40 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 41 Šolska praksa Literatura Baloh Anton (2010) Uvajanje rešitev s področja vključevanja migrantov v izvedbene kurikule. Koper: Osnov- na šola Koper – Scuola elementare Capodistria. Čančar Ivana (2014) Pripravljalni ra- zred kot podporni mehanizem pri- seljenim učencem: stališča sloven- skih učiteljev do uvedbe in pomena pripravljalnega razreda. V: Vogrinc Janez (ur.), Devetak Iztok (ur.) So- dobne teme na področju edukacije II, str. 75–86. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Čančar Ivana (2013) Interkulturnost? Da! Priročnik za interkulturno peda- gogiko – opis področij in dobrih praks. Ljubljana: Bošnjaška kulturna zveza Slovenije. Ftičar Štefan (2006) Načrtovanje de- javnosti v večkulturni vzgoji šole in vrtca. Sodobna pedagogika, let. 57 (posebna izdaja): str. 282–288. Jelen Madruša Mojca (2010) Novost pri vključevanju učencev migrantov. V: Baloh Anton (ur.) Uvajanje rešitev s področja vključevanja migrantov v izvedbene kurikule, str. 69–74. Ko- per: Osnovna šola Koper. Janez Krek in Mira Metljak (ur.) (2011) Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Za- vod RS za šolstvo. Lesar Irena (2009a) Ali formalne reši- tve na področju šolanja margina- liziranih omogočajo uresničevanje ideje inkluzije? Sodobna pedagogika, let. 60 (št. 1): str. 334–348. Lesar Irena (2009b) Šola za vse? Ideja inkluzije v šolskih sistemih. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta. Lesar Irena, Jug Drošler Anita in Čan- čar Ivana (2012) Učitelji iz Slovenije in Švedske o poučevanju (novo) pri- seljenih učencev. Dve domovini, let. 13 (št. 36): str. 59–72. Mojca Peček in Irena Lesar (2006) Pravičnost slovenske šole: mit ali re- alnost. Ljubljana: Sophia. Klara Skubic Ermenc (2003) Enakost izobraževalnih možnosti v sloven- ski osnovni šoli s perspektive inter- kulturnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šol- stvo in šport Republike Slovenije. Vir Vir 1: The Local (2011). Dosto- pno na http://www.thelocal. se/33968/20110524/, 1. 6. 2012. LJUDSKO IZROČILO ŽIVI TUDI V ŠOLI / Marija Marjetka Benedik, vzgojiteljica, OŠ Škofja Loka-Mesto Ljudsko izročilo – domača ljudska obrt, gledališka igra, otroške igre, folklora, petje pesmi – je odraz človekove ne- nehne ustvarjalnosti in odsev podo- be ljudi na Slovenskem. Te dejavnosti vplivajo na našo prepoznavnost, so del naše tradicije, ki se v različnih delih Slovenije kaže drugače, med seboj pa prepleta in dopolnjuje kot mavrični most, nas pa bogati. Je tradicija, ki je prehajala in še prehaja iz roda v rod. Zahteva veliko ročnih spretnosti; vsak izdelek je unikat, vsaka igra pa druže- nje, ki omogoča socialne veščine. Prav je, da mu vrata »odpremo« tudi v šoli. Prihaja do medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja, kjer sta- rejši predstavijo še žive rokodelske de- javnosti iz naših krajev. Tudi igra se spreminja. Otroci se vse manj družijo in igrajo, zato je prav, da spoznajo otroške igre svojih staršev, dedkov, babic ter ob tem začutijo razlike. Dediščina je tako še živa. Kulturna dediščina je vsa tista človeška ustvarjalnost, ki je nastala mimo lastnega delovanja narave ali iz nje. Pri tem ne gre le za zavestno in namensko oblikovano naravno okolje (park, drevesnica ipd.), ampak, preprosto povedano, tudi za kul- turo krajine, naravnega okolja, kar je vse nastalo z delovanjem človeka v tem okolju ali iz njega. Torej imamo pri kulturni dediščini opraviti z najrazličnejšimi obli- kami razmerij med človekom ter njegovim kulturnim okoljem ter vsemi njegovimi