Poštnina plačana v gotovini I Izdaja Delavska univerza Dom iale. Kolodvorska c. 8. telefon 72 oti. — Ureja uredniiki odbor. — Odgovorni urednik Franc Gabrovšck — Izhaja vsa kega 20. v mesecu. — Žiro račun: Številka 5012-1-60. — Cena O.so din — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani Občinski komite ZK Domžale Ljubljanska c. Leto XI. — št. 6 imžale, 20 junij 1972. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Še enkrat za Titov 80. rojstni dan Tito — naša zgodovina, Tito — naša preteklost, sedanjost in bodočnost, Tito — simbol pravice, boja za mir doma in v svetu, Tito — simbol bratstva in enotnosti, simbol samoupravnega socializma, Tito — najbolj ljubljen voditelj, bodi še dolgo med nami .. . Tako smo izkazovali svoja čustva in želje širom domovine, odkar je šla na pot Titova štafeta in kurirčkova pošta vse do veličastnega praznika 25. maja. Pa tudi po Titovem rojstnem dnevu se še nismo umirili. Skrb za njegovo zdravje, skrb, da bi nas še vodil, se ne poteši — posebno še, ko vidimo, da ga ob tem jubileju niso pozabili tudi voditelji ostalih evropskih držav in držav ostalega sveta. Tito ni slučajno kandidat za Nobelovo nagrado miru. Vse to nas še posebej in vedno znova spominja, da je Tito človek, ki ga nima vsak narod in država. Malo je bilo v zgodovini voditeljev, ki bi bili s svojimi narodi tako tesno povezani skoraj od rojstva do 80 let kot Tito. Tito je z Jugoslovani prebil težke čase predvojnega komunista, preživel z njimi najtežje dni NOB, dal vse svoje moči za obnovo domovine, za izgradnjo socializma, za lepše in boljše življenje. Tito je resnično vsestranski heroj. Tudi občani Domžal smo se spomnili velikega Titovega jubileja z raznimi prireditvami, čestitkami, pismi in brzojavkami. Kakor drugod, so se tudi pri nas združila in zlila čustva najmlajših in najstarejših v eno željo — bodi dragi Tito še dolgo med nami! Tita in njegovega jubileja se bomo občani domžalske občine spominjali še na zaključni svečanosti v soboto, 24. junija, ko bomo odprli novo, moderno osemletno šolo Josip Broz Tito na Rojah. Prav je, da se bomo ob odpiranju tega veličastnega in neminljivega spomenika spomnili triletnega obdobja — od 13. aprila 1969 do danu-Tedaj smo glasovali o samoprispevku in ga izglasovali. Bogato |« bil poplačan trud, ki je bil vložen v priprave. Drobna brošurica je krožila med občani, drobna po obsegu pa ogromna po vsebini. Bližamo se dnevu, ko bomo za blagovško šolo odprli drugo, popolno osemletno šolo, ki je zrasla iz zastavljenega programa. Ob otvoritvi nove šole in mostu čez Bistrico si bomo priznali, da uspevamo z velikimi napori uresničevati zastavljeni program. Nova rojska šola bo omajala zadnje nezaupanje v uresničitev programa. Zaupanje in jamstvo, da bomo uresničili še preostale adaptacije in telovadnice, nam vliva nova šola v Domžalah in začeta dela v Mengšu. To so za domžalsko občino tako veliki in zgodovinski dosežki, da je vsaka delovna zmaga iz programa naš skupen praznik, tistih, ki plačujemo samoprispevek, in tistih, ki so kot pionirji na voliščih prizadeto sodelovali. In ves ta trud, to ogromno trdo delo in prizadevanja vseh občanov bomo poklonili Titu za 80-letnico. Osnovna šola Josip Broz Tito, ki bo z vso slavnostjo odprta v soboto, 24. junija 1972, ne bo le spomin na Titov jubilej, ampak bo tudi simbol dela in zmage. VSE OBČANE VABIMO NA SLOVESNO OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO, KI BO V SOBOTO, 24. JUNIJA 1972 OB 10. URI NA ROJAH KAKO BO V PRIHODNJE UREJEN PROMET Z ZEMLJIŠČI? V skupščini SR Slovenije te dni poslanci razpravljamo o osnutkih zakonov, s katerimi bo v prihodnje urejen promet z zemljišči, zlasti s stavbnimi. Izvršni svet je predložil v razpravo izhodišča za ureditev prometa z zemljišči skupaj z osnutki treh zakonov in sicer: - zakon o razpolaganju občine z nezazida-iiin stavbnim zemljiščem zakon o razlastitvi in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju. Ker promet z zemljišči bolj ali manj zadeva vse občane kot prodajalce ali kot kupce, bom skušal v najožjih obrisih prikazati vsebino posa meznih zakonov in izhodišča, na katerih temeljilo Zakaj novi zakon o prometu z zemljišči? Temeljna ugotovitev gradiva Izvršnega sveta ino brazložitev omenjenih zakonov je, da kljub sedanji zakonodaji in ukrepom družbenih organov promet z zemljišči pri nas ni urejen, da se obseg špekulacij z zemljišči povečuje, vzporedno s tem pa tudi raste neupravičeno bogatenje, še posebej nerazveseljivo pa je, da zemljiške površine zelo nespametno, negospodarno uporabljamo Vzrokov za takšno stanje je veliko. Eden najpomembnejših je vsekakor pomanjkanje denarja. Občine ter podjetja za urejanje in oddajanje stvabnih zemljišč nimajo dovolj denarja za odkup zemljišč ali za njihovo pridobivanje na drug način (z razlastitvijo). Doslej smo namenjali zato mnogo premalo sredstev, zlasti še za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Na drug strani je zelo pereče vprašanje uporabe in prometa s kmetijskimi zemljišči. Kmečka posest je vse bolj razdrobljena. Vse več lastnikov kmetijskih zemljišč, zlasti gozdnih, živi v mestih, obdelovanje teh zemljišč je vse slabše, gozdovi (1/3 zasebnih gozdov v Sloveniji je v rokah tistih, ki žive v mestih) postajajo mesto za nalaganje denarja, kapitala. Geslo — zemljo tistemu, ki jo obdeluje — smo izgleda pozabili. Za našo občino vse te ugotovitve veljajo še toliko bolj. Gradnja stanovanjskih hiš je izredno hitra (letno odpremo po nekaterih ocenah okoli 400 novih gradbišč), povpraševanje po gradbenih zemljiščih je večje od njihove ponudbe, zlasti zaradi tistih, ki se želijo preseliti v našo občino iz notranjosti Slovenije ali iz Ljubljane. Cilji predlaganih zakonskih ukrepov in tistih, ki so še napovedani, so zato predvsem: — racionalna uporaba zemljišč, oziroma slovenskega prostora — organiziran promet z zemljišči — preprečevanje špekulacij in neupravičene ga bogatenja pri prometu z zemljišči. Kaj predvidevajo osnutki novih zakonskih predpisov? Zakon o razpolaganju občine z nezazidanim stavbnim zemljiščem predvideva predvsem dvoje: 1 da sc z dnem uveljavitve tega zakona prenese na občino pravica uporabe, ki jo imajo na nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, skratka organizacije tako imenovanega družbenega sektorja in sicer v naslednjih primerih: — če te organizacije (podjetja itd.) takega zemljišča ne uporabljajo za izvrševanje svoje dejavnosti (za gradnjo stanovanj, za proizvod njo) in — če na takih zemljiščih niso izvršile gradbenih del vsaj do tretje gradbene faze v treh letih od dneva, ko jim je bilo dano zemljišče v uporabo 2. da morav saj (torej fizična oseba, zasebnik), ko namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima lastninsko pravico, obvezno ponuditi to zemljišče najprej v nakup občini, na katere območju je to zemljišče; ponudba mora vsebovati ceno in druge pogoje za prodajo zemljišča. V tem primeru mora občina v tridesetih dneh sporočiti lastniku, ali bo zemljišče odkupila po ponuđenih pogojih ali ne. Selc v primeru, da občina odkloni nakup, sme lastnik zemljišče prodati drugemu, vendar le ob istih ali za prodajalca ugodnejših pogojih. BIRO 71 — DOMŽALE, Kolodvorska 6 Stćl- Podjetje za projektiranje in urbanizem, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč novanjsko gospodarstvo — inženiring razpisuje po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št 42/66) in po odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Dolžale (Uradni vestnik št. 4/67) Javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v občini Domžale: I. Za gradnjo enodružinskih polatrijskih vrstnih stanovanjskih hiš v ko. Domžale po zazidalnem načrtu »ATRIJSKE OB MLINŠČICI- v Domžalah: Parcelna številka 4041/2 4045/4 4045/5 4044/4 Površina parcele m' 376 300 314 336 Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava in opremljanje zemljišča) znaša 56.678,75 din za eno stavbno parcelo. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnih zemljišč, kanalizacija, vodovod, stanovanjske ceste v asfaltni izvedbi, niskonapetostno kabelsko električno omrežje in javna razsvetljava Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 28 din na m' dejanske površine posamezne stavbne parcele. 2. Za gradnjo visokopritličnih individualnih stanovanjskih hiš v ko Domžale po zazidalnem načrtu VIR DOPOLNILNA ZAZIDAVA Parcelna številka 5550 5551 5558 5557 5575 5583 Površipa parcele m 536 523 559 357 742 582 — dvojček (polovica) — dvojček (polovica) Izklicna cena stroškov za eno stavbno parcelo komunalne ureditve (priprava in oprema zemljišča) znaša 35.730,00 din. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnih zemljišč, vodovodno omrežje, cestno omrežje v makadamski izvedbi ter nizkonapetostno električno omrežje. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za m' dejanske površine posamezne stavbne parcele. 3. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš »MENGEŠ — SEVERNO OD TAMIZA«. Parcelna številka 529/34 529/23 v k. o. Mengeš po zazidalnem načrtu Površina parcele m 530 508 Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava in opremljanje zemljišča) znaša 39.422,85 din za eno stavbno parcelo. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: Priprava stavbnih zemljišč, kanalizacije, vodovod in nizkonapetostno električno omrežje Ostale komunalne naprave bo moral investitor urediti sam. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaža 30 din za m' dejanske površine posamezne stavbne parcele. 4. Za gradnjo enonadstropnih vrstnih stanovanjskih hiš v ko. Mengeš po zazidalnem načrtu »MENGEŠ — ZAVRTI-. Parcelna številka 849/9 849/7 Površina parcele 366 365 Parcelna številka 837/21 836/7 Površina parcele 507 704 Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava in opremljanje zemljišča) znaša 17.213,60 din za eno stavbno parcelo. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: Priprava stavbnih zemljišč in vodovodno omrežje. Ostale komunalne naprave bo moral in-" vestitor urediti sam. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za m dejanske površine posamezne stavbne parcele. 5. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v k. o. Homec po zazidalnem načrtu NOVE ROJE IN SPREMEMBA IN DOPOLNITEV, ZAZIDALNI NACRT NOVE ROJE PRESERJE — VZHOD Parcelna številka 840/7 358/2 Površina parcela m' 568 899 Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava in opremljanje zemljišča) znaša 17.213,60 din za eno stavbno parcelo. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: Priprava stavbnih zemljišč in vodovodno omrežje. Ostale komunalne naprave bo moral investitor urediti sam. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za m dejanske površine posamezne stavbne parcele. 6. Za gradnjo individualne stanovanjske hiše na parceli št. 1977/4 površina 583 m', k. o. Domžale. Izklicna cena stroškov komunalne ureditve za to stavbno zemljišče (priprava in oprema) znaša 25.000,00 din in predstavlja akontacijo k stroškom za komunalno ureditev. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za m' dejanske površine stavbne parcele. 7. Rok za položitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu. Ponudbe je vložiti osebno pri BIRO 71 DOM2ALE, Kolodvorska 6, ali pa po pošti v zapečateni ovojnici z oznako -Natečaj za oddajo zemljišča«. 8. Rok za plačilo izlicitirane cene za stroške komunalne ureditve bo določen s pogodbo o ureditvi stavbnega zemljišča. Rok za plačilc odškodnine za zemljišče bo določen tudi s posebno pogodbo. 9. Udeleženci natečaja morajo ponudbam priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 2.000 din, ki jo nakažejo na račun št. 5012-1-79 BIRO 71 DOMŽALE in jo izgubijo v korist BIRO 71, če odstopijo od ponudbe, ko so v natečaju že uspeli. 10. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja. Posamezni investitor lahko stavi ponudbo za stavbne parcele na področju samo enega zazidalnega okoliša. 11. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski BIRO 71 Domžale. 12. Rok za pričetek gradnje je šest mesecev po sklenitvi pogodbe, rok za dokončanje gradnje pa tri leta po sklenitvi pogodbe. 13. