevzel vrednistvo ,,Naroda".
—  {Vabilo gospodom drustvenikom narodne čitalnice ljubljanske) v občni zbor 26. decembra dopoldne ob 11. uri v čitalnični dvorani. Vrsta obravnavam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagaj-nikovo. 4. Nasvet čitalničnega odbora za premembo društvenih pravil. 5. Nasveti posamesoih društvenikov. 6. Volitev dveh pregledovalcev za račun. 7. Volitev 15 odbornikov.                                             Čitalničin odbor.