stvaritvami v njem (Bogataj 2005, 11). KAJ MI POMENI OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA? Delo, igra, poznavanje spretnosti in vsebin tolikih rodov z ohranjanjem kulturne dediščine nas še bolj vrašča v naše korenine. Spodbuja spoštova- nje do generacij pred nami, hkrati pa odkriva pomen sobivanja z naravo in vpliv naravnega ritma na človeka. Človek je bitje nenehnega razvoja, ki išče, raziskuje, poizveduje, uporablja nove tehnologije, vendar je tudi soci- alno bitje, ki potrebuje vpetost duha v družbi. Z ohranjanjem ljudskih iger, druženjem na igriščih, ob folklornih srečanjih in podobno tako skrbimo za medsebojne stike med otroki, izboljše- vanje medsebojnih odnosov, nabiranje izkušenj, intuicijo in tako privzgajamo čut do človeka. Druženje med vrstniki bi lažje zaživelo tudi v domačih krajih in doprineslo k temu, da otrok ne bi preživljal časa le med štirimi domačimi stenami, po možnosti še nenehnim »gle- danjem« v takšen ali drugačen ekran (televizija, monitor, prenosni telefon). DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so v tem letu z naslovom Dediščina gre v šole bogatili naše kraje po Sloveniji, so tudi na naši šoli stkali pisan mozaik dejavnosti. PRIDIH KULTURNE DEDIŠČINE PRI NAŠIH NAJMLAJŠIH Tudi učenci prvih razredov so doživeli skok v preteklost: vsebine dejavnosti smo prepletali v – okviru pouka, plesnih in tanc iger ter narečnih zgodbic; 42 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 43 Šolska praksa ob obisku mojstra stare ljudske – obrti – pletarja; ob ogledu škofjeloškega gradu – z njegovo bogato zbirko starih predmetov. V OKVIRU POUKA Pri spoznavanju okolja smo iskali pove- zave med danes in nekoč (s pogovori, opazovanjem v okolici, prinesenimi starimi predmeti in njihovi namemb- nosti ipd.). Tematski sklop, tema in cilji za izvedbo učne ure pri spoznavanju okolja Tematski sklop: ŽIVLJENJE NEKOČ Tema: KO JE BILA BABICA MAJHNA (predmeti ipd.) Splošni cilji: - učenci spoznajo življenje ljudi nekoč; - učenci uporabijo nekatere izraze za opredeljevanje časa. Operativni cilji: - učenci spoznajo, da je bilo življenje v preteklosti popolnoma drugačno; - učenci usvajajo in uporabljajo nekatere osnovne izraze za časovno opredeljevanje dogodkov (prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu in podobno). V OKVIRU PLESNIH IN TANC IGER Slovensko otroško plesno izročilo se raz- likuje od plesov in iger odraslih, čeprav je kot otroško izročilo nasploh nastajalo ob njihovem posnemanju. Otroci so ga ohranili in ga po svoje razvijali naprej. Slovensko otroško plesno izročilo obsega preproste rajalne igre, ki so jih otroci večinoma izvajali v krogu, polkrogu ali vrsti. Tako kot v preteklosti otroci tudi danes ustvarjajo brez posebnih zunanjih spodbud. Nastajajo nove oblike igre, ki se pogosto navezujejo na stare. Starim igram se pridružujejo nova ritmična be- sedila, skladna s sodobnim življenjem otrok (Fuchs 2006, 11). Tudi naši otroci v stiku z vrstniki v igro vnašajo nove dodatke in jo po svoje poimenujejo. Otroški plesi, pesmi, rajalne in tanc igre, ki izhajajo iz ljudskega izročila, so otrokom razumljivejše, zaradi svo- je preprostosti pa jih bolj spodbujajo k ustvarjalnosti. Vstopajo v otrokovo doživljanje, zato jih radi izvajajo. Nekaj primerov preprostih otroških plesov in rajalnih iger: - Ringa, ringa, raja, - Ali je kaj trden most, - Potujemo v Rakitnico, - Ali je kruh pečen, - Izidor ovčice pasel, - Rdeče češnje rada jem, - Bela lilija, rdeči tulipan, - Prišla mamka s kolodvora, - Ob bistrem potočku je mlin, - Abraham ima sedem sinov. Zaplesali