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe, ter ostale informacije dobijo interesenti pri BIRO 71 DOMŽALE, Kolodvorska 6/I, telefon 72-444 BIRO 71 DOM2ALE V osnutku zakona so predvidene sankcije, če t)i skušal nekdo prodati zemljišče, ne da bi ga popreje ponudil v nakup občini, ali čc bi ga prodal drugemu pod ugodnejšimi pogoji za kupca, kot jih je ponudil občini. Poslanci so v prvih razpravah v republiški skupščini predlagali, da mora zakon določiti, da lake pogodbe sploh nimajo nobene veljave oziroma učinka. Osnutek pa že predvideva, da sodišče ne sme v zemljiški knjigi izvesti prenosa zemljišča, če ni predložen dokaz o ponudbi zemljišča v nakup občini. Poleg tega jc za občane, ki bi kršili ta zakon, predvidena denarna kazen do 5.000,00 dinarjev V osnutku zakona so predlagane precejšnje omejitve glede t. i. pravice prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča, da za svoje potrebe ali potrebe svojih najožjih sorodnikov izloči eno parcelo. To pravico bo PO osnutku zakona prejšnji lastnik lahko prenesel le na zakonca, potomca, posvojence, starše in posvojitelja. Te osebe pa le pravice ne morejo prenesti na drugega. Doslej so prejšnji lastniki to pravico lahko prenašali na vsakogar. Zelo pomebno je določilo 19. člena osnutka zakona, da do izida novih predpisov o prometu z zemljišči — predvidoma do konca leta 1973 — lahko pridobivajo kmetijsko zemljišče s pravni mi posli le tisti, katerim to zemljišče služi za osebno delo in za kmetijske organizacije. Torej razen kmetov, polkmetov in kmetijskih organizacij nihče drug ne more kupiti ali kako drugače pridobiti (niti darilno pogodbo ali zamenjavo) kmetijskega zemljišča. Za kmetijska zemljišča pao snutek zakona šleje vsa obdelovalna, ncobdelovalna (neplodna) in gozdna zemljišča. Praktično jel orej promet s kmetijskimi zemljišči razen med kmeti do nadaljnjega prepovedan. Pa še dobra vest za en del tistih, ki jih je prizadel zakon o prepovedi prometa z zemljišči, sprejet koncem decembra 1971. Za tiste, ki so ali bodo pogodbe o nakupu ali zamenjavi zemljišča predložili davčnim upravam zaradi odmere davka pred sprejetjem tega zakona, ne veljajo določbe tega zakona, torej bodo lahko izvedli prenos zemljišta, ne da bi ga morali ponuditi občini v nakup. S tem zakonom naj bi torej občini omogočili, da bi dejansko lahko organizirala promet s stavbnimi zemljišči v skladu s potrebami razvoja in svojimi možnostmi. Vprašanje sredstev občin za uresničitev tega pa s tem zakonom ni urejeno in ga bo treba šele urediti. Zakon o razlastitvi predvideva, da: 1. se lahko nepremičnina, na kateri jc lastninska ali druga pravica (torej v lastni fizičnih oseb ali civilno pravnih oscb( omeji po določbah tega zakona, predvsem, da se lahko razlasti in postane družbena lastnina 2. se pravica uporabe na zemljišču, ki jc že V družbeni lastnini (ali kakšna druga pravica) lahko prenese od enega upravičenca na drugega ali pa laka pravica omeji. Razlastitev (za nepremičnine v zasebni lasti) ali prenospravice uporabe (za zemljišča v druž beni lastnini) se lahko izvede čc jc to v sploš nem interesu. Osnutek zakona našteva le neka tere primere splošnega interesa in sicer, če gre za zgraditev gospodarskih, stanovanjskih, komu-, nalnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih Objektov na takih zemljiščih. O razlastitvi ali prenosu pravice uporabe odloča lahko občina, republika ,ili federacija po posebnem z zakonom določenim postopku. Na leni ineslu naj iz vsebine tega zakona omenim le vprašanje odškodnine za razlaščeno zemljišče Ta se bo za stavbno zemljišče določila lako, da se bo cena za 1 m- izračunala na naslednji način: osnova bo dohodek od Stavbnega zemljišča, ki bi ga prejšnji lastnik dobil, Če bi na zemljišču površine 500 m- sezidal družinsko hišo v izmeri 150 m- po povprečni grad beni ceni na tem območju in sicer enoletna sta narina za takšno stavbo preračunana na 1 m" stavbne površine (500 m"). /a kmetijsko zemljišče bo prejšnji lastnik do l>il odškodnino po tržni ceni kmetijskega zem Ijišča na tistem območju, kcjr to leži. Osnutek predvideva, da jc treba pri določanju odškodnine upoštevati socialne razmere razlaščenca. Za družbeno pravne osebe jc pri prenosu pra vice uporabe predvidena le ustrezna odškodnina. To je seveda zelo nenatančen kriterij, ki so ga poslanci kritizirali, češ da ne pove praktično ni cesar. Zahtevali so, da se to vprašanje reši ena ko kot za zasebni sektor. O odškodnini naj bi se razlaščenec in tisti, ki je odločil o razlastitvi (običajno bo to občina) dogovorila sporazumno. V primeru spora pa bo odločilo v zemljiško pravdnem postopku sodišče. Spremembe zakona o urbanističnem planiranju predvidevajo i 1. večje in bolj neposredne pristojnosti urbanistične inšpekcije zlasti pri preprečevanju črnih gradenj, 2. da se tistemu, ki jc zgradil hišo brez lokacijskega dovoljenja, ne smejo priključiti komunalne naprave (elektrika, voda itd.). 3. ostrejše sankcije za črno graditelje Različna mnenja O predlaganih zakonskih ukrepih je te dni razpravljala vrsta organov v republiki, v naši občini pa klub odbornikov in poslancev. Večina je bila enotna v tem, da so predlagani ukrepi Zc v prejšnji številki smo bralec obvestili o imenovanju odbora, ki vodi priprave na otvoritev nove šole s katero bomo svečano proslavili rojstva tovariša TITA. Zaradi racional-80-lctnico rojstva tovariša TITA. Zaradi racionalne razporeditve dela članov odbora se je od bor razdelil v programsko, organizacijsko in tehnično skupino za izvršitev posameznih nalog. Kol je žc omenjeno borno s slovesnostjo ob otvoritvi nove šole svečano proslavili 80. rojstni dan tovariša TITA. Za solidno pripravo take prireditve pa je potrebno veliko časa, denarnih sredstev, naporov članov odbora in prizadevnosti vseh sodelujočih. Najzahtevnejšo nalogo je Imela tehnična skupina, ki je morala preko ustreznih organov prio bčinski skupščini zagotoviti več sto milijonska sredstva za ureditev tistih komunalnih objektov v zazidalnem načrtu sver I., ki jih i.snovna šola nujno rabi za nemoten pričetek pouka Tako jc že zgrajena trafo-postaja za celotno območje s kabeljskim priključkom na raz delilno liano postajo Podrcčjc. Vrednosl le investicije znaša 100 milijonov starih din. Zgrajena je cesta od križišča na Rodici do Trdinove ulice in naprej do novo zgrajenega mostu preko Bistri ce, Na Virski strani pa se intenzivno ureja okolica mostu in nasip ob priključku na Ilubadovo ulico. Posebej se jc morala ta skupina angažirati pri zagotovitvi sredstev za ureditev okolice in gradnjo igrišč. Zaradi boljše povezave so v tej skupini sodelovali tudi predstavniki izvajalcev, ki so vložili napor v Intezivno izvajanje del zaradi kratkega roka. Glede na dinamiko pri izvršitvi nalog pričakujemo, da bo tas kupina vse zadolžitve izvr šila kvalitetno in do postavljenih rokov. Skupina za organizacijo prireditve bo začela intenzivno delati v zadnji fazi priprav na slo potrebni in ustrezni (z nekaterimi spremembami), da pa še vedno ostaja nerešeno nekaj bistvenih vprašanj od katerih je predvsem odvisno, kako bo občina lahko organizirala boljši promet s stavbnimi zemljišči, kot doslej. Denar ni zadosti, strokovni kadri so največji problem. Ljudem je treba zagotoviti zemljišča po ponuđenih cenah po enostavnem postopku, ki se ne sme zavlače vati tudi po več let. Predvsem pa bo treba pazljivo urediti promet s kmetijskimi zemljišči za katere je osnovno gradivo že pripravljeno. Zelo konstruktivno bi bilo, da bi občani sporočili svoja mnenja o predlaganih zakonih. O tem prihodnjič. Franci Gerbec poslanec RZ skupštine SR Slovenije vestno otvoritev ko bo treba določiti prireditveni odbor. Posebno skrb bo ta skupina posvetila organizaciji prireditve. Zato je treba vključiti ga silce in miličnike, ki bodo skrbeli za red v okolici prireditvenega prostora in na prireditvi. Parkirni prostori bodo zagotovljeni izven območja prireditve. Politični aktiv na Viru v sodelovanju s to skupino pripravlja posebno svečano udeležbo svojih občanov na prireditvi s povorko, ki sc bo začela pri spomeniku na Viru in sc razvila po Hubadovi, čez novi most proti prireditvenemu prostoru. V tej povorki bo sodelovala godba Mengeš, narodne noše in predstavniki organizacij in društev ter občani. Programska skupina pa vrši intenzivne priprave za izvedbo programa na slavnostni otvo-rilvi. Spored prireditve bo izražal hvaležnost občanov občine Domžale zlasti pa mladine tovarišu TITU za njegov prispevek pri dosedanji graditvi naše domovine in željo, da naš tovariš TITO še dolgo vodi Ta skupina predlaga, da se svečani akt otvoritve izvrši s tem, da predsednik občine kot predstavnik izvrševalcev programa izgradnje šolske mreže simbolično izroči ključe v roke pionirjem, ki bodo v tej šoli pridobivali nova spoznanja in vzgojo kot bodoči samoupravljalci. Posebej je treba omeniti in poudariti priprav Ijenost akademskega slikarja tovariša Fugger Danila, ki bo podaril tej šoli sliko tovariša TITA izdelano v olju. Slika bo stalno razstavljena v avli osnovne šole. Glede na kratke roke za izvršitev posameznih nalog so vsi člani odbora svojo nalogo vzeli zelo resno zato tudi ni bilo problemov pri izvrševanju posameznih opravil. A. D. Delo odbora za proslavo 80 let tovariša Tita in otvoritev nove šole v Rojah Prva obvezna multilateralna kompenzacija POSNEMANJA VREDNO Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije je zadolžena, da v letu 1972 izvrši dve obvezni multilateralni kompenzaciji. Prva kompenzacija je bila v mesecu marcu 1972. Rok za prijave je bil 8. marec 1972, vendar se je ta rok zavlekel do 16. marca 1972 zaradi počasnega pritoka prijav v drugih republikah. Multilateralna kompenzacija je stekla počasi zaradi tega, ker so posamezni uporabniki družbenih sredstev kolebali in računali o pozitivnih in negativnih posledicah. Tudi sama pripravljenost uporabnikov družbenih sredstev ni bila posebno perspektivna. Multilateralna kompenzacija je bila zaključena 10. aprila 1972. Na področju občine Domžale je bilo 50 zavezancev za kompenzacijo. Od teh je 29 zavezancev prijavilo dolgove, ki so bili zreli za kompenzacijo ali 58 8 o, 20 zavezancev je dalo izjave, da nimajo dolgov za kompenzacijo, a 1 uporabnik ni dal ne prijave in ne izjave. V republiškem merilu je prijavilo dolgove 52 % zavezancev, medtem ko v zveznem merilu znaša ta odstotek 60%. V zveznem merilu je bilo 4°/o zavezancev, ki niso predložili niti prijav o zapadlih dolgovih niti nc pismenih izjav, da takih dolgov nima. Med uporabniki družbenih sredstev s področja Slovenije, ki niso predložili ničesar ugotavljamo, da gre v glavnem za finančno gospodarsko majhne uporabnike, ki praktično ne vplivajo na samo kompenzacijo. Na področju naše občine je samo 1 uporabnik, ki ni predložil ničesar. Iz tega lahko sklepamo, da so se uporabniki družbenih sredstev kljub raznim nihanjem v veliki meri odzvali pozivu za multilateralno kompenzacijo dolgov. Zoper uporabnike družbenih sredstev, ki niso spoštovali zakonskih določil, je bilo v zveznem merilu vloženih že 2.110 prijav za prekrške, v Sloveniji 130 prijav in 1 prijava v občinskem merilu. Poprečno število dolgov na prija vitel ja je znašalo v zveznem merilu 64 dolgov, v republiškem merilu 46 dolgov in v občinskem merilu 31 dolgov. Iz tega sledi, da je bila finančna disciplina glede poravnavanja dolgov v občinskem merilu tako nad zveznim, kakor tudi nad republiškem poprečjem. Zavezanci s področja naše občine so prijavili za Din 69.970 tisoč dolgov. Od tega je bilo skompenzirano Din 47.009 tisoč in izstavljenih akceptnih nalogov za Din 21.850 tisoč. Razlika Din 1.111 tisoč predstavlja sodne sklepe in akceptne naloge, ki so bili dostavljeni SDK pred 8. marcem 1972 in so bili zajeti v kompenzaciji. Tuji zavezanci so prijavili napram uporabnikom družbenih sredstev s področja naše občine Din 114.912 tisoč dolgov. Od teh je bilo skompenzirano Din 47.009 tisoč, za razliko Din 67.903 tisoč pa jc bilo izstavljenih akceptnih nalogov. Na podlagi navedenih podatkov bo priteklo na žiro račune uporabnikov družbenih sredstev s področja naše občine Din 44.942 tisoč. Ta sredstva že pritekajo zaradi blokacij žiro računov nekaterih tujih zavezancev bolj počasi. Meseca aprila je bil v Grobljah ustanovni sestanek M A 7.MS Groblje, ki ga sestavljajo mladinke in mladinci iz Jarš, Kodice in Grobelj. Aktiv se jc v skladu s programom takoj lotil očiščevalnih akcij, z namenom, da se narava ohrani ne pa, da postane smetišče. Aktiv se je svoje prve očiščevalne akcije lotil, v neugodnih vremenskih razmerah, v drevoredu v Grobljah. Pri čiščenju so si pomagali z različnimi sredstvi, kar je razvidno tudi iz fotografije. Take akcije so potrebne v vsej občini ne samo v Grobljah. AI.I BO SE KATERA ORGANIZACIJA SLEDILA GROI1EI.JSKTM MLADINCEM, ki zaslužijo vso pohvalo. I. V. PO začasnih podatkih s katerimi razpolagamo so tuji zavezanci za kompenzacijo prijavili že 11 uporab nikov družbenih sredstev s področja naše občine, da niso prijavili vseh dolgov zrelih za kompenzacijo oz. so jih prijavili le delno, in to v višini Din 1.482 tisoč. To pomeni, da naši uporabniki niso dosledno prijavljati vseh dolgov zrelih za kompenzacijo. Pri teh uporabnikih bo izvršena kontrola, ko bodo zbrane vse prjjavc, ki še pritekajo. Kot jc znano, so morali uporabniki družbenih sredstev prijaviti v multilateralno kompenzacijo svoje neprerekane obveznosti, ki so dospele v plačilo do 15. marca 1972. Čeprav so uporabniki družbenih sredstev bili dolžni prijavljati le svoje obveznosti, se je v kompenzacijskem postopku poleg dolgov ugotovilo tudi terjatve; terjatve so se ugotovile na osnovi prijav njihovih poslovnih partnerjev. Rezultat tega medsebojnega vzporejanja prijavljenih dolgov in terjatev, ki so se izoblikovale na osnovi prijav dolgov njihovih poslovnih partnerjev je, da se jc končni efekt kompenziranja za posameznega uporabnika družbenih sredstev lahko pokazal v treh oblikah: v obliki pozitivnega salda, če so terjatve presegale obveznosti, v obliki negativnega salda, čc so dolgovi presegali terjatve, brez končnega salda, čc so se dolgovi in terjatve medsebojno v celoti pokrili, kar pa jc bila seveda le teoretična možnost. Pozitivni saldo kompenzacije za individualnega uporabnika pričakovani neto priliv sredstev na njegov žiro račun, negativni saldo pa mora uporabnik družbenih sredstev pokriti iz svojega bodočega priliva. Služba družbenega knjigovodstva izda uporabniku z negativnim saldom akceptne naloge, ki se uvrstijo pri Službi družbenega knjigovodstva v vrstni red dospevajočih plačil. V Sloveniji je zaključilo kompenzacijo za negativnim saldom 597 uporabnikov ali 45,7 % vseh udeležencev v kompenzaciji, ki jc znašal Din 1.361.293 tisoč. Na področju naše občine je zaključilo kompenzacijo z negativnim saldom 10 uporabnikov oz. 20% vseh udeležencev v kompenzaciji v znesku Din 4.376 tisoč. Iz tega sledi, kot kažejo globalni podatki za področje Slovenije oz. občine zelo optimistično stanje, temu ni v celoti tako, saj je število organizacij, ki so izšle iz kompenzacije z negativnim saldom veliko, velik pa jc tudi njihov negativni saldo, ki ga bodo morale oz. nekatere organizacije so ga že pokrile iz tekočega priliva. To pa za uporabnika družbenih sredstev nc pomeni dodatne obremenitve, temveč skonecn-trirano obremenitev na kratek termin, ki se jc pokazala ob izplačilu osebnih dohodkov v maju. Ob zaključku pripominjamo, da jc Služba družbenega knjigovodstva