smo nekaj ljudskih plesov in rajalnih iger, ki so jih učenci hitro usvojili. Lažje so zaplesali ples, ki je bil v obliki kroga, vrste ali kolone, težje pa je bilo z osvajanjem korakov plesa v dvojicah. Usvajanje besedila in ritmične ter melodične analize pri glasbeni ume- tnosti pa je pripomoglo k hitrejšemu in boljšemu dojemanju plesa. Spoznali smo tudi nekaj tanc iger, ki so se jih otroci igrali nekoč. Pravila igre so hitro osvojili, vendar je za to potreben daljši čas, da igra postane zanimiva. V okviru podaljšanega bivanja se igre igramo na igrišču. Nekate - re so že vzeli za svoje. V zimskem času tudi večnamenski prostor po- pestrimo z nalepljenimi izolirnimi trakovi v obliki posameznih tanc iger. Učenci zelo dobro poznajo igro ristanc, ki smo jo nekoč imenovali tanc šola, polž in zemljo krast, pri igrah čoko- lada in pismo pa imajo več težav z ravnotežjem in vztrajnostjo. Igra polž zahteva tudi domiselnost pri postavitvi znakov za počitek. Primeri dveh tanc iger: Tanc igra POLŽ Tanc igra ČOKOLADA (Igro vrišemo s paličico na peščena tla, s kredo na asfalt, lahko pa tudi z izolirnim trakom na tla v šolski telovadnici.) Pri igri POLŽ so otroci nekoč za označevanje počitkov uporabljali kamenčke (barvaste), fižolove liste, paličice dreves, lubje (naravni materiali); če pa so bila tla asfaltirana, pa so si s kredo, delom rdeče opeke ali belega siporeksa vrisali znak za počitek. - Igralec, ki igro začne, mora skočiti skozi vse dele polža enonožno. - V sredini polža ima počitek sonožno, nato se s (Igro vrišemo s paličico na peščena tla, s kredo na asfalt, lahko pa tudi z izolirnim trakom na tla v šolski telovadnici.) Igralec, ki igro začne, skoči z eno nogo v prvo srednje polje, nato rahlo razkoračeno – sočasno, sonožno v levo in desno polje ter spet z eno nogo v sredino in ven iz polja (oziroma nazaj). - Tako skače v drugo sredinsko polje in nazaj ter v tretje sredinsko polje in nazaj. - Če stopi na črto, je na vrsti naslednji učenec. - Igro igra najprej z eno nogo, nato z obema sonožno, potem navzkrižem. V OKVIRU NAREČNIH ZGODBIC Tematski sklop, tema in cilji za izvedbo učne ure pri slovenskem jeziku 42 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 43 Šolska praksa ob obisku mojstra stare ljudske – obrti – pletarja; ob ogledu škofjeloškega gradu – z njegovo bogato zbirko starih predmetov. V OKVIRU POUKA Pri spoznavanju okolja smo iskali pove- zave med danes in nekoč (s pogovori, opazovanjem v okolici, prinesenimi starimi predmeti in njihovi namemb- nosti ipd.). Tematski sklop, tema in cilji za izvedbo učne ure pri spoznavanju okolja Tematski sklop: ŽIVLJENJE NEKOČ Tema: KO JE BILA BABICA MAJHNA (predmeti ipd.) Splošni cilji: - učenci spoznajo življenje ljudi nekoč; - učenci uporabijo nekatere izraze za opredeljevanje časa. Operativni cilji: - učenci spoznajo, da je bilo življenje v preteklosti popolnoma drugačno; - učenci usvajajo in uporabljajo nekatere osnovne izraze za časovno opredeljevanje dogodkov (prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu in podobno). V OKVIRU PLESNIH IN TANC IGER Slovensko otroško plesno izročilo se raz- likuje od plesov in iger odraslih, čeprav je kot otroško izročilo nasploh nastajalo ob njihovem posnemanju. Otroci so ga ohranili in ga po svoje razvijali naprej. Slovensko otroško plesno izročilo obsega preproste rajalne igre, ki so jih otroci večinoma izvajali v krogu, polkrogu ali vrsti. Tako kot v preteklosti otroci tudi danes ustvarjajo brez posebnih zunanjih spodbud. Nastajajo nove oblike igre, ki se pogosto navezujejo na stare. Starim igram se pridružujejo nova ritmična be- sedila, skladna s sodobnim življenjem otrok (Fuchs 2006, 11). Tudi naši otroci v stiku z vrstniki v igro vnašajo nove dodatke in jo po svoje poimenujejo. Otroški plesi, pesmi, rajalne in tanc igre, ki izhajajo iz ljudskega izročila, so otrokom razumljivejše, zaradi svo- je preprostosti pa jih bolj spodbujajo k ustvarjalnosti. Vstopajo v otrokovo doživljanje, zato jih radi izvajajo. Nekaj primerov preprostih otroških plesov in rajalnih iger: - Ringa, ringa, raja, - Ali je kaj trden most, - Potujemo v Rakitnico, - Ali je kruh pečen, - Izidor ovčice pasel, - Rdeče češnje rada jem, - Bela lilija, rdeči tulipan, - Prišla mamka s kolodvora, - Ob bistrem potočku je mlin, - Abraham ima sedem sinov. Zaplesali smo nekaj ljudskih plesov in rajalnih iger, ki so jih učenci hitro usvojili. Lažje so zaplesali ples, ki je bil v obliki kroga, vrste ali kolone, težje pa je bilo z osvajanjem korakov plesa v dvojicah. Usvajanje besedila in ritmične ter melodične analize pri glasbeni ume- tnosti pa je pripomoglo k hitrejšemu in boljšemu dojemanju plesa. Spoznali smo tudi nekaj tanc iger, ki so se jih otroci igrali nekoč. Pravila igre so hitro osvojili, vendar je za to potreben daljši čas, da igra postane zanimiva. V okviru podaljšanega bivanja se igre igramo na igrišču. Nekate - re so že vzeli za svoje. V zimskem času tudi večnamenski prostor po- pestrimo z nalepljenimi izolirnimi trakovi v obliki posameznih tanc iger. Učenci zelo dobro poznajo igro ristanc, ki smo jo nekoč imenovali tanc šola, polž in zemljo krast, pri igrah čoko- lada in pismo pa imajo več težav z ravnotežjem in vztrajnostjo. Igra polž zahteva tudi domiselnost pri postavitvi znakov za počitek. Primeri dveh tanc iger: Tanc igra POLŽ Tanc igra ČOKOLADA (Igro vrišemo s paličico na peščena tla, s kredo na asfalt, lahko pa tudi z izolirnim trakom na tla v šolski telovadnici.) Pri igri POLŽ so otroci nekoč za označevanje počitkov uporabljali kamenčke (barvaste), fižolove liste, paličice dreves, lubje (naravni materiali); če pa so bila tla asfaltirana, pa so si s kredo, delom rdeče opeke ali belega siporeksa vrisali znak za počitek. - Igralec, ki igro začne, mora skočiti skozi vse dele polža enonožno. - V sredini polža ima počitek sonožno, nato se s (Igro vrišemo s paličico na peščena tla, s kredo na asfalt, lahko pa tudi z izolirnim trakom na tla v šolski telovadnici.) Igralec, ki igro začne, skoči z eno nogo v prvo srednje polje, nato rahlo razkoračeno – sočasno, sonožno v levo in desno polje ter spet z eno nogo v sredino in ven iz polja (oziroma nazaj). - Tako skače v drugo sredinsko polje in nazaj ter v tretje sredinsko polje in nazaj. - Če stopi na črto, je na vrsti naslednji učenec. - Igro igra najprej z eno nogo, nato z obema sonožno, potem navzkrižem. V OKVIRU NAREČNIH ZGODBIC Tematski sklop, tema in cilji za izvedbo učne ure pri slovenskem jeziku 44 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 45 Šolska praksa Tematski sklop: UMETNOSTNO BESEDILO Tema: Kamniti most: Okamneli svatje Splošni cilji: - učenci sprejemajo, interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila. Operativni cilji: - učenci razvijajo zmožnost za identifikacijo z eno od književnih oseb; - učenci razvijajo zmožnost poslušanja umetnostnega besedila. OBISK MOJSTRA STARE LJUDSKE OBRTI – PLETARJA Rokodelci – pletarji so deloma zasto- pani tudi v naših krajih, še posebej na kmetijah našega hribovitega okoliša. Pletarijo za domače potrebe, včasih pa je pletarstvo kmečkemu prebivalstvu omogočalo pomemben dodaten vir zaslužka. Pletar