vložila ogromne napore v izvršitev multilateralne kompenzacije in jc kljub nekaterim težavam (napako v računalniški obdelavi — napačne usmeritev zneskov) dobro opravila to nalogo. I. S. V aprilski številki »Poročevalca« smo pod fotografijo zapisali, ali bo kdo kaj storil " »grobcljskcm drevoredu«. Prizadevna krajevna skupnost in mladina jc storila več kot smo pričakovali, to je razvidno iz naše fotografije. O ČEM BO SPREGOVORILA SKUPŠČINA TEMELJNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA NA NASLEDNJI SEJI Temeljna skupnost otroškega varstva bo v tem polletju morala zavrteti rcclckcijsko kolo in izvoliti člana skupščine Republiške skupno sti otroškega varstva, ki jc delegat iz občine. Prvi mandat je potekel, zato bo na seji poleg rednih obveznosti razpravljala tudi o statutu, ki delno že vključuje naloge v zvezi s sprejetimi ustavnimi dopolnili. Ocenila bo delo prvega mandata in opredelila politiko za naprej. Ze v Prvem mandatu se bo srečala s problemom, da v letu 1972 program nc bo izvršen. Programirana sta bila dva vrtca (Vir in Radomlje) od katerih pa sc jc pričel graditi le eden. Skupščina te skupnosti se bo torej srečala na vprašanju, ki ga bo nuj no treba oceniti in iz njega potegniti zaključek. Ali smo dovolj učinkoviti? Čc nismo, zakaj nismo? Skupščina bo ocenila tudi izvajanje družbenega dogovora, ki je bil sklenjen za to področje. Zakaj se dogovor tako počasi uresničuje? Vsekakor ne bo mogla mimo težav, ki spremljajo delovne organizacije v tem času. Najbrž pa bo morala pogledati tudi drugo stran, če jc vse tO tudi odločitev delovnih ljudi, ne posrednih proizvajalcev. Najtežja odločitev, ki bo morala biti sprejeta, pa je nadaljnje izvajanje programa, ki bo z novimi ukrepi o stabilizaciji precej zavrto. Zato sc bo treba postaviti na realna tla in ob pomoči delovnih ljudi sprejemati odločitve, ki bodo odraz naših ekonomskih zmogljivosti. Zaradi takih kompleksnih vprašanj bo treba že sedaj storiti določene napore, da sc zagotovi efektiv-nejši delegatski sistem. Delegati delovnih organizacij, sc bodo morali v večji meri, kot doslej, posvetovati s svojo sredino katera, jih je delegirala. Kako pa krajevne skupnosti? Za sedaj ima le 7 krajevnih skupnosti svoje delegate v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva. Kaj pa ostale? Moramo scv prašati, čc je prav, da imajo le močnejše krajevne skupnosti svoje predstavnike v skupščini rSOV. Verjetno bi bilo treba slišati glas tudi drugih krajevnih skupnosti. M. I. OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE VAS VABI NA IV. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV V NEDELJO, 25. JUNIJA 1972 OB 10. URI V TUHINJU Vsak dolg je treba poravnati V zadnji številki »Občinskega poročevalca« je Andrej Drmal v članku z naslovom »Priprave na tretjo sejo občinske konference SZDL« trdil, da sem ravno v času, ko so sc pričele intenzivnejše priprave na konferenco, podal odstop na funkcijo predsednika sekcije za samoupravne odnose (konferenco naj bi pripravili na temo »Samoupravljanje v občini«). Moram povedati, da je ta informacija samo deloma resnična in pomanjkljiva. Kes je, da sem dal ostavko na omenjeno funkcijo, ni pa res, da sem jo dal, ko so se začele intenzivnejše priprave za sklic konference. Jaz za te »intenzivnejše«, priprave nisem vedel. Ce je tovariš Drmal za to vedel, je bil dolžan mene O tem obvestiti, ker sc človek času primerno in pravilno odloča lahko samo na temelju pravočasnih in temeljitih informacij. Nihče ni v stanju brali tujih misli. Poleg tega je tovariš Drmal pozabil navesti moje razloge za odstop, ki sem jih podal. Razlog je pravzaprav samo eden — preobremenjenost. V času, ko sem podal ostavko, sem Imel enajst naslednjih funkcij: tajnik SKS Prevoje, predsednik sindikata TOSAMA, član sekretariata OO ZK TOSAMA, predsednik sekcije pri ObK SZDL, član IO ObK SZDL, predsednik komisije za statutarna vprašanja in organizacijo občinske konference ZK, predsednik komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu, član komisije za komunalne zadeve pri Sob Domžale, član komisije za družbeni nadzor pri Sob Domžale, član republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, član sveta za tekstilno industrijo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarslva. Vzrok za mojo odločitev je bil čisto enostaven »ne zmorem vec«, bolje jc, da funkcijo prepustim drugemu, kot da bi jo slabo vršil. Ko sem odstopil od omenjene funkcije, sem odstopil tudi od funkcije tajnika SKS Prevoje in člana sveta za komunalne zadeve. To bi strokovna služba ObK SZDL morala tekoče registrirati. Mislim, da so preostale funkcije poleg dela v podjetju in vloga družinskega poglavarja več kot dovolj za psihofizične sposobnosti človeka. Naj izrazim šc svoje stališče glede vršenja profesionalnih funkcij na vseh političnih in samoupravnih institucijah v občini. Globoko sem prepričan, da je praksa, da profesionalci posedajo na različnih predsedstvih, koordinacijah, skupščinah itd., negativna. Na ta način ti lahko zastopajo interese svojega članstva oz. volivcev samo na osnovi lastnega prepričanja, v najboljšem primeru še prepričanja izvršilnih teles, katere vodijo. V nobenem primeru pa nc interesov članstva — občanov, katere največkrat sploh nc poznajo, dolžni pa so najti načine in sredstva, da interese občani saim zastopajo in uveljavljajo. Pravilno vršenje teh funkcij bi po mojem mnenju moralo zagotavljati volivcem neposreden vpliv na odločanje. Omogočeno bi moralo biti, da bi volivci lahko javno izrazili svoje interese, da bi neposredno odločali kako in kdaj bodo zado-volili svoj interes in nadzor nad izvajanjem svojih odločitev. Osnova za novo organizacijo in samoupravno odločanje pa jc dobro informiranje. Ni res, da je odločanje tako komplicirana stvar kot jo prikazujejo tisti, ki informacije zadržujejo in kar po lastni presoji in razpoložljivih informacijah odločajo. Tudi to ni res, da mora biti človek vedno strokovnjak, da se na osnovi dobrih informacij odloči. Kot primer naj navedem sledeče: če bi zdravnik določal diagnozo dvajsetim pacientom samo na osnovi laboratorijskih pre iskav krvi in urina, katere je laborant med seboj zmešal v eno epruveto, bi zdravnik diagnostik vseh dvajset spoznal za poprečno zdrave ali pa poprečno bolne. Strokovne službe in profesionalni vodje bi morali pred vsem zbi rati informacije in to samo tiste, ki so v interesu članstva. Čeprav so takšne informacije lahko malo manj točne ali malo manj podrobne je potrebno nanje takoj reagirati. S primerom zdravnika in laboranta sem poskusil dokazati, da odločilno vpliva na odločanje tisti, ki informacije daje in čc te informacije niso točne, odgovorni nc more odločilno in učinkovito ukrepali. Kaj naj napravijo predsedniki različnih komisij političnih organizacij, če nimajo nobenih pomembnih informacij, če zaradi delovnih dolžnosti v delovnem razmerju nimajo časa sami iskati informacij. Storijo lahko samo to, da dajejo na dnevni red splošne, načelne zadeve, ki nikomur nc koristijo in tudi nc škodujejo. Ker sc to tako dogaja, pa sc jezimo, zakaj komisije nc delajo, in ocenjujemo delo neprofesionalnih funkcionarjev, svoje lastne prakse pa ne vidimo. T. D. w Se o odgovornosti in poravnavi dolgov Dokler tovariš Tone Dolenc ne bo ugotovil razlike med informiranjem in izvršitvijo nalog, ki jih je prevzel s sprejemom funkcije na letni konferenci SZDL, naj mi bo dovoljeno cenjene bralce opozoriti na to, da je za članek kot jc »Vsak dolg jc trebua poravnati« brezupno poskušati postavljati stvari na pravo mesto. Najhitreje se stvari pojasnijo pri izvršitvi konkretne naloge na konkreten način. Istočasno pa se n očno bojim, da članek nima pretenzij dati proble- mom odgovornosti stvarnih dimenzij. Poudarjeni so tisti elementi, ki so osebno pomembnejši za pisca ne pa za delo izvršilnih organov občinske konference SZDL. Na število njegovih funkcij pa naj mi bo dovoljena skromna pripomba, da je najslabši šofer tisti, ki tovornjak na izhodiščni postaji preveč natovori. Zato mora na vsakem ovinku odlagati del tovora s čemer povzroča »dren« in zmedo v prometu. Drmal Andrej Temeljna SKupnost otroškega varstva, je po programu izgradnje vzgojno varstvenih zavodov, pričela z gradnjo vrtca na Viru. Vrtec bo montažne izvedbe, kapacitete za sto otrok, stal bo okrog 168 starih milijonov, otroci pa bodo že v jeseni imeli prepotrebno varstvo. Tudi kmečkemu otroku denarna pomoč družbe (otroški dodatek) Izvršni odbor Republiške skupnosti otroškega varstva je na seji 31. maja sprejel osnutek meril za dodeljevanje denarnih pomoči otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin v letu 1972. Na prvi pogled skoraj vsakdanji sklep, ki pa nas kmalu opozori, da se dogaja nekaj pomembnega. Dve leti nazaj je uzakonjena pravica vseh mater, da ob rojstvu prejmejo družbeno pomoč kot prispevek k nabavi opreme za novorojenčka. S tem je tudi kmečka mati dobila pravico do te pomoči. Sedaj pa se je v sistemu otroškega dodatka izoblikoval nov socialni vidik, za katerega so se zavzeli vsi podpisniki družbenega dogovora za izvajanje politike na področju otroškega varstva v Sloveniji. Tudi revnejši kmečki otroci bodo dobili denarno pomoč družbe (otroški dodatek). Kdo bo dobil to pomoč? Otroci do 15. leta starosti, ki živijo v družinah, kjer je dohodek iz kmetijstva poglavitni vir za preživljanje. Določen je tudi cenzus, ki bo kot pogoj za pridobitev te pravice in sicer če kmečko gospodinjstvo ne presega 2000 din letno katasterskega dohodka ali 600 din letno na člana gospodinjstva. Komisije pri občinskih skupščinah, ki jih bodo imenovali: temeljna skupnost otroškega varstva in svet za zdravstvo in socialno politiko ob sodelovanju krajevnih skupnosti, bodo preverjale zahtevke in predloge ter sklepale o dodelitvi pomoči. Kdo lahko predlaga postopek za dodelitev pomoči? Da bi bil v čim večji meri zagotovljen vpliv občanov, lahko pobudo za pričetek postopka dajejo starši, krajevne skupnosti, osnovne šole, posamezni občani ali socialne službe. Ali bodo to pomoč lahko prejeli vsi otroci, ki so jo resnično potrebni? Republiška skupnost je zagotovila v finančnem načrtu 6,420.000,00 dinarjev. Občina Domžale naj bi iz teh sredstev prejela pomoč za 175 otrok v skupni višini 84.000,00 din. Ker je število otrok, ki so potrebni take pomoči, večje, naj bi se ta sredstva združila še s sredstvi občine, tako da se zagotovi pomoč za čim večje število otrok, ker bo to merilo za oblikovanje ustrezne politike v letu 1973. Sredstva so torej skromna, pa vendar se s tem družba obrača k slehernemu otroku, tudi kmečkemu, ki je družbene pomoči potreben. Vemo, da bo letos precej težav in morda pomoč skromna, bo pa omogočila, da bomo poiskali vse otroke, ki so pomoči potrebni in si prizadevali, da v sistemu družbenih pomoči najdemo obliko, kako bi jim pomagali. Pravica do pomoči prične teči od začetka leta 1972, zato naj krajevne skupnosti, osnovne šole, starši in drugi takoj pričnejo aktivno sodelovati s predlogi, da bi službe lahko pravočasno opravile svojo nalogo. M. I. S Vaje partizanskih enot V okviru letošnjih priprav za splošni ljudski odpor v občini Domžale sta dve naši partizanski enoti v mesecu aprilu izvedli vaje, katerih glavni in osnovni cilj je bil ugotoviti sposobnost čim hitrejšega formiranja enote, izdaje orožja, oborožitve in zasedanja izhodiščnih položajev za izpolnjevanje taktičnih nalog. Za takšen preizkus sposobnosti jc bil izbran zelo neugoden čas, saj so bili vojaški obvezniki obakrat klicani v noči s sobote na nedeljo. Samo pozivanje pripadnikov partizanskih enot jc kljub rani uri potekalo naglo. Večina obveznikov je že po zelo kratkem času prispela uniformirana na določena mesta. Se posebno učinkovito je delovala kurirska mreža v delovnih organizacijah, ker so njihovi kurirji pretežno z motornimi kolesi in osebnimi avtomobili zelo hitro raznesli pozive tudi v oddaljenejše kraje. Prvo vajo jc imela enota po teritorialnem principu, drugo pa enota po proizvodnem principu. z orožjem in v uniformah. Kot primer resnosti in budnosti obveznikov lahko navedemo, da je neka patrola pripeljala fotoreporterja, ki se je sukal v rejonu enote in ni poznal gesla, z naperjenimi puškami pred poveljstvo. Ko jc enota izvršila svoje naloge in bila dokončno formirana, se je zbrala na določenem mestu, kjer jc poveljstvo skupno z nadrejenim štabom analiziralo dotedanji potek vaje, temu pa je sledilo politično predavanje komisarja enote. Po končanem prvem, pomembnejšem delu vaje, se jc enota pod določeno predpostavko prepeljala na strelišče v Črnučah, kjer so pripadniki PE streljali s pripadajočim pehotnim orožjem. Stalno urjenje v šolskem in bojnem streljanju se je pokazalo za potrebno, kljub temu, da so bili rezultati obakrat le zadovoljivi. Na strelišču so stopili v akcijo tudi intendanti, kuharji in mesarji in pod vedrim nebom v vojaškem kotlu po svojih močeh in znanju Na zbornih mestih je poveljstvo enote takoj organiziralo sprejem obveznikov, čiščenje orožja in zavarovanje. Hiter prihod večine obveznikov je omogočil starešinam, da so že pred predvidenim časom pristopili z izpolnjevanju planiranih taktičnih nalog. Poveljstvo, ki je delovalo po pripravljenem planu, se je zelo dobro znašlo na svojem terenu. Postavljanje in menjavanje straže, pa-troliranje oboroženih skupin, opazovalci in obveščevalci, ki so odkrivali morebitnega sovražnika, kuriri ji; vse je potekalo natanko po njegovih ukazih. Obvezniki, sprva zaspani in slabe volje zaradi metanja iz postelje, so spoznali resnost nalog in so jih izpolnjevali z vso resnostjo. Na stražarskih mestih ni bilo prižganih cigaret, patrole so molče pregledovale teren, povelja starešin so bila tiha in jasna, možje disciplinirani. Ker so se vse naloge izvrševale hitro in disciplinirano, so bili mnogi