Zdravko Markelj, ki kljub svo- jim letom še vedno ohranja veselje do stare ljudske obrti, prihaja iz Sel- ške doline. Izdelal je že veliko košev, košar, cajn različnih oblik in velikosti, ki se jih je naučil po ljudskem izro- čilu iz roda v rod: od svojega očeta, dedka … Ustvarjalna žilica mu ne da miru, zato se rad domisli kaj novega. Izzive išče v iskanju materialov, ki jih ponuja na- rava, predvsem uporabi drevesa, kjer je pozoren na mnogo drobnih stvari, ki jih kot ljudski umetnik zazna (meh- koba, prožnost, barva materiala itd.). Nam je predstavil svojo posebno inova- cijo – ptičjo hiško z uporabo naravne barvitosti drenovih vejic v kombinaciji bukovega lesa. V šoli nas sicer obiskuje že vrsto let kot gost naše interesne dejavnosti, kjer učencem predstavi dolgo pot do izdelka. Preden lahko začne ustvar- jati, mora nabrati potreben materi- al. To so vrbove, leskove in drenove šibe. Čas za ustvarjanje ima pozimi. Predstavil nam je način pletenja ko- šar, košev in cajn ter omogočil, da so se s pletenjem preizkusili tudi učenci. Učenci so se preizkusili: v pletenju nedokončanih košar, – ki jih je pripravil mojster ljudske obrti; v pletenju iz volne, zobotrebcev in – plutovinastih zamaškov. Dejavnost smo povezali tudi z učnim predmetom slovenskega jezika. Tematski sklop, tema in cilji pri slo- venskem jeziku v povezavi z obiskom pletarja Tematski sklop: Veselo v šolo Tema: Rišemo poševne črte Splošni cilji: - učenci vadijo spretnost risanja poševnih črt v vse smeri na različne materiale in z različnimi pisali. Operativni cilji: - učenci rišejo poševne črte v peskovnik; - učenci rišejo poševne črte na plakate in v zvezek; - učenci razvijajo spretnost in vztrajnost. OB OGLEDU ŠKOFJELOŠKEGA GRADU Z NJEGOVIMI BOGATIMI ZBIRKAMI STARIH PREDMETOV Najprej smo se sprehodili po sobanah loškega gradu, kjer so učenci ob pripo- vedi vodnice začutili življenjski utrip na Škofjeloškem nekoč. Spoznavali so razliko med meščani in vaščani ter gospodo. Ogledali smo si pohištvo in postelje. Z začudenjem so občudovali omaro, ki je ob odprtju postala zasilna postelja. Še bolj nenavadna jim je bila informacija, da se je lahko tudi spodnji predal v omari uporabil za posteljo. Tudi način skrbi za osebno higieno jim je bil zanimiv. Opazili so, da »umi- valnik« nima odtoka. Tako so izvedeli, da se je voda vanj nalivala z vrči, od- stranjevala pa kar z izlivanjem skozi okno. Uporaba stranišč je bila podnevi mogoča samo zunaj v straniščih »na štrbunk«, ponoči pa z uporabo nočne posode. Razmere bivanja na vasi pa so bile še težje. Ob ogledu stare kmečke hiše so lažje razumeli razliko med gospodo in vaščani. DEDIŠČINA LJUDSKEGA IZROČILA Veliko vsebin ljudske dediščine upora- bim pri svoji interesni dejavnosti, kjer želim ohranjati kulturno dediščino v povezavi z otroštvom. Tako pojemo, plešemo, se igramo stare otroške igri- ce, izštevamo izštevanke, spoznava- mo igrače (punčka iz cunj, punčka iz lesene paličice iz bližnjega gozdička – oblikovana v obliki čevlja z visoko peto, piščalka ipd.), zgodbice, obuja- mo stare običaje (pirhanje, izdelava pirhov iz čebulnih olupkov), pečemo piškote, hkrati pa tudi v naravi iščemo znane zdravilne rastline ter spoznava- mo njihove zdravilne učinkovine (za čaje, poparke, odpiranje dihalnih poti s pomočjo izdelave kamilične blazi- nice, ki jo damo na prsi, ter izdelave dišeče vrečke, ki se uporablja proti moljem). Vsebine dodajam, spreminjam ter prilagajam interesom in zmožnostim otrok. 44 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 45 Šolska praksa Tematski sklop: UMETNOSTNO BESEDILO Tema: Kamniti most: Okamneli svatje Splošni cilji: - učenci sprejemajo, interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila. Operativni cilji: - učenci razvijajo zmožnost za identifikacijo z eno od književnih oseb; - učenci razvijajo zmožnost poslušanja umetnostnega besedila. OBISK MOJSTRA STARE LJUDSKE OBRTI – PLETARJA Rokodelci – pletarji so deloma zasto- pani tudi v naših krajih, še posebej na kmetijah našega hribovitega okoliša. Pletarijo za domače potrebe, včasih pa je pletarstvo kmečkemu prebivalstvu omogočalo pomemben dodaten vir zaslužka. Pletar Zdravko Markelj, ki kljub svo- jim letom še vedno ohranja veselje do stare ljudske obrti, prihaja iz Sel- ške doline. Izdelal je že veliko košev, košar, cajn različnih oblik in velikosti, ki se jih je naučil po ljudskem izro- čilu iz roda v rod: od svojega očeta, dedka … Ustvarjalna žilica mu ne da miru, zato se rad domisli kaj novega. Izzive išče v iskanju materialov, ki jih ponuja na- rava, predvsem uporabi drevesa, kjer je pozoren na mnogo drobnih stvari, ki jih kot ljudski umetnik zazna (meh- koba, prožnost, barva materiala itd.). Nam je predstavil svojo posebno inova- cijo – ptičjo hiško z uporabo naravne barvitosti drenovih vejic v kombinaciji bukovega lesa. V šoli nas sicer obiskuje že vrsto let kot gost naše interesne dejavnosti, kjer učencem predstavi dolgo pot do izdelka. Preden lahko začne ustvar- jati, mora nabrati potreben materi- al. To so vrbove, leskove in drenove šibe. Čas za ustvarjanje ima pozimi. Predstavil nam je način pletenja ko- šar, košev in cajn ter omogočil, da so se s pletenjem preizkusili tudi učenci. Učenci so se preizkusili: v pletenju nedokončanih košar, – ki jih je pripravil mojster ljudske obrti; v pletenju iz volne, zobotrebcev in – plutovinastih zamaškov. Dejavnost smo povezali tudi z učnim predmetom slovenskega jezika. Tematski sklop, tema in cilji pri slo- venskem jeziku v povezavi z obiskom pletarja Tematski sklop: Veselo v šolo Tema: Rišemo poševne črte Splošni cilji: - učenci vadijo spretnost risanja poševnih črt v vse smeri na različne materiale in z različnimi pisali. Operativni cilji: - učenci rišejo poševne črte v peskovnik; - učenci rišejo poševne črte na plakate in v zvezek; - učenci razvijajo spretnost in vztrajnost. OB OGLEDU ŠKOFJELOŠKEGA GRADU Z NJEGOVIMI BOGATIMI ZBIRKAMI STARIH PREDMETOV Najprej smo se sprehodili po sobanah loškega gradu, kjer so učenci ob pripo- vedi vodnice začutili življenjski utrip na Škofjeloškem nekoč. Spoznavali so razliko med meščani in vaščani ter gospodo. Ogledali smo si pohištvo in postelje. Z začudenjem so občudovali omaro, ki je ob odprtju postala zasilna postelja. Še bolj nenavadna jim je bila informacija, da se je lahko tudi spodnji predal v omari uporabil za posteljo. Tudi način skrbi za osebno higieno jim je bil zanimiv. Opazili so, da »umi- valnik« nima odtoka. Tako so izvedeli, da se je voda vanj nalivala z vrči, od- stranjevala pa kar z izlivanjem skozi okno. Uporaba stranišč je bila podnevi mogoča samo zunaj v straniščih »na štrbunk«, ponoči pa z uporabo nočne posode. Razmere bivanja na vasi pa so bile še težje. Ob ogledu stare kmečke hiše so lažje razumeli razliko med gospodo in vaščani. DEDIŠČINA LJUDSKEGA IZROČILA Veliko vsebin ljudske dediščine upora- bim pri svoji interesni dejavnosti, kjer želim ohranjati kulturno dediščino v povezavi z otroštvom. Tako pojemo, plešemo, se igramo stare otroške igri- ce, izštevamo izštevanke, spoznava- mo igrače (punčka iz cunj, punčka iz lesene paličice iz bližnjega gozdička – oblikovana v obliki čevlja z visoko peto, piščalka ipd.), zgodbice, obuja- mo stare običaje (pirhanje, izdelava pirhov iz čebulnih olupkov), pečemo piškote, hkrati pa tudi v naravi iščemo znane zdravilne rastline ter spoznava- mo njihove zdravilne učinkovine (za čaje, poparke, odpiranje dihalnih poti s pomočjo izdelave kamilične blazi- nice, ki jo damo na prsi, ter izdelave dišeče vrečke, ki se uporablja proti moljem). Vsebine dodajam, spreminjam ter prilagajam interesom in zmožnostim otrok. 