prebivalci presenečeni, ko so zjutraj na ulicah zapazili svoje sovaščane pripravili čaj in topel obrok hrane, ki se je še kako prilegcl lačnim in utrujenim obveznikom. Na podlagi nekajletnih izkušenj pri vzgoji partizanskih enot ugotavljamo, da smo dosegli precejšen napredek glede vsebine pouka, organizacije priprav s starešinami, samostojnosti starešin in discipline vojakov. Starešine so povsem samostojno organizirali zavarovanje strelišča in izvedli streljanje na osnovi predhodnih priprav v mesecu marcu, ko so tudi sami streljali tudi s polavtomatskim orožjem. Posebno sta si prizadevala, da bi uspešno izvedli streljanje z netrzni-mi topovi, poročnik Janez Jamnik in kapetan I. razreda Slavko Novak pri streljanju z »Bazuko« na poligonu Kurešček. Letošnje vaje so pokazale, da so naše partizanske enote iz leta v leto bolj izurjene, bolje opremljene in sposobne za zelo hitro formiranje in pripravljene za takojšnjo, učinkovito intervencijo ob morebitni agresiji na našo domovino. M. J Taktično orientacijski pohodi rezervnih vojaških starešin Organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin imajo letos v programu, tudi izvedbo taktično orientacijskih pohodov. To so kompleksna urjenja rezervnih starešin na zemljišču: pohod v dolžini 8—10 km po topografski karti in azimutu s pomočjo kompasa po gozdu, reševanje taktične naloge, reševanje topografskih nalog in streljanje Pohodi se organizirajo ekipno 5 do 7 članov. Pravilnost gibanja po določeni relaciji po topografski karti in azimutu, sc ocenjuje ekipno. Sprejete naloge na delovnih točkah, rezervni starešine rešujejo vsak za sebe, njihove ocene pa se štejejo ekipi kateri pripadajo. Omenjeni pohodi sc v krajevnih združenjih ZRVS v naši občini že vršijo. Krajevno združenje ZRVS Radomlje jc pohod uspešno izvedlo, v ostalih osnovnih organizacijah pa se pohodi pripravljajo. Rezultati pohoda v krajevnem združenju ZRVS Radomlje: EKIPE: 1. mesto ekipa št. 4, vodja Hauptman Ivan — 577 točk; 2. mesto ekipa št 6, vodja Bcn-ko Janez — 550 točk; 3. mesto ekipa št. 2, vodja Rojs Vinko — 544 točk; 4. mesto ekipa št. 9, vodja Sitar Ivan — 5.57 točk; 5 mesto ekipa št. 10, vodja Ro-gina Lojze — 510 točk; 6. mesto ekipa št. 6, vodja Kocbek Brane — 496 točk; 7. mesto ekipa št. l, vodja Po-miljščak Franc — 441 točk; 8. mesto ekipa št. 7, vodja Drčar Milan — 430 točk; 9. mesto ekipa št. 8, vodja Ma-rolt Ivan — 391 točk; 10. mesto ekipa št. 3, vodja Ber-gant Janez — 336 točk. POSAMEZNIKI: Uvrstitev najboljših desetih rezervnih starešin je bila naslednja: Hauptman Ivan 143 točk, Bcnko Ivan 133 točk, Šuštar Alojz 132 točk, Capuder Martin 123 točk, Cerar Ciril 120 točk. Rak Marjan 119 točk, Gabrič Franc 118 točk, Sitar Ivan 118 točk, Rojs Vinko 117 točk, Vol-majer Edo 117 točk. M. B. Tridest nageljnov za trideset let V osnovni organizaciji ZKS terena VIR—DOB so po seji dne 5. junija imeli svečanost ob tridesetletni revolucionarni poti sekretarja Av-bclj Franca-Lojkota. Pred tridesetimi leti je postal član KP. Tovariški razgovor, ki je sledil temu sestanku, se jc dotaknil številnih pomembnih dogodkov v teh letih, ki so bili povezani z borbenostjo posameznih članov ZK. Primerjali so vlogo in naloge člana KP v času NOB, v času povojne izgrad- nje, težkih pogojev obnove, preko časa največje preizkušnje v letu 1948 pa vse do danes, ko ugotav ljamo vzroke prevelikih socialnih razlik. Priznanja za tridesetletno delo, ki bi bilo ekvivalentno, praktično ni. Šopek tridesetih nageljnov, ki so mu jih podarili člani osnovne organizacije in knjiga s strani občinskega komiteja je bilo le skromno priznanje človeku, ki je z najboljšimi nameni šel od akcije do akcije in povsod skušal dati svoj delež. VSE OBČANE, POSEBNO PA BORCE, MEDVOJNE IN POVOJNE AKTIVISTE VABIMO NA SLOVESNO PROSLAVO DNEVA BORCA, KI BO V TOREK, 4. JULIJA 1972 OB 11. URI V ZADOBROVI PRI LJUBLJANI Ali bomo sledili zgledu Kroparjev? Kolektiv tovarne »Plamen« iz Krope nas je pozval, naj sledimo njihovemu zgledu pri odločitvi, da skupnosti damo svoj prispevek za uresničitev naloge, ki smo ji nadeli ime »stabilizacija reforme«, tako pravijo kroparji. Taka odločitev, so si mislili Kroparji, za nas, ki smo takoj po vojni z udarniškim delom obnavljali domovino, gradili železnice, ceste, tovarne in cela mesta, vpisovali splošno ljudsko posojilo in posojilo za obnovo Skopja, ni nerealna. Bili so prepričani, da jim bomo sledili, saj opraviti 80 delovnih ur v prostih sobotah ni pretirano in navsezadnje, do nedavnega so bile sobote delovni dnevi. V Kropi so dobro razmišljali, koliko bi tako ustvarjeni dohodek, namenjen za reševanje perečih gospodarskih problemov, pomenil. Pobuda je dana, možnosti je več. Poleg tega, da skupnosti prispevamo s fizičnim delom, idejo kroparjev lahko razširimo še na druge oblike in obsege, če se zavedamo, da je vzrok za nestabilno gospodarstvo v njegovih temeljnih celicah — gospodarskih organizacijah, potem si za nalogo kot prispevek k stabilizaciji zastavimo lahko tudi: — znižanje proizvodnih stroškov, z racionalizacijo poslovanja, — povečanje produktivnosti z racionalnim izkoriščanjem razpoložljivega delovnega časa in sodobnejšimi organizacijskimi oblikami, — optimalizacija zalog surovin, polizdelkov in izdelkov, — povečano obračanje obratnih sredstev (kapitala) za 10—15 %, ki takoj povečuje obratna sredstva in izboljšuje likvidnost, — prodaja samo za denar, — hitrejše plačevanje lastnih dolgov, — vpis posojila. Še bi lahko naštevali, vsak kolektiv si lahko postavi obvezo, kaj in na kakšen način bo prispeval za stabilizacijo gospodarstva in sledil zgledu in pozivu, ki so ga Kroparji naslovili na celotni delavski razred Jugoslavije. T. D. ZAHVALA OBČANOM OBČINE DOMŽALE Občinski odbor Rdečega križa Domžale je tudi letos 18. maja organiziral vse slovensko akcijo zbiranja rabljenih oblačil obutve in posteljnine, /.branih oblačil je bilo 2.000 kg od katerih smo 1.200 kg poslali na nerazvito območje občine v Slovenske Konjice. Ostali del 800 kg pa bomo porabili za socialne probleme v naši občini. Vsem darovalcem se občinski odbor Rdečega križa Domžale iskreno zahvaljuje, ker so se odzvali tej humani akciji. Občinski odbor RK Domžale JO Aktivisti Rdečega križa tik pred nabiralno akcijo, ki jc zelo dobro uspela. 0 uspehu krvodajalske akcije Letošnja krvodajalska akcija, ki je bila prvotno planirana v mesecu aprilu se jc zaradi cepljenja občanov proti črnim kozam vršila v mesecu maju pod težjimi okolnostmi kakor, jc bilo to predvideno. Zavod za transfuzijo je moral zaradi tega, ker smo izpadli iz rednega programa vršiti odvzem krvi tudi na drugem področju tako, da je bilo mnogo manj ekip pri odvzemu krvi v Ljubljani, kar jc povzročalo zastoj in daljše čakanje, kot bi bilo v normalnih pogojih. Zaradi tega sc opravičujemo vsem krvodajalcem. ki so čakali na odvzem krvi dalj časa kot je bilo predvideno. Krvodajalske akcije se je udeležilo 1.464 krvodajalcev. Od tega jih jc bilo 157 odklanjcnih iz zdravstvenih razlogov, kar je bilo večinoma posledica vakcine črnih koz. Tako je skupaj darovalo kri 1.307 občanov, ki so darovali 400 litrov krvi in plan izpolnili s 95%. Največ darovalcev krvi je bilo iz vrst delavcev, nato mladina, uslužbenci, kmetje in gospodinje. Vsem krvodajalcem sc najlepše zahvaljujemo za darovano kri, kakor tudi vsem družbeno političnim organizacijam, aktivistom Rdečega križa, podjetjem, zavodov in ustanovam za vso pomoč, ki so jo dali pri zbiranju krvodajalcev. Občinski odbor RK Domžale Tekmovanje ekip prve pomoči že nekaj let uspešno organizira občinski odbor RK. Zal sc nekatera podjetja nc zavedajo pomembnosti takih tekmovanj, ki so obenem preizkus znanja in pripravljenosti ekip prve pomoči. Tekmovanje ekip prve pomoči Skupščina občine Domžale, Oddelek za narodno obrambo in Občinski odbor Rdečega križa Domžale sta letos razpisala IV. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila Tovarna sanitetnega materiala »TO-SAMA« Domžale. Namen tekmovanja je bil, da se oceni teoretično in praktično znanje ekip prve pomoči, ter takšna je njihova pripravljenost nuđenja pomoči ob večji elementarni nesreči ali vojni. Na tekmovanje se jc prijavilo 8 ekip z 48 tekmovalci, ki so zasedli sledeča mesta: 1. CZ TOSAMA Domž ilc 2. RK Mengeš 3. CZ Induplati Jarše 4. RK Domžale 5. CZ TOKO Domžale 6. KS Mengeš 7. KS Vir-Dob 8. RK Moravče Vse ekipe so prejele praktična darila, katera so poklonili Skupščina občine Domžale, Občinski odbor Rdečega križa, Tovarna sanitetnega materiala Domžale in tovarna Induplati Jarše. Poleg tega so vsi tekmovalci prejeli še spominske diplome. Prvo plasirana eicipa prve pomoči TOSAMA Domžale se je udeležila IV. republiškega tekmovanja ekip prve pomoči, ki je bil 3. in 4. junija v Ilirski Bistrici. Žal nam je, da se tekmovanja ni udeležilo več ekip iz gospodarskih organizacij, ker bi to bilo v njihovem lastnem interesu, da bi videli koliko so usposobljeni za dajanje prve pomoči. J. K. Iz krajevne skupnosti Zlato polje Nerešeni problemi v naši krajevni skupnosti zahtevajo od posameznih članov sveta precej naporov. Najtežji problem je cesta, ki bi Jo bilo treba zgraditi tako, da bi bil omogočen dostop tudi do ostalih hiš. Vprašujemo se, kje bi dobili še nekaj milijonov poleg milijona starih dinarjev, katerega so prebivalci pripravljeni zbrati sami. Nadalje je tudi odprto vprašanje ceste Preser-je—Straža. Kljub temu, da že več let prosimo, da bi to cesto priznali za občinsko, se to ni zgodilo. Po našel mnenju bi ta cesta morala biti občinska, ker povezuje več krajevnih skupnosti (Zlato polje, Rafolče, Vranja peč). Za to cesto je že prispeval gozdni obrat Domžale, vašča-ni Preserij, Obrš in Straže, slednji predvsem s prostovoljnim delom. Zakaj se to nič ne upošteva? Tudi cesta Preserje—Dupejlne se iz leta v leto odlaga. Po tej cesti bi se odpeljalo na stotine kubičnih metrov lesa, ki sedaj gnije v tamkajšnjih »gmajnah«. Tudi cesta Preserje—Velika Lasna še ni dograjena, manjka še približno tristo metrov, ki jih je treba urediti. Pred štirimi leti smo jo toliko popravili, da je ob suhem vremenu prevozna. Mi sami takih del, tako finančno zahtevnih, nikakor nismo v stanju izvesti. Čutimo se prizadete, ker so med vojno preko našega področja šle brigade in divizije naših borcev in je ta pot bila pomembna. Danes pa cesta iz Črnega grabna v tuhinjsko dolino ne zasluži, da bi prišla v spisek občinskih cest, čeprav so naši kraji lepi in imajo vse pogoje, da bi se razvil izletniški turizem. Za naš predel bi to veliko pomenilo, v gospodarskem in političnem oziru. Še nekaj o nas samih. V naši krajevni skupnosti se delo odvija v glavnem preko dveh ali treh vašča-nov. Ti tudi že dvajset let vlečemo stvari naprej. Organizacije kot so ZB in SZDL stoje ob strani, zato se vprašujemo, ali so nekateri samo zato, da delajo, drugi pa, da sprejemajo priznanja. Omenil bi samo še probleme iz NOV, ki so ostali nerešeni. Mislimo, da bi organizacija ZB skupaj z občino morala te probleme urediti in ostarelim, ki so med vojno toliko pretrpeli, nuditi pomoč, ki bi jim zagotovila življenju primerno starost. V. G. Turizem, kje si...? Bistrica jc spet v svoji strugi. Upajmo, da bo v njej tudi ostala in, da bodo njeni bregovi ostali čisti ne pa odlagališče različnih odpadkov. Na pobudo sveta za blagovni promet se je ustanovila Turistična zveza Domžale. V zvezi so včlanjena vsa turistična društva s področja občine in sicer Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Radomlje. Namen zveze je poživiti delo turističnih društev in turistične dejavnosti. Na prvi seji dne 18. maja, udeležili so se je predstavniki vseh društev, so izvolili za predsednika zveze dr. F. Gašperina. Ugotovili so, da je bilo na turističnem področju v občini premalo narejenega. O kmečkem turizmu je bilo že veliko govora, toda dlje od besed nismo prišli. Turistična društva delajo v slabih gmotnih razmerah, zato tudi uspehi niso taki kot bi morali biti. Samo z dobro voljo se ne da. Zato je treba precej sredstev. Zveza se zavzema, da bi turistična taksa od nočnin prišla v turistična društva za razvoj turizma. V Moravčah so, kot smo brali v našem glasilu, že nameravali razpustiti društvo, češ da brez denarja ne morejo delati. Težave imajo seveda tudi društva, saj ne dobijo nikakršnih dotacij, članarina pa je premajhna za uspešno delo. Upamo, da se bo tudi gospodarska stran društev ugodno rešila. Kaj delajo naša društva? Vsa skrbijo v okviru možnosti za čistočo kraja, za nego zelenic, za nasade lepotičnega grmičevja, cvetja in drevja. Turistično društvo Lukovica prireja vsako leto rokovnjaški tabor. Mengšani prirejajo izlete z avtobusi ne samo za člane društva, ampak tudi za druge občane. Domžalsko turistično društvo organizira vsako leto tekmovanje za olepšanje Domžal. Posebna komisija je v nedeljo V začetku maja t. 1. je imelo društvo upokojencev iz Domžal svoj redni letni zbor. Lepo urejena dvorana na Viru je ta dan sprejela, kar lepo število upokojencev, saj šteje to društvo skoraj 1500 članov. Se pred začetkom občnega zbora je dosedanji predsednik tov. Cerar posebno prisrčno pozdravil najstarejšega člana tega društva tov. Franca Avblja in predlagal, da postane imenovani častni član tega društva. Vsi navzoči so ta predlog z aplavzom sprejeli. Obenem so mu podarili tudi šopek rdečih nageljev, z željo da bi dočakal še mnogo zdravih let. Nato je občni zbor začel svoje delo. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. Nace Vodnik. Sledila so obširna poročila dosedanjega predsednika tov. Cerarja, tajnice in računovodkinje tov. Lepenikovc in poročilo predsednika nadzornega odbora tov. Jenka. Iz danih poročil jc blio razvidno, da je društvo v 4. junija pregledala vse hiše in okolico. Za tiste Domžalčane, ki imajo najlepše urejene domove, organizirajo izlet v druge turistično dobro urejene kraje. Jeseni bodo turistični delavci zasadili več dreves v Domžalah. Omeniti je treba tudi turistični prospekt naše občine, ki smo ga dobili letos. Založilo ga je domžalsko turistično društvo. Stroški so znašali 3,8 milijona starih dinarjev. Prav je, da so izdajo podprla skoraj vsa turistično-gostinska in druga podjetja — privatna in družbena. Temu sta se pa odločno uprla samo Kavka v Moravčah in lokal Medved v Dragomlju. Domžale bodo kmalu dobile novo križišče na vpadnici pri bistriškem mostu. Tako bo v nasprotju z dosedanjim redom mogoče priti po krajši poti v Domžale. Ne samo to. Turiste je treba vabiti v Domžale. Pri bistriškem mostu bi bilo primerno postaviti veliko reklamno tablo, kot je tista pred veleblagovnico in shematsko vrisati glavne ceste ter trgovske in gostinske lokale v kraju. Prav bi bilo, da bi se gostinci in trgovska podjetja zedinila in podprla to akcijo, katere pobudnik je Turistična zveza Domžale, saj se bodo v to reklamo vložena sredstva kmalu obrestovala. Ob koncu še to, da bi bilo prav, da bi po zgledu Kamnika in drugih Krajev tudi Domžale dobile svojo turistično zastavo in znak. Motivov je dovolj. Če ne grb in zastava Adama Ravbarja, ta legendarni junak se se je odlikoval v bojih s Turki, je morda primeren slamnik ali kaj drugega. Stroški spričo majhnih sredstev, ki jih vlagamo v turizem, ne bodo veliki, turistični simbol pa bo prijetno vplival na goste. S. S. preteklem poslovnem letu uspešno vršilo svoje delo, kljub težavam s katerimi se je moral boriti upravni in nadzorni odbor društva skozi vse leto. Nenadna smrt tajnika tov. Potočnika Janeza in samovoljni odstop predsednika tov. Bodlaja jc prinesel društvu mnoge nepričakovane neprijetnosti. Saj je bilo treba sredi leta dobiti nadomestilo za oba tovariša. Zato so nastali mali spori v samem upravnem odboru, male nepravilnosti tudi v računovodstvu in v administraciji na sploh. Upravni odbor jc žc v februarju dobil odpoved pisarniškega prostora, ki je bil vse premajhen. Ob sejah v to pisarno niso mogli niti vsi člani upravnega odbora. Danes jc domžalsko društvo upokojencev dejansko na cesti. Kljub temu, da je društvo razpolagalo s potrebnimi finančnimi sredstvi, ni bilo ničesar storjenega, da bi si pridobilo nove prostore. Društvo jc po zaslugi prejšnjega predsednika sicer sklenilo nekakšno pogodbo z upravo Doma počitka v Domžalah, s katero se je zavezalo, da bo do leta 1973 vložilo za gradnjo posebnega objekta pri tem domu, ki naj bi bil namenjen upokojencem din 830.000. Ta pogodba se šc ni uveljavila in jc začasno tudi odložena. Vsekakor bo imel novi upravni odbor dovolj dela in skrbi, če bo hotel v bodoče izpolniti vse naloge in zopet dvigniti ugled društva in pridobiti zaupanje članstva. Grenko je izvencla izjava, da jc to društvo, društvo »revnih«, da so včlanjeni le upokojenci z malimi pokojninami, da pa stoje zunaj društva mnogi upokojenci z visokimi pokojninami. Teh pa ni malo, saj so jih našteli kar ca. 500. V bodoče bo treba čimprejc ustvariti prepotreben fond, v katerega V SPOMIN Tiho in spromno je odšel od nas Lukati Janez, doma iz Imcnj pri Moravčah. V dobi 66. let življenjea jc ko kmečki sin posvetil svoje življenje moči za napredek gasilstva in razvoja svojega kraja. Bil jc eden izmed pobudnikov za ustanovitev gasilskega društva v Kraščah. Med NOB je aktivno sodeloval na terenu, kot kurir narodne zaščite, sodeloval jc pri različnih sabotažnih akcijah v moravski dolini. Po osvoboditvi se je zaposlil pri podjetju »Termit« Domžale, kjer jc opravljal deset let delovno mesto skladiščnika, kasneje pa kurirsko službo v podjetju. bi se nekaj let stekal denar za bodočo gradnjo Doma upokojencev v Domžalah. Do takrat pa bo moralo društvo čimprejc ukreniti vse, da pride do potrebnih prostorov za pisarno in klubskih prostorov, saj brej njih ni mogoč nadaljni obstoj društva. Čc je to uspelo upokojencem po drugih krajih, potem tudi tu ne more ostati brez uspeha, če bodo pri tem sodelovali vsi člani društva in, če bo društvo dobilo podporo občinske skupščine in go-sjiodarskih podjetij, pri katerih so prav ti naši upokojenci pustili nekdaj vses vojc sile in zdravje za razvoj in procvit teh podjetij. Novemu upravnemu odboru društva želimo več sreče in veliko dobre volje za bodoče poslovno leto! N. V. Neozdravljiva bolezen, ga jc iztrgala iz naše sredine, vsem, ki smo ga poznali bo ostal v spominu, kot človek, tovariš in prijatelj. ADAM AVBAR Društvo za raziskovanje jam Simon Kobič Domžale bo 24. junija organiziralo jubilejno — deseto zgodovinsko prireditev Adam Rav-bar na Krumperku. Ljubitelje te prireditve in letošnje obiskovalec opozarjamo na dve manjši spremembi pri kulturnem delu programa. Za razliko od prejšnjih prireditev bodo letos kulturni program izvajali v notranjosti gradu v arkadah. To pa predvsem zaradi boljšega akustičnega učinka. Obenem pa računajo, da bodo zmanjšali nepotrebni hrup, saj bodo tisti, ki jih program nc bo zanimal lahko ostali zunaj na veseličnem prostoru. Program bo izvajal mešani pevski zbor Domžale. Med drugim bodo peli tudi Tomčevi nalašč za Krumpcrk komponirani kantati Kavbar in Janičar. V nedeljo 25. junija popoldne bo turistična prireditev »Dan ljudskih običajev«. V veliki povorki, ki bo šla kot običajno z Vira na Krumpcrk bodo nastopile številne domače folklorne skupine na vozovih. Predstavile bodo stare običaje, stare pesmi in vižc. Najbolj zanimiv bo nastop teh skupin po končani i>ovorki v naravni areni pod krumperškim gradom. S. S. Krajevna skupnost Domžale čestita vsem občanom ob prvi veliki delovni zmagi, otvoritvi nove osnovne šole na Hojah, šole, ki bo nosila ime našega predsednika republike, tovariša Josipa Broza-Tita. Upokojenci Domžal in okolice so zborovali S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE MESECA MAJA 11. maja so se odborniki obeh zborov občinske skupščine zbrali na svoji 31. seji. Se predno so pričeli z obravnavanjem uspešnosti gospodarjenja v preteklem letu so potrdili sklepe pretekle seje ter poročilo o njihovem izvrševanju ter v dokončnem besedilu sprejeli resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju občine za leto 1972, ki je bila v razpravi od meseca marca dalje. Sledila je razprava o uspehih gospodarstva v občini v preteklem letu, s katerimi so se odborniki seznanili na podlagi gradiva, ki ga je v obliki tretje številke Biltena pripravila občinska analitska služba ter na podlagi analize zaključnih računov, ki jo je pripravila analitska služba SDK. Podatke sta obrazložila vodja navedenih služb. Diplomirani ekonomist Ivanka Zaje je najprej opozorila na podatke o gospodarski rasti občine po glavnih ekonomskih kazalcih razvoja v letih 1965 do 1971. Podatki kažejo, da je bil nominalni družbeni bruto proizvod leta 1965 2,57 krat manjši kot v preteklem letu, nominalni družbeni produkt pa za 2,45 krat manjši od lanskega, ter nominalni narodni dohodek za 2,32 krat manjši v letu 1965 kot v preteklem letu. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo leta 1965 v družbenem sektorju le 346 zaposlenih manj kot v preteklem letu. Pri primerjavi s povprečjem rasti v republiki Sloveniji pa vsi našteti kazalci razvoja kažejo, da je gospodarstvo občine v tem obdobju relativno zaostajalo za razvojem gospodarstva v republiki Sloveniji. V ekonomskem razvoju družbenega sektorja v letu 1971 so med drugim podatki o doseženi produktivnosti, ka kažejo, da je v preteklem letu vsak zaposlen v industriji proizvedel za 5 % več kot v predhodnem letu, merjeno s fizičnim obsegom. Posebno nekatera podjetja kažejo nadpovprečno stopnjo rasti produktivnosti, kot so Melodija, Toko, Tosama, Filc, obrat Oljarna, Slo-venijales. Kmetijska podjetja so v lanskem letu proizvedla za 7 % več pridelkov kot v preteklem letu, vendar so imeli obrati Emone kljub temu izgubo zaradi nizkih cen živine in mlečnih izdelkov. Tudi promet v trgovini se je povečal za 28 %, po količini pa le za 12 %. Minimalno rast razvoja kaže v preteklem letu gostinstvo in turizem. Izgubo v preteklem letu pa izkazuje le podjetje Novoprem. Likvidnost v preteklem letu je bila še vedno slaba in so terjatve dosegle višino 208 milijonov, obveznosti do dobaviteljev pa 114 milijonov dinarjev. O poslovanju v letošnjem letu še ni kazalcev, vendar so razprave v različnih organih pokazale, da obvezna kompenzacija ni prinesla napovedanih uspehov. Pričakovati je, da bodo ekonomski rezultati gospodarskih organizacij v I. tromesečju 1972 relativno dobri, predvsem zaradi starih zalog surovin. Imajo pa podjetja težave zaradi zamrznjenih cen na eni strani ter hitro rastočih cen surovin na svetovnem trgu, kot tudi zaradi prepovedi uvoza ter premiranja izvoza surovin, ki jih ni dovolj na domačem trgu. Predstavnik analitske službe SDK je razložil nekatere podatke v analizi zaključnih računov in se predvsem zadržal pri problemu nelikvidnosti v preteklem letu. Po tem vprašanju se je oglasil k besedi prvi razpravljavec Sandi Rihtar in med drugim hotel vedeti, kako bo SDK ukrepala, da bi se negativni saldo zmanjšal. Menil je, da brez vzporednih ukrepov tudi obvezna kompenzacija ne bo dala pričakovanih rezultatov. Inž. Dečko je razpravljal o neustreznih pogojih izvoza oziroma uvoza in želel vedeti, kdaj bo prišlo do sprostitve cen. Po mnenju predstavnika SDK je to pričakovati že v najkrajšem času, vendar še ni znano, za katere proizvode. Odbornik Ivan Cerar je opozoril na probleme, s katerimi se srečuje podjetje TOSAMA, katerega proizvodnja je pretežno vezana na surovine iz uvoza, ter zahteval, da se razišče, kje so vzroki za tako različna povprečja osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Tudi Maks Guček je opisal težave, s katerimi se srečuje podjetje Melodija pri nabavi surovin. Miro Varšek je prav tako nanizal nekaj problemov, s katerim se v sedanjem obdobju srečujejo posebno nekatere panoge industrije ter dal tudi nekaj predlogov za čimbolj gospodarno poslovanje ter ugotavljal pozitivne rezultate, ki izhajajo iz tesnega sodelovanja gospodarskih organizacij in podružnične banke v Domžalah. Prav tako bi, po mnenju predsednika skupščine, bila uspešna medsebojna pomoč med gospodarskimi organizacijami Splošna ugotovitev je, da je večina podjetij v preteklem letu dobro gospodarila, druga pa kljub danim možnostim niso dosegla rezultatov, ki bi jih lahko. Z ozirom na to je skupščina sklenila, naj SDK napravi analizo vzrokov, zaradi katerih nekatera podjetja niso uspevala tako kot bi lahko. Izrečeno pa je bilo priznanje gospodarskim organizacijam, ki so kljub objektivnim težavam uspele doseči v preteklem letu razmeroma lepe rezultate gospodarjenja. V nadaljevanju seje je skupščina dala soglasje za pripojitev podjet'a Vodovod Moravče h Komunalnemu podjetju Domžale. Menila je, da je treba omenjeno združitev čimprej izvesti in tudi za področje moravškega vodovoda vpeljati enake pogoje glede porabe vode kot veljajo za druge porabnike v okviru komunalnega podjetja Domžale. V primeru, da s strani porabnikov vode ne bo razumevanja, je komunalno podjetje upravičeno tudi ustrezno ukrepati. Poleg pismenega poročila občinskega štaba za civilno zaščito je podpredsednik občinske skupščine Jakob Černe še opozoril na pomembnost civilne zaščite v pripravah na splošni ljudski odpor. Ustrezno temu tečejo priprave na tem področju, tako v gospodarskih organizacijah kot tudi krajevnih skupnostih, posebno v zadnjem času so zelo temeljite in kakovostne. Delo štaba za civilno zaščito se bo tudi v bodoče odvijalo po načrtu, ki je bil predložen v obravnavo občinski skupščini, ki ga je brez pripombe potrdila. Brez razprave je bil sprejet odlok o spremembi odloka o organizaciji služb teritorialne obrambe in enot civilne zaščite kot tudi odlok o spremembi odloka o organizaciji služb teritorialne obrambe. Vsi odloki so bili objavljeni v zadnji številki Uradnega vestnika. V naši občini je bilo več gozdnih požarov zaradi malomarnosti občanov, ki netijo ogenj ob vetrovnih, sušnih in drugih nepovoljnih vremenskih prilikah. Z ozirom na to je bilo nujno tudi za to področje sprejeti ustrezen predpis, in to v obliki odloka (objava v zadnji številki Uradnega vestnika), ki prepoveduje netiti ogenj kjerkoli na prostem, tudi izven gozdov in ob vsakem letnem času, če obstaja nevarnost razširitve požara. Z dopolnitvijo odloka o določitvi organov, ki izdajajo zdravstvena spričevala za živino je bilo tudi krajevni skupnosti Krtina omogočeno izdajati zdravstvena spričevala za živino na rednih živinskih sejmih, ki jih je leta pred kratkim organizirala na svojem območju. Brez razprave je skupščina sprejela odlok o načinu prodaje taksnih vrednotnic za upravne (Nadaljevanje na 10. strani) RAZPIS ŠTIPENDIJ IN POSOJIL ZA ŠOLANJE I. Upravni odbor sklada za štipendije in posojila občine Domžale razpisuje 40 štipen- dij in posojil na srednjih, višjih in visokih šolah. Sklad podeljuje štipendije tudi za šolanje na poklicnih šolah. Sklad je posebej zainteresiran za študente na pedagoških šolah (matematika, fizika. tehnični, glasbeni in razredni pouk ter telesnav zgoia), pravni in ekonomski fakulteti, vzgo- jiteljski in medicinskih šolah. Prednost imajo prosilci iz občine Domžale, in sicer tisti, ki imajo boljši učni uspeh in slabši materialni položaj. Kandidati morajo poslati prošnje do 10. 7. 1972 na naslov Skupščine občine Domžale — sklad za štipendije in posojila. Prošnjo je treba kolkovati z 2 din državne takse in ji priložiti: potrdili o poprečnih osebnih dohodkih staršev za zadnje šest- meseeje; potrdilo o premoženjskem stanju prosilca; zadnje šolsko spričevalo; življenjepis z navedbo družinskih članov in števila nepreskrblje- nih družinskih članov; mnenje razrednega profesorskega zbora ali šole (za prosilce iz šol tretje stopnje le-to ni potrebno); mnenje ZM, ZSj ali ZZB. Kandidati morajo imeti najmanj dober učni uspeh. II. Delovne organizacije razpisujejo naslednje štipendije za šolanje i 1. Induplati Jarše Ekonomska fakulteta 1 STS Kranj — predilna smer 1 STS Kranj — tkalska smer 1 STS Kranj — oplemeniteljska smer 1 STS Kranj — konfekcijska smer 1 V učno razmerje sprejme vajence za poklic: strojni ključavničar 3 električar 3 2. Papirnica Količevo: Ekonomska srednja šola 1 Poklicna papirniška šola 4 V učno razmerje sprejme vajence za poklic: strojni ključavničar 6 vodovodni instalater 1 obratni električar 2 3. TOKO Domžale Visoke, oziroma višje šole 5 (ckonomsko-komercialna smer, tehnična smer) Tehniška srednja usnjarsko-galanterijska šola 3 Poklicna šola — galanterijski odsek i Ekonomska srednja šola 2 4. TOSAMA Domžale Tekstilni tehniki 3 S. HELIOS, kemična industrija Domžale Tehniška srednja šola — kemija 6 Ekonomska srednja šola 3 Upravno administrativna šola 2 Prednosti pri podelitvi štipendij imajo dijaki III. in IV. letnika, ki so odličnjaki in prav dobri iz socialno šibkejših druižin. Pri TSŠ imajo prednost moški, zaradi posebnih pogojev dela v proizvodnji. Prosilci naj se obrnejo neposredno na delovne organizacije. (Nadaljevanje z 9. strani) in sodne takse na območju občine ter sprejela dopolnitev odloka o imenovanju in preimenovanju trgov, ulic in cest v občini Domžale. S tem bo ulica v novem naselju v Radomljah dobila ime po pokojnem revolucionarju dr. Marijanu Der-mastji. Nadalje je skupščina z večino glasov, na predlog krajevne skupnosti Trzin sklenila, da se matična služba za KS Trzin prenese iz Mengša v Domžale. Podpredsednik občinske skupščine Jakob Čeme je kot stalni delegat občine na zasedanju občin seznanil odbornike z delom delegatov na 20. in 21. zasedanju ter s svojo razpravo na 21. zasedanju. Med drugim so delegati obravnavali srednjeročni načrt vodnega gospodarstva za obdobje 1971—1975, v katerem je za gradnjo ko-lektorja, ki ga gradita občina Domžale in Kamnik, zagotovljenih 387,5 milijona starih dinarjev ter za ureditev Kamniške Bistrice 600 milijonov starih dinarjev. Odborniki so tudi tokrat ugotovili, da mora naslednja večja akcija skupščine veljati nadaljnji izgradnji kanalizacijskega omrežja v občini. V zvezi s tem je treba takoj pričeti z izdelavo načrtov in z zbiranjem prispevkov od bodočih koristnikov. KAKO DO OSEBNE IZKAZNICE Ob vstopu v delovno razmerje boste potrebovali osebno izkaznico in delavsko knjižico. Za pridobitev osebne izkaznice potrebujete naslednje dokumente i 1. izpisek iz rojstne matične knjige: — v primeru, da navedenega dokumenta nimate, ga lahko dobite na matičnem uradu kamor je pristojen vaš rojstni kraj; — izpiska iz rojstne matične knjige ne potrebujete, če ste rojeni na območju tukajšnje občine. 2. Potredilo o vpisu v državljanski knjigi; Dobite ga na matičnem uradu na katerem območju so imeli vaši starši v letih 1947—1948 stalno prebivališče; Tega potrdila ne potrebujete, če so vaši starši ves čas po vojni prebivali na območju tukajšnje občine. 3. Dve enaki sliki velikost 3 X 3cm; (sliki iz avtomata ne sprejemamo). Z zbranimi dokumenti lahko dobite osebno izkaznico pri prijavno odjavni službi skupščine občine Domžale vsak ponedeljek in petek od 8. do 13. ure v sobi št. 6 pritličje. Za pridobitev delavske knjižice potrebujete naslednje dokumente i 1. Osebno izkaznico; 2. Zadnje šolsko spričevalo o uspešnem šolanju. Delavsko knjižico dobite v sprejemni pisarni skupščine občidne Domžale vsak ponedeljek in petek od 8. do 15. ure v sobi št. t pritličje. Nadaljnje večje zanimanje odbornikov je veljalo predlogu o družbenem dogovarjanju v krajevnih skupnostih. Z letošnjimi instrumenti proračuna in skladov je bila sprožena akcija za zbiranje sredstev po KS, bila je imenovana komisija, ki naj bi izdelala instrumente za delitev sredstev ter merila, kaj naj se upošteva kot ponujena vrednost s strani KS ter komu in pod kakšnimi pogoji naj bi občina dodeljevala sredstva. Odbornik Pavel Peterka je poročal o delu odborniške komisije, ki je pripravila merila za razdelitev dela sredstev občinskega proračuna in cestnega sklada. Merila naj bi se upoštevala že pri letošnji delitvi omenjenih sredstev. Odborniki Maks Zaje, Albin Penič, Mavricij Orehek in Rudolf Osolin so led drugim predlagali spremembo dosedanje razvrstitve KS Moravče in Krtina, v katere so razvrščene KS po obravnavanih merilih. Želeli so uvrstitev omenjenih KS v skupino, v kateri se bo kot ponujena vrednost upoštevalo tudi fizično delo. Omenjeni krajevni skupnosti obsegata tudi pasivna območja (kar velja tudi za druge KS), ki bodo lahko prispevala svoj delež predvsem v obliki fizičnega dela. Vsekakor bo potrebno merila še dopolnjevati in jih kasneje v dokončni obliki predložiti v potrditev občinski skupščini. Nato je bilo razčiščeno še vprašanje glede prispevka zasebnih obrtnikov za komunalno dejavnost, ki ga bo mogoče upoštevati kot odbitno postavko za določanje davčne osnove ter podan odgovor na vprašanje, kako je s plačevanjem samoprispevka, ki je bil izglasovan na zboru volivcev. Pri tem je bilo ponovno sklenjeno, da se po izteku samoprispevka za izgradnjo šolske mreže vpelje ponovno samoprispevek na območju celotne občine, čeprav v posameznih krajih za drug namen, odvisno od potreb posamezne krajevne skupnosti. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Skupščine občine Domžale Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka izobrazba — FAGG, dve leti delovnih izkušenj, strokovni izpit ter preizkus iz ZUP-a. FINANČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka ali višja izobrazba — pravne ali ekonomske smeri, dve oziroma tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit in preizkus iz ZUP-a. POMOČNIKA NAČELNIKA DAVČNE UPRAVE IN REFERENTA ZA KAZNOVANJE PREKRŠKOV Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri, tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a. REFERENTA ZA IZOBRAŽEVANJE, KULTURO IN TELESNO KULTURO Pogoji: pedagoška akademija ali višja upravna šola, dve leti delovnih izkušenj, strokovni izpit in preizkus iz ZUP-a. REFERENTA ZA POTNE LISTE, OROŽJE, DRUŠTVA IN TUJCE Pogoji: srednja izobrazba, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a. REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE IN VODNO GOSPODARSTVO Pogoji: višja ali srednja izobrazba pravne ali upravne smeri, tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a. REFERENTA ZA ODMERO DAVKOV OD OBRTNE DEJAVNOSTI Pogoji: višja ali srednja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj v davčni službi, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a. REFERENTA ZA ODMERO PRISPEVKOV IZ DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Pogoji: višja ali srednja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj v davčni službi, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a. VODJE DAVČNE INŠPEKCIJE Pogoji: višja ali srednja izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri, tri oziroma deset let delovnih izkušenj, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a VODJE IZVRŠILNE SLUŽBE Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, preizkus iz ZUP-a. TREH DAVČNIH IZVRŠITELJEV Pogoji: srednja izobrazba splošne smeri ADMINISTRATORKE Pogoji: štiriletna ali dveletna administrativna šola, eno leto delovnih izkušenj, strokovni izpit. Za vsako od razpisanih delovnih mest je pogoj poskusno delo. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po razpisu, razpisni komisiji pri svetu delovne skupnosti Sob Domžale. Ponudbi je treba priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev. V nadaljevanju seje je skupščina potrdila poročilo o cepljenju proti črnim kozam ter sklenila, da se iz rezervnega sklada občine poravna administrativni del stroškov akcije v znesku 19.500 din. Izrečena je bila tudi zahvala in priznanje zdravnikom in drugim delavcem, ki so sodelovali v akciji cepljenja proti črnim kozam, ker je bila nevarnost z njihovim uspešnim delovanjem hitro odpravljena. Po sprejetju dokončnega programa dela skupščine za tekoče leto je skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja sklenila, — da se v zdravstveno komisijo za pregled obveznikov za enote civilne zaščite imenujejo: 1. dr. Ivo PEVEC, 2. dr. Peter CERAR, oba ZD Domžale, in 3. Anton ZUPANČIČ, referent v odd. za NO; — da se v odbor za gradnjo ceste Moravče— Izlake, ki jo bosta financirali občini Zagorje in Domžale, imenujejo: 1. Ivan KOROŠEC, 2. Leopold GEC. oba iz Moravč, 3. Janez OTRIN, direktor podjetja Termit, 4. inž. ivan BREGAR, načelnik odd. za gospodarstvo in kom. zadeve Sob. Pred zaključkom seje so sprejeli odborniki še naslednje predloge oziroma sklepe: Občinska služba za gospodarstvo naj pri matičnih podjetjih, ki imajo obrate v tukajšnji občini, poizve za njihova stališča in mnenja glede izvajanja določb druge točke 21. dopolnila zvezne ustave in kako nameravajo v izvajanje teh določb vključiti svoje obrate. Sprejet je bil tudi predlog strokovnega kolegija, da bi pričeli s pripravami za gradnjo večje sejne dvorane z dvema manjšima dvoranama, ureditvijo garderobe in manjšim bifejem, vse v okviru prizidka k dosedanji upravni stavbi. Pristojni občinski organi in službe naj pripravijo instrumente za delitev sredstev skladov občine v prihodnjem in naslednjih letih. Nadalje naj krajevne skupnosti sporoče, koliko denarja so zbrale za določena komunalna dela na svojem območju. Tudi od gospodarskih organizacij je treba dobiti podatke o tem, koliko nameravajo prispevati za komunalna dela. Nadalje je skupščina predlagala občinskemu cestnemu skladu in skladu za mestna zemljišča, da s svojimi sredstvi omogočita ureditev okolice kot tudi izgradnjo potrebnih dovozov in trafo-postaje pri novi šoli Roje s tem, da bo podjetje Slovenija ceste kreditiralo ta dela za eno leto. Ta dela naj bodo končana do 24. 6. 1972. ko bo otvoritev nove šole ter v novih prostorih tudi krajša seja občinske skupščine. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV VIR želi delovnemu kolektivu »HELIOS« Kemična industrija Domžale ob dnevu borca 4. julij mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu, svojemu članstvu in občanom pa priporočamo njihove kvalitetne proizvode PO PARTIZANSKIH POTEH S KURIRČKOVO POŠTO Bilo jc sončnega popoldneva 12. maja, ko smo pionirji krenili izpred osnovne šole Dob proti Krtini. Z nami jc šla tudi tov. Vrečkova. Pred šolo v Krtini so nas pričakali pionirji tamkajšnje šole. Zaustavili so nas in nas povprašali za geslo. Ko so ugotovili, da smo kurirji »KU-RIRČKOVE POSTE« mi jc pionirka izročila torbo z besedami: »Izročamo vam kurirčkovo torbo, da bi jo varno prinesli do naslednje postojanke!« Mi smo jim to obljubili potem pa v spremstvu narodnega heroja tOV. Franca Alibija — I.ojka odšli proti Brczjam. povedala, kako so jo skupaj z bratoma Leopoldom in Francetom odpeljali v Begunje. Leopolda in Franca so še isti dan odpeljali v Drago in tam ustrelili.« Medtem ko so mi brata ustrelili, sem se jaz rešila is mnogih zaporov in prišla domov«, je končala sključena sivolasa ženica pretresljivo izpoved. Po klancu navzdol smo sc spustili proti Dobu in kar hitro prišli pred spomenik padlih v Dobu. Tu je pokopanih 44 domačinov in dve nepoznani žrtvi. Položili smo šopek in s kurirčkovo torbo odšli proti šoli. Tam so nas pričakali naši so- Ustavili smo sc pred spomenikom kjer so Nemci iz maščevanja pobili talce. V Spomin na ta dogodek smo k spomeniku položili šopek rož. Potem smo po kurirskih poteh prišli na Vcsclko. Tov. Pcpca Grlica nas jc prijazno sprejela, postregla z napolifankami in bonboni ter povedala, kako so gestapovci aretirali njeno mater in sestro ter jih odpeljali v Begunje in naprej v uničevalno taborišče iz katerega sc nista nikoli več vrnili in kako jc domačija dajala zatočišče neštetim partizanom, ki so hodili tod mimo. Omenila je med drugim tudi nekega partizana, kis o ga odvedli v taborišče, kjer jc z nekim mrtvim nemcem zamenjal dokumente, nato pa so domov dobili sporočilo, da je mrtev. Nekega večera pa se je vrnil v domačo hišo in sestri sta se zelo prestrašili, kajti mislili sta, da je duh. Tovarišica Pepca jc bila tudi dobra obveščcvalka. Partizane je obveščala tudi tako, da jc zunaj obešala perilo, tako so partizani vedeli da v vasi ni fašistov. Od tu smo zavili ob narasli Rači po precej blatni in dolgi poti na Gorjušo. Tu smo se ustavili pred hišo, kjer je živel in delal — komunist — Leopold Miš. Srečali smo se z njegovo sestro Terezijo, ki nam je šolci, mlajši in starejši pionirji. Potem sem torbo izročil učencu Marjanu Potočniku. Pionirji so priredili krajšo slovesnost, zatem pa jc spregovoril tov. Avbclj, o bližajočem se rojstnem dnevu tov. Tita Alenka predsednica ZP osnovne šole Dob pa jc prebrala voščilo maršalu Titu za rojstni dan. Pismo smo potem shranili v kurirčkovo torbo in nadaljevali pot k spomeniku žrtvam fašizma na Viru. Tudi tu smo položili šopek 44. žrtvam katerim jc postavljen v spomin. Nato smo se ustavili v sejni sobi krajevne skupnosti Vir ter se s predsednikom pogovarjali o poti. ki smo jo opravili. Bili smo utrujeni od naporne kurirske poti zato nam je prigrizek, ki jc bil tu pripravljen, resnično teknil. Nato smo krenili po podreški cesti proti spomeniku kjer so bili ubiti trije talci, med njimi dva učitelja. Te so ubili domobranci ter jih v svarilo in opomin prebivalcem pustili ležati cel dan v prahu. Pri spomeniku so nas čakali pionirji — kurirji — iz osnovne šole Domžale I. Predali smo jim kurirčkovo torbo ter jim zaželeli, da bi tudi oni srečno prinesli torbo do naslednje kurirske postaje. Marjan Slapar učenec 7 a osnovne šole Dob »IIELIOS« tovarna barv in lakov priporoča občanom svoje kvalitetne izdelke, ki so na voljo v vseh naših trgovinah, specializiranih za železnimi in gradbeni material. KONEC »ŠUŠMARSTVA« PRI VZGOJI VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Republiški sekretar za notranje zadeve izdal pravilnik o delu avto šol in voznikov inštruktorjev (Uradni list SRS, štev. 22/72). S tem pravilnikom so predpisani pogoji za delo avto šol, minimalna oprema za izvajanje teoretičnega in praktičnega pouka v avtošolah, postopek za izdajanje potrdil za delo avto šol in voznikov inštruktorjev, način poučevanja kandidatov za voznike motornih vozil ter evidenca o pouku in nadzoru nad delom avto šol in voznikov inštruktorjev. V bodoče t. j. od 15. julija 1972 bo avto šola morala imeti i ustrezni šolski prostor za pouk predpisov o prometni varnosti in prve pomoči poškodovanim v prometni nesreči; šolski prostor mora biti zračen in osvetljen z ustrezno dnevno ali umetno svetlobo, v hladnih dneh pa primerno ogrevan. Poleg šolskega inventarja mora šolski prostor imeti sheme prometnih znakov, maketo križišča z ustrezno cestno-prometno Signalizacijo in z miniaturnimi vozili ter shemo motornih vozil s posebej označenimi napravami, ki so posebnega pomena za varnost prometa in jih mora poznati kandidat na vozniškem izpitu. Avto šola mora še imeti potrebno število motornih vozil. Vozila mora inštruktor redno pregledovati. Pregledovati mora naprave za upravljanje in ustanavljanje ter svetlobne in svctlobno-signalne naprave, skrbeti, da je motorno vozilo, ki se uporablja za pouk vožnje tehnično brezhibno. Vozilo ne sme biti starejše kot 6 let. Vozilo mora imeti vzvratno ogledalo in nožno zavoro tudi za inštruktorja. Avto šola mora imeti tudi potrebno število voznikov inštruktorjev za pouk teoretičnih predmetov in pouk praktične vožnje. Nadzorstvo nad avto šolami ima občinski upravni organ pristojen za notranje zadeve, ki bo nadziral delo avto šol, ali izpolnjujejo pogoje iz 3. člena pravilnika o delu avto šol in voznikov inštruktorjev (Uradni list SRS, štev. 22 z dne 31. 5. 1972) Upravni organ pristojen za notranje zadeve bo predvsem nadziral avto šole in voznike inštruktorje, ali poučujejo kandidate v skladu s predpisanim učnim programom in če vodijo predpisano evidenco. V kolikor upravni organ ugotovi pomanjkljivost v teoretičnem pouku, v organizaciji dela in v vodenju predpisanih evidenc, ali pa pomanjkljivosti v pouku praktične vožnje z motornim vozilom sc delo avto šoli začasno prepove. V odločbi o začasni prepovedi določi nadzorstveni organ v katerem roku mora avto šola ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Če avto šola ne odpravi v določenem roku pomanjkljivosti sc odvzame z odločbo v upravnem postopku potrdilo o registraciji avto šole. Tudi kazenske določbe so precej visoke in sicer za avto šole ali dru-de delovne organizacije, ki imajo avto šolo so denarne kazni za prekršek od 200.— do 1.000.— dinarjev. Posebne so še kazenske določbe za odgovorne osebe in inštruktorje, ki so od 200.— do 500.— dinarjev. Delavec milice lahko takoj na mestu kaznuje za prekršek inštruktorja in sicer z 50.— dinarji. LIKAR MILAN-TOMAŽ, 50-LETNIK Tovariš Likar Milan-Tomaž, je 12. junija letos praznoval 50-letnico svojega življenja. Rodil se je v Domžalah v delavski družini. Osnovno šolo je dokončal v Domžalah, potem pa nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani, katero je zaradi vojne dokončal šele po osvoboditvi. Že v mladosti ze okusil težke gmotne razmere delavskega razreda. Vsled težkega gmotnega položaja družine, si je že kot dijak v počitnicah moral iskati zaslužek kot tovarniški delavec v In-duplati Jarše in pri zidarjih, ter si s tem olajšal šolanje. Kot gimnazijec je bil napreden mladinec in dolgoletni član SOKOLA in vodnik mladine. Po okupaciji sc je zaposlil na občinskem uradu v Ihanu, v začetku 1943 leta mobiliziran v nemško vojsko, iz katere je že avgusta 1943 pobegnil in se aktivno vključil v partizane. Naprej je deloval kot politični delavec v zasavskem okraju, pozneje pa na okrožni izpostavi VOS-a za kamniško okrožje. Septembra 1944 je bil postavljen za prvega komandanta kamniško-zasavskega vojnega področja, osvoboditev pa je dočakal kot pomočnik komandanta goriškega vojnega področja. Na podlagi socialnega porekla, politične opredeljenosti in predanosti narodno-osvo-bodilncmu pokretu je bil sprejet v partijo že oktobra 1943. leta. Po osvoboditvi je ostal v JLA in kot aktivni oficir služboval v enotah in poveljstvih jugoslovanske ljudske armade v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in jugoslovanski vojni mornarici v Splitu in Pločab. V Armadi je uspešno končal intendantsko oficirsko šolo in dopolnilno šolo za višje oficirje, ter se nahajal na pomembnih položajih v svoji vojaški stroki. Leta 1963 je bil upokojen v činu podpolkovnika JLA. Tomaž je bil vedno zelo vezan na domači kraj. Se kot aktivni pripadnik JLA s službo v Ljubljani, se je aktivno vključil v družbeno-poli-tično življenje rojstnega kraja. Se bolj pa se je angažiral in bil dejaven v raznih organizacijah po upokojitvi. Član je še danes v mnogih druž benopolitičnih organizacijah in njihovih vodstvih. Med drugim je sedaj tajnik Planinskega društva Domžale in dolgoletni predsednik Zvezc_ rezervnih vojaških starešin Domžale. Ob njegovi jubilejni 50-letnici, mu želijo še mnogo zdravih let in uspešnega nadaljnjega družbenopolitičnega udejstvovanja, njegovi znanci, prijatelji in sodelavci! M. B. Med pionirji odreda »Radomeljska četa« Delo s pionirji na šoli je zelo zahtevno toda nadvse hvaležno. Otroci so pripravljeni narediti vse, le da jim pustimo pri svobodnih aktivnostih dovolj iniciative. To jc tudi smisel tega udejstvovanja, če hočemo, da bomo žc med otroci krepili samoupravo, ki je temelj našega družbenopolitičnega sistema. Seveda imajo mentorji za posamezne dejavnosti zelo odgovorno nalogo. Pri nas imamo v tem pogledu res veliko učiteljev, ki so pripravljeni delati s pionirji, kar se seveda odraža v zelo razgibanem in vedrem vzdušju v različnih dejavnostih, ki izpolnjujejo redni učnovzgojni program. Posebej velja to za mentorja PO tovarišico Rijo PRESKAR, ki dobesedno izgoreva za delo v pionirski organizaciji. Smatramo, da jc to-varišica Preskarjcva eden redkih mentorjev, ki jc zadnji dve leti v delo s pionirji takorekoč razdala sebe, do take mere, ki jo uvrščajo med mentorje ki zaslužijo priznanje ne samo v občinskem ampak tudi v republiškem merilu. Pionirske igre »TISOČ RADOSTI« so tako razgibale mlade na šoli, da jc človek res lahko zadovoljen, ko gleda tako razgibano dejavnost, ki nehote pritegne mnoge učitelje k delu. Priznanje, ki ga jc odred dobil od republiške Zveze prijateljev mladine Slovenije za leto 1971, ker je izpolnil vse pogoje za tekmovanje v letošnjem letu za znak TISOČ RADOSTI, je še bolj razgibalo delo na šoli. V tem šolskem letu smo organizirali žc pohod na Golčaj, ki sc ga je udeležilo 200 pionirjev, dalje po- hod v Lukovo bolnico, na Rudnik, kjer smo imeli 6. januarja spominsko komemoracijo pri spomeniku tamkajšnje tragedije. Obletnice — praznovanja — prireditve Poleg novoletne jelke smo imeli uspelo pustovanje, ki je pritegnilo več kot polovico pionirjev v pustno povorko. Za 8. marec so naši pionirji pripravili lepe programe za matere v Radomljah, na Homcu, Prcscrjah, na Rovih in v Papirnici Količevo. Slovesno smo praznovali tudi 27. april in 1. maj z veliko prireditvijo na šolskem dvorišču z nastopom pevcev, recitatorjev, harmonikarjev ter godbe na pihala iz Mengša ter mlajše folklorne skupine. I Kurirčkova pošta jc bila v znamenju 10-lctnicc pošte, 30-lctnicc Zveze pionirjev ter 80-letnice tov. Tita. Kurirčkovo torbo smo skupaj s pionirji POŠ Homec sprejeli od kamniških pionirjev na dvorišču šole na Homcu. Slovesnost smo združili z razvitjem prapora PO AVBELJ OLGE POŠ Homec. Na dvorišču sc jc zbralo 600 pionirjev obeh šol ter predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Domžal in Kamnika. Pionirji so zavzeto poslušali slavnostni govor, ki jc bil prežet z veliko vlogo, ki jo jc pionirska organizacija odigrala v tridesetih letih obstoja. Nato so nastopili pevski zbor Radomlje pod vodstvom tov. Iva Pcn-ka, recitatorji obeh šol, harmonikarji in folklorna skupina naše šole pod vodstvom tov. Majde Lipovškove. Na koncertu veselih melodij in ljudskih plesov v počastitev 30-letnicc Zveze pionirjev sta sodelovala tudi mladinski pevski zbor, pod vodstvom Iva Penka, in folklorna skupina, pod vodstvom Majde Lipovškove. V torbo so nato vložili dve pismi za tov. Tita — radomeljski pionirji so v njem opisali uspešno delo pionirske čete Smarca-Prcserjc med vojno, nato so nosilci torbe odšli na pot in jo v Vrhovljah izročili pionirjem iz Brda. Ob 30-letnici PO jc naš odred v ponedeljek, 29. maja organiziral v kulturnem domu v Radomljah uspelo tekmovanje o nastanku in razvojni poti pionirske organizacije v Sloveniji in posebej na našem področju. Da jc bilo tekmovanje še bolj pestro so pionirji odgovarjali tudi na vprašanja iz biologije, o pesniku Karlu Dcstovniku-Kajuhu, zimski olimpijadi, svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih ter nogometu. Na odru sc je zvrstilo preko 40 tekmovalcev, vmes pa so nastopali šc naši glasbeniki. Vsi tekmovalci so prejeli knjižna darila s posvetilom ob 30-lctnici ZPJ, zmagovalci pa še skromne nagrade. 2. junija jc bila v Radomljah tudi revija otroških in mladinskih pevskih zborov Osnovnih šol občine Domžale ter harmo-nikarskega orkestra Radomlje. Sodelovalo je preko 1000 pevcev. Zbori so pokazali velik kvalitetni napredek, kar jc v prvi vrsti posledica načrtnega in zavzetega dela pevo-vodij, ki vlagajo v delo z zbori veliko truda. Vsak od 17. zborov je prejel spominsko priznanje, pevo-vodje pa skromno knjižno priznanje, vsi zbori bodo prejeli tudi nekaj sredstva, za poseben izlet svojih članov. V tekmovanju »VESELA SOLA« jc v letošnjem šolskem letu tekmovalo 160 pionirjev od 3. do 8. razreda, za Kersnikovo in cicibanovo bralno značko pa 220 pionirjev. Zelo pridni so bili mladi matematiki, saj jih jc od 5. do 8. razreda tekmovalo kar okrog 60. Od 11 učencev od 6. do 8. razreda, ki so sodelovali na občinskem tekmovanju jih jc 7 prejelo srebrna Vegova priznanja. Učenec Janez Ilumar in Blaž Ulčar, pa sta sc edina v občini uvrstila na republiško tekmovanje za zlati Vegov znak. Tudi uspeh na tem tekmovanju jc plod zavzetega dopolnilnega dela z boljšimi učenci, ki ga jc vodila tov. Maksa Nastran. Šport, kultura in še kaj Naš odred jc organiziral tudi ob činsko prvenstvo v spretnosti vožnji spoznavanju cestnoprometnih predpisov in tehniko vožnje, delegacija pionirjev prometnikov pa sc jc udeležila skupaj s predstavniki vseh šol v občini srečanja pionirjev-prometnikov v Murski Soboti. Trije pionirji-likovniki so od 2. do 4. junija 1972 sodelovali pod vodstvom likovnega pedagoga tov. Janeza GO-STISL v Mali Groharjevi slikarski koloniji v Skofji Loki. Naši šahisti so na občinskem prvenstvu v skupini mlajših in starejših pionirjev zasedli prvo mesto, sodelovali pa so tudi na tekmovanju mladine za dan mladosti na Prcvo-jah. Tudi košarka si uspešno utira pot med naše pionirje, saj so naši košarkarji na občinskem prvenstvu zasedli drugo mesto z istim številom točk kot prvaki, le da jc bila koš razlika manjša. Namiznotcniški igralci in nogometaši so sc med letom večkrat srečali s sovrstniki iz Mengša. Zelo delavni so mladi strelci, ki jih uspešno vodi tov. Momo Lisičič. Imamo žc okrog 25 mladih aktivnih strelcev, pomoč pa nam nudi novi občinski strelski odbor. Naš odred je za dan JLA orga- niziral tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke, katerega sc jc udeležilo 40 mladih strelcev. Naša ekipa jc zasedla prvo mesto, pa tudi med posamezniki smo zasedli prva mesta. V tekmovanju za zlato puščico jc med člani sodelovalo na strelišču v Jaršah tudi naše pionirsko zastoj)stvo. V članski konkurenci so sc med 25 tekmovalci naši pionirji uvrstili takole: Gradišar Lojze jc bil peti. Burja Bojan, deseti, Vavpctič Stane pa dvanajsti. Na občinskem tekmovanju v počastitev 27. aprila in 1. maja na strelišču v Jaršah sta naši dve moški ekipi zasedli prvi dve mesti, med ženskami pa je bila naša ekipa tudi prva. Med posamezniki smo imeli prva štiri mesta. Velik uspeh so naši strelci dosegli" na republiškem prvenstvu 7. maja, kjer je Burja Bojan postal republiški prvak za leto 1972, ekipa v postavi Bojan Burja, Lojze Gradišar in Stane Vavpctič pa jc zasedla drugo mesto v republiki. Na tekmovanju v počastitev dneva Mladosti 26. maja je naša strelska ekipa jiionirjcv v konkurenci mladincev zasedla prvo mesto, Lojze Gradišar jc bil med posamezniki prvi, Bojan Burja pa drugi. V konkurenci mladink jc naša pionirska ekipa zasedla drugo mesto, med posameznicami pa jc bila Bojana Ulčar prva, Olga Bcrnik pa tretja. Na koncu naj omenim šc to, da naši pionirji zelo radi berejo, saj imamo nič koliko i>rimerov, ko je posamezni pionir prebral med letom po 20—30 in več knjig, katere si je izposodi! v šolski knjižnici. Naša knjižničarka tov. Marija GRILJEVA pravi, da ima vsak teden v knjižnici polne roke dela tako, da ne zadostujejo le 4 ure tedensko, namenjene za izposojanje knjig, ampak jc treba dostikrat potegniti. Po prvih ocenah so si pionirji v letošnjem šolskem letu izposodili več kot 6000 knjig v šolski knjižnici. Za to jc odveč komentar ali je delo knjižnjičar-kc na šoli šteti samo v izvenšolsko delo ali pa ga jc treba razumeti kot sestavni del pouka in nagrajevati. Mislim, da je to delo integralni del vzgoje in izobraževanja in ga jc treba zato nagrajevati tako, kot redno tično delo. Da jc temu tako, kaže dejstvo, da na PA deluje ]wsebna katedra, ki v skupini slovenski jezik — knjižničarstvo izobražuje profil knjižničarja za potrebe osnovnih in drugih šol. Naši pionirji pridno varčujejo pri Ljubljanski banki. Vključili so se v medšolsko tekmovanje, ki ga je organizirala banka. Iz leta v leto dosegajo lepše rezultate. Leta 1970 so zasedli med 150 šolami peto, leta 1971 četrto mesto, letos pa so prekosili samega sebe in zasedli prvo mesto. Na slovesnosti v novem poslopju Ljubljanske banke 22. maja so zastopniki naših pionirjev prejeli za prvo mesto velik pokal, pismeno priznanje in knjižno darilo. Samo v tem šolskem letu so pionirji vložili na hranilne knjižice skoraj S starih milijonov, od leta 196') do danes pa žc skoraj 11 starih milijonov. Hranilno službo na šoli žc tri leta uspešno vodi tov. Majda Lipovšek. V vse našteto in šc neomenjeno drugo delo jc bilo vloženih mnogo ur napornega dela učiteljev naše šole, ki jim ob koncu šolskega leta izrekam, kot vodja šole, iskreno zahvalo in jih prosim za nadalnjc sodelovanje. Rajko Hafner Telesna kultura in [sport Krajevna skupnost Jarše-Rodica sc pripravlja na sprejem gostov ob otvoritvi osnovne šole JOSIP BROZ-TITO. Slika prikazuje očiščeno zemlješče med cesto in progo, katerega bodo zasadili z različnimi lepotičnimi sadikami. Stafctna palica s pozdravi maršalu TITU je letos precej tiho potovala skozi Domžale. Razen prizadevnih mladincev Moravč in Domžal, ki_ so kljub slabemu vremenu sodelovali v štafeti, je le malo kdo vedel, da štafeta potuje skozi Domžale. Turistična sezona je tu, dela pri razširitvi cestišča, ki bo omogočal nemoten uvoz v Domžale, prepočasi napredujejo. Zaželjeno je, da bomo tudi zno 1 raj Domžal pripravljeni sprejeti turiste, katerih bo prav gotovo več kot preje. KOŠARKA II. republiška liga — člani KK Domžale nastopa v tej ligi / B moštvom izven konkurence. Rezultati: Domžale : Medvode 94:54 Stadion : Domžale 77:80 Domžale : Kočevje 72:81 Črnuče : Domžale 46:86 Domžale : Kamnik 67:47 Po V. kolu vodi moštvo iz Kamnika s 6 točkami, Domžale imajo 8 točk Mladinci Domžale : Rudar 43:80 Jezica : Domžale 50:61 Domžale : Hrastnik 53:34 Kamnik : Domžale 47:48 Pionirji Domžale : Medvode 22:55 Olimpija : Domžale 86:33 Domžale : Litija 33:45 Domžale : Vrhnika 39:31 Liga LTS mladinke — začetnice Domžale : Jezica 36:28 Olimpija : Domžale 56:24 Domžale : Litija 42:16 DVIGANJE UTEŽI II. zvezna liga zapad — člani TAK Prevoje : Železničar (Sarajevo 3:4, TAK Prevoje : Konjic 0:7 pf. TAK Prevoje : Banja Luka 2:5, TAK Prevoje : Rudar (Velenje) 2:5. TAK Prevoje : Split 3:4. NOGOMET Podzvezna liga — člani XVII. kolo Cement 1876 : Ihan 1:1 Domžale : Dob 7:1 Ihan je uspel remizirati v Trbovljah. Domžalčani so Dobljanom priredili neprijetno kanonado. S takim neuspehom so se utrdili na predzadnjem mestu, ki ima vse pogoje za pot v nižje tekmovanje. Do polčasa je še šlo, nato je razpoloženi Prosen začel serijo sedmih zadetkov, pet jih je dal sam neborbenemu nasprotniku. XVIII. kolo Dob : Elan 2:4 Ihan : Slovan 1:1 Bela krajina : Domžale 2:2 Dob je ponovno igral slabo, pričakovana zmaga ni prišla. Slovan, čeprav oslabljen, je nepričakovano pustil točko v Ihanu, s tem pa si ni omajal čelne pozicije. Domžalčani so v Črnomlju dosegli to, kar so želeli XIX. kolo Dob : Cement 1876 4:1 Ihan : Sava 0:0 Odred : Domžale 1:2 Kolo, ki je dokončno odločilo o drugem mestu v podzvezni ligi. Domžalčani bodo skoraj zagotovo obdržali drugo mesto in si tako po šestih letih zopet v kvalifikacijah skušali priboriti vstop v slovensko ligo. Podzvezna liga — mladinci XVII. kolo Cement 1876 : Ihan 4:1 XVII. kolo Dob : Elan 2:1 Ihan : Slovan 0:3 Bela krajina : Domžale 0:2 XVIII. kolo Bela krajina : Dob 0:2 Domžale : Rakek 5:0 Mirna : Ihan 0:3 XIX. kolo Dob : Cement 0:7 Ihan : Sava 1:3 Odred : Domžale 1:3 Vodijo mladinci iz Trbovelj, Domžalčani imajo dve točki in eno tekmo manj. . B skupina — pionirji Domžale : Slavija 4:0 Slovan : Domžale 0:6 Domžale : Usnjar 0:3 pf Olimpija : Domžale 0:1 Krim : Domžale 1:3 V tej skupini so mladi Domžalčani brez poraza in imajo že zagotovljen status višjega ranga tekmovanja. Takoj v prvem letu dobro in uspešno. Čestitamo. I. razred NPL — člani XVII. kolo Induplati : Borovnica 4:2 Črnuče : Mengeš 2:1 XVIII. kolo Induplati : Medvode 2:1 Mengeš : Medvode 3:4 XIX. kolo Krim : Induplati 5:0 Mengeš : Ribnica 2:1 Jaršani so pripravili svojim gostom iz Medvod neprijetno presenečenje. V zadnjih dveh minutah sta padla dva gola, na vsaki stran: po eden, z drugim so domačini svojim gostom zagotovili še enoleten obstoj v svoji družbi. POKAL MARŠALA TITA I. kolo — člani Induplati : Ihan 2:11 II. kolo Induplati : Dob 7:1! Domžale : Slavija 1:4 Mladinci Domžale : Ihan 4:3 NA ZBORU PIONIRJEV SLOVENIJE NA ZBORU PIONIRJEV SLOVENIJE V našem glavnem mestu Ljubljani je bil 19. in 20. maja zbor pionirjev. Za udeležbo na tem zboru je bila izbrana tudi naša šola, da bi zastopala občino Domžale. To nas je veselo presenetilo. Vabilu smo se odzvali. Zbora se je udeležilo trideset najboljših pionirjev in pionirk. Gostovali smo pri pionirjih Osnovne šole Vič, pri katerih so bili gostje se litijski pionirji. Ta zbor je med nami pionirji navezal nova poznanstva in prijateljstva, starši pionirjev gostiteljev pa so poskrbeli, da teh dveh dnevov ne bomo nikoli pozabili. Podarili so nam majhna darila, a ta z Iskrenim prijateljstvo, kar pa je največ vredno. V petek smo se skupaj z gostitelji udeležili proslave ob 30. obletnici PO v hali Tivoli. Tu je govoril tov. Sergej Kraigher, peli so razni zbori, veselo pa nas je zabavala Pika Nogavička. Po končani prireditvi so nas starši gostiteljev počakali pred halo Tivoli in nas odpeljali domov. Pri njih smo Jedli In prespali ter naslednje Jutro odšli na Ku-rešček. Tudi tu Je bil kratek program. Med drugimi nas Je zabaval tudi Fran Milčinski-Ježek Nato smo se razdelili v posamezne odrede in vsak odred se je zbral pri svojem tabornem ognju. Tu pa smo gostiteljem pripravili program. Za kosilo pa so preskrbeli pripadniki JLA. Pozno popoldne smo se morali vrniti. Slovo Je bilo težko, vendar smo bili vsi prepričani, da se kmalu spet srečamo in poglobimo prijateljske vezi, kajti to srečanje naj ne bi bilo enkratno. Upamo, da smo častno zastopali našo občino, vsi pa tiho upamo, da jo bomo lahko še katerikrat. Marinka Štrukelj 7. a »Janko Kersnik«, Brdo Strelstvo Bili smo priča večletnemu mrtvilu strel skih organizacij v občini. Občasne akcije in tekmovanja v organizaciji sindikatov in Zvezi rezervnih vojaških starešin so bile redke in glede množičnosti doslej ni bilo napredka. V celotnih pripravah na splošni ljudski odpor, je strelstvo zelo pomemben faktor, zato so predstavniki družbeno političnih organizacij na občinskem nivoju že večkrat razpravljali o poživitvi stretstva v občini. Pobuda je potekala predvsem od Zveze rezervnih starešin, kateri so v svojem akcijskem programu sprejeli nalogo, da prek svojih članov nudijo vso pomoč za poživitev strclstva na našem območju. V letošnjem letu je strelstvo v občini ponovno zaživelo. Obnovljen in dopolnjen je občinski strelski odbor, ki že načrtno deluje in izvaja program Strelske zveze Slovenije. Za to gre predvsem zahvala entuzinstom strelskega športa, nekaterim strelcem, k' so pred teti posegli po najvišjih naslovih tudi v republiškem merilu iz SO »Induplati« in tovarišu Leo nu Stifterju ki je sedanji predsednik Občinskega strelskega odbora in je uspešno začel reševa'i, brez vsakršnih finančnih sredstev, sedanje težave in probleme. Sedanje vodstvo si je zastavilo nasled nje naloge: — formiranj" strelskih organizacij v Krajevnih združenjih 7.RVS in šolah. Mentorstvo všolah; — čim širše vključevanje mladih v strelske organizacije; — organizacijska utrditev strelskih or ganizacij; — organizacija tekmovanj po programu občinskega odbora, udeležba najboljših strelcev na republiških tekmovanjih; Občinski odbor je izdelal program dela r.a letošnje leto. nabavil je nekoliko kvalitetnih Zračnih in rnalokalibcrskih pušk. organizirana so že mnoga tekmovanja, katerih rezultati so bili objavljeni v maj ski številki Občinskega poročevalca, strelci mladinci so bili poslani na republiško in zvezno mladinsko tekmovanje. Ob tem je potrebno navesti, da so na republiškem prvenstvu naši pionirji dosegli odlične rezultate in dosegli nepričakovano visoke uvrstitve in sicer: — Burja Bojan iz Osnovne šole Radomlje je postal republiški prvak za 1972 leto dočim je bil — Kump Alojz iz Osnovne šole I Dom žalco srni med posamezniki. — V ekipni razvrstitvi je pionirska ekipa Osnovne šole Radomlje na republiškem prvenstvu zasedla odlično drugo mesto. Smatram, da so omenjeni začetni rezultati strelske organizacije in doseženi uspeh' na strelskih tekmovanjih, več kot ::adovoyivi. Take rezultate in aktivnost v bodcice lahko šc |>ričakujcmo, če bo strelcem, kot pomembni družbeni organizaciji v sistemu priprav za SLO, takoj družba priskočila na pomoč in sicer Občinska skupščina z možno dotacijo, družbeno politične organizacije in podjetja pa s prevzemom pokroviteljstva nad posameznimi tekmovanji ob pomembnih dne vih. M B. Na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško je pionirska ekipa osnovne šole Radomlje v postavi: Bojan Burja, Lojze Gradišck in Stane Vavpctič zasedla drugo mesto. Bojan Burja (na desni) pa je republiški prvak za leto 1972. Hokejisti zaključili sezono V začetku meseca aprila so imeli člani HK Prevoje sejo, na kateri so obravnavali delo v pretekli sezoni. Pred sejo so igralci predali vso opremo gospodarju, sedaj je za njih čas počitka. S suhimi treningi pa bodo pričeli spet v juliju. V prvi točki dnevnega reda je trener tov. Silvo Andrejka podal uspehe in neuspehe v tekmovanju. Precej je bilo govora o disciplini nekaterih igralcev. Največ zanimanja pa je bilo seveda okoli republiškega prvenstva, katerega so se udeležili. Sodelovalo je šest klubov, med njimi tudi Olimpija B, izven konkurence. Hokejisti iz Prevoj so kljub nerednemu treningu dosegli lep uspeh, saj so zasedli na koncu tekmovanja III. mesto. Lestvica po zaključku tekmovanja SRP v hokeju na ledu: Olimpija B — izven konkurenco Triglav - Kranj Prevoje Gorenje — Velenje Partizan — Tržič Ptuj Mogoče to mesto na lestvici za bralne ne pomeni uspeh, toda igralci in vodstvo kluba vedo pod kakš nimi pogoji se je tekmovanje odvijalo in so zelo ponosni. Posebno še, ker so zvedeli, da se je HK Triglav Kranj uvrstil v II. zvezno hokejsko ligo. Kakšne težave so imeli Prevoj-čani med samim tekmovanjem. Ko je bilo v novembru vse zmenjeno za treninge v Ljubljani in postavljen tekmovalni urnik je ves načrt padel v vodo. V Ljubljani so jim odpovedali treninge — menda ni bilo možno pred športno halo urediti ledu. Toda tudi to težavo so igralci in vodstvo kluba premagali. Izkoristili so vsako urico prostega časa za trening v HALI Tivoli in vsako primerno vreme na ribniku pri Pre-vojah. Velik problem je bil tudi dobiti igrišče za igranje tekem. Nekaj tekem so igrali v Ljubljani kot domačini, nekaj pa v Celju. Nihče od igralcev ni vprašal, kdo mu bo povrnil stroške prevoza in podobno. Stroškov je bilo precej, saj je bilo treba igrati v Celju, Velenju, Jesenicah, Tržiču in Ljubljani. Poleg tekmovanja so igrali tudi nekaj prijateljskih tekem, in sicer s Slavijo 6 in Olimpijo 5. Trener Anarejka se je zahvalil kluboma za vso pomoč. Igralci pa so si zaželeli, da bi fie naprej sodelovali s tema kluboma. A. M. Naša društva in naši športniki MLADINSKA EKIPA TAK PRVAK SLOVENIJE V dvorani komunalnega centra je bilo 15. maja mladinsko prvenstvo Slovenije v dviganju uteži, katerega so se udeležili tekmovalci štirih klubov. Odlično pripravljena ekipa TAK je presenetljivo in premočno osvojila naslov prvaka. Njeni tekmovalci so prejeli 12 medalj, od tega 4 zla-*e, 5 srebrnih in 3 bronaste. Na tekmovanju so domačini postavili nove republiške rekorde, in sicer: Peterca v potegu z 80,5 kg, v sunku s 107,5 kg in v tratlonu z 270 kg. Takovci so osvojili naslednja mesta: Muha kategorija: 2. Perme, 160 kilogramov; bantam: 2. Orel, 185 kg; perolahka: 2. Habat, 205 kg; lahka: 1. Velepec. 277,5 kg; srednja: 1. Gi-randon, 262.5 kg, 3. Cerar, 187 kg; srednje lahka: 2. Jemc, 250 kg; 3. Stare, 222,5 kg; srednjetežka: 2. Ko-vačič V., 260 kg, 3. Volčini, 232,5 kg; težka: 1. Kovic, 265 kg; supertežka: 1. Peterca, 270 kg. Na ta način so domači tekmovalci osvojili štiri naslove republiškega prvaka, klub pa je kot prvak osvojil 42 točk, druga je Olimpija s 33 točkami, tretje Celje, ki ima 7 točk in četrti klub iz Velenja s 3 točkami. Štirje državni rekordi mladinca Peterce Na državnem prvenstvu mladincev v dviganju uteši dne 27. in 28. mah v Somboru so ponovno zable šteli mladi težkoatleti iz Prevoj. Mladinska ekipa šestih tekmovalcev je dosegla solidno tretje mesto za dvigalci iz Zenice in Som bora. Ime nitne rezultate je dosegel 17-letni Ivan Peterca iz Domžal. Postal je prvak v supertežki kategoriji in na tem tekmovanju izboljšal kar štiri rokordo: v teznem dvigu na 90,5 kg, v potegu na 82,5 kg, v sunku na 107,5 kq in v olimpijskem triatlonu na 277,5 kilograma. Poleg orlličnega Peterce se je izkazal če mlajši Kovic z doseženim drugim mestom v težki kategoriji. Ivan je rojen 30. 4. 1955. Športniki ga dobro poznajo. Od mladih nog je vadil v Partizanu, znan pa je tudi kot dober smučar. Kazalo je, da se bo posvetil boksu, vsaj vleklo ga je t j -i. Zato ima Ivan tudi vse pogoje, primerno moč in precejšnjo težo (107 kilogramov), ki so dobra flP.rrinclja za razbijanje trdih buč. Uvidel pa je, da je bolje biti doma, posebno v Domžalah, kjer obstajajo odlični pogoji za ta šport. Med svojimi vrstniki v klubu je našel dobre tovariše, ki so tega fanta zadržali v svoji sredi. Vadi šele pol leta, začetnik je, zato je njegov uspeh še več vreden in mnogo obetajoč. Že na mladinskem prvenstvu je dokazal, da je njegova športna krivulja krepko usmerjena navzgor. To mu daje še več poguma in volje do novih podvigov. In to mu tudi vsi želimo OBČANI! Poslužujte se uslug, ki vam jih nudi tiskarna Delavske univerze v Domžalah.