46 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 47 Šolska praksa Otrok, ki je zakotalil pirh, je posku- šal ciljati pirh vrstnika. Šteli so trke. Zmagovalec je bil tisti, ki je večkrat trknil v druge. Igra je po navadi po- tekala vso popoldne, zato so si trke na listič zapisovali s črticami, ob končani igri pa so prešteli in odkrili vrstni red zmagovalcev. Pri igri v prostoru so tla prekrili z mehko odejo, ki so jo ob robovih zvili in napravili varovalno ograjo. Na prostem, v neposrednem zunanjem okolju pa je igra potekala na travnati površini. Otroci so nekoč imeli tudi različne zanimive nagajive potegavščine, kjer je kdo uporabil leseni pirh za igro. Tako je vedno zmagoval, dokler ga niso odkrili. Ob nedeljah v velikonočnem času so se mladi fantje in dekleta igrali tudi igro sekanja pirhov. OD UST DO UST, IZ RODA V ROD Rada spremljam in raziskujem staro ljudsko izročilo svojih dedkov, babic in starejših ljudi, ki me obdajajo, ter iščem druge znane vire s pomočjo literature. Starejši so mi pripovedovali o svojih preprostih igrah, preprostem življenju, skromnih oblačilih, obutvi, dogodivšči- nah, šolanju, šolskih malicah, ki so jih nosili s sabo, prazničnih običajih, ple- sih na domovih, fantovskih prigodah in prigodah furmanov, rokodelskih veščinah in še kaj. Upam, da se bodo vsebine ljudskih otroških iger in plesov prenašale iz roda v rod ter tako živele z nami, hkrati pa bi šle v korak z današnjim časom. Prav tako bi bilo dobro, da zdaj še ži- veče rokodelske spretnosti, ki jih obvla- dajo posamezni mojstri, ne bi zamrle in bi mladi v njih našli ustvarjalno veselje, hkrati pa bi dodali svoj pridih ustvarjalnosti in imeli tako možnost za nove oblike v prihodnosti. Upam, da se na dneve kulturne dedi- ščine ne spomnimo le ob evropskih projektih, ampak jih občasno vnese- mo tudi v svoje vsakodnevno delo z otroki. Prav z vidika sodobnega časa smo do dediščine pogostokrat delali velike na- pake. Naš pogled na njo je bil tipično usmerjen s pozicij našega časa in tako smo jo tudi vrednotili, sprejemali, za- vračali ali ocenjevali. Modele dediščine je treba razumevati z vidika posamezne dobe in z upoštevanjem njenega nepre- stanega spreminjanja, priti do stika z našo sodobnostjo. Usmerjanje k dediščini ali bolje rečeno življenje z dediščino ne sme potekati na kaki površinski ravni, ampak predvsem v razkrivanju modelov, ki jih je zgodo- vina že neštetokrat preverila. Vsakdanje življenje naj se iz dneva v dan, v najšir- šem pomenu besede, kulturno bogati, sodobne izkušnje in rešitve naj oblikuje tudi iz raznoličnih in neizčrpnih modelov dediščine (Bogataj 2005, 45). SPOŠTOVANJE DEDIŠČINE JE SPOŠTOVA- NJE SAMEGA SEBE. (Bogataj 2005, 383) SKLEP Ljudsko izročilo živi tudi prek igre. Slednja je tako nujno potrebna, je de- javnost, prek katere poteka tudi uče- nje, sprošča in uči delovati v skupini, zmagovati in prenašati poraze. Tako v času računalnikov in nenehnega hite- nja otroke lahko spodbudimo k igranju starih ljudskih iger tudi na šolskem igrišču in jih s tem obudimo, da za- živijo tudi v njihovih domačih krajih. Ob tem ne potrebujemo posebnih pri- pomočkov, ampak prostor, čas, voljo in poznavanje pravil. Ob gibanju na prostem, druženju in nabiranju energije pa skrbimo tudi za zdrav otrokov razvoj telesa in duha. Literatura Angelos Baš (ur.) in Cveto Jeraša (ur.) (1980) Slovensko ljudsko izročilo. Pre- gled etnologije Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba in Institut za slovensko narodopisje pri SAZU. Janez Bogataj (1992) Sto srečanj z de- diščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. Janez Bogataj (1999) Mojstrovine Slove- nije, Srečanje s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus. Branko Fuchs (2006) Modeli poučevanja in učenja športna vzgoja. Ljudski plesi v osnovni šoli. Priročnik za učite- lje, mentorje in vaditelje. Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Viri Ljudsko izročilo iger: Prsti na roki, Ri- sanje človeka, Obiranje češenj, Ali je Peter doma; po pripovedi Jožeta Koširja (izvor Selška dolina, 1932) Ustno izročilo: Zdravko Markelj, pletar Loški muzej Škofja Loka Priloga 1. Prstne otroške igre, bibanke, igre Prsti na roki (palec) TA PRAV PIJMO, (kazalec) TA PRAV JEJMO, (sredinec) TA PRAV, KJE BOMO PA DOBIL, (prstanec) TA PRAV, OČKU IN MAMICI BOMO VZEL, (mezinec) TA PA PRAV ... HITER, HI- TER, HITER (tečeš s kazalcem in sre- dincem druge roke proti pazduhi in požgečkaš.) JAZ BOM PA VSE OČKU IN MAMIC POVEDU. 2. Risanje človeka (uporaba svinčni- ka, lista papirja; ali s kazalcem roke, risanje po hrbtu otroka) TOČKA, TOČKICA (oči v obliki pike), ČRTA, ČRTICA (nos, usta v obliki črte), MALA GLAVICA (glava v obliki kroga), UŠESA VELIKA, DA NE BODO GLUHA (nariše večja ušesa), TANEK VRAT (črta), TREBUH VELIK KAKOR SOD (velik krog), ROKE, KO KUKE (črti), NOGE, KO MIŠA (večji črti), POGLEJ TEGA ŠPIŠA (narišeš vijugaste črte na glavi – kot lase). Nastane človek. 3. Obiranje češenj (Prvi) STARŠ se uleže na blazino ali po- steljo in napravi hribček, (drugi) OTROK se mu usede na kolena in se igrata igro ČEŠNJE OBIRAT. DOBER DAN (prvi). Dober dan (drugi odzdravi). PO KAJ STE PA PRIŠLI? (prvi) ČEŠNJE BI RAD OBIRAL (drugi). KJE IMATE PA KLJUČEK? (prvi); to je le- sena veja v obliki črke J, da si lahko vejo povlekel k sebi in tako lažje obiral češnje, a otrok tu pokaže le eno roko. JA, TUKAJ. (Otrok pokaže eno roko.) KJE PA IMATE CAJNO? (prvi); to je poseb- na košarica, narobe obrnjene piramidne oblike, ki si jo s trakom prevezal okoli pasu – pri obiranju češenj. JA, TUKAJ JO IMAM. (Pokaže otrok drugo roko.) NO, POL PA POGLEJTE TAMLE GOR, GOR ..., KJER SO NAJLEPŠE ČEŠNJE NA VEJI IN JIH OBERITE (prvi), otrok (drugi) se razteguje v smeri pokazane veje dobrih, lepih češenj, dokler (prvi) – STARŠ ne razmakne kolen in otrok varno, nepričakovano pade na mehka tla med kolena (na posteljo). 4. Ali je Peter doma Starš in otrok sedita drug ob drugem. 1. primer ALI JE PETER DOMA? (Otrok starša prime za nos in ga vpraša.) NI GA. (Če starš odgovori, ni ga, je igra končana; če pa odgovori JE DOMA, se igra nadaljuje.) 2. primer ALI JE PETER DOMA? (Otrok starša prime za nos in ga vpraša.) JE. (Starš odgovori.) KAJ PA DELA? (Otrok ob tem starša še vedno drži za nos.) ŽLICE POMIVA. (Starš odgovori.) ALI MI BO KAKŠNO DAL? (Otrok vpraša.) JA, TUKAJ IMAŠ. (Če starš odgovori z DA in otroku žlice da – nakaže s prsti –, se igra konča.) Starš lahko igro zaključi tako, da otro- ku reče NE, NE DA. (Potem otrok igro zaključi in staršu rahlo zasuka nos.) 46 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 47 Šolska praksa Otrok, ki je zakotalil pirh, je posku- šal ciljati pirh vrstnika. Šteli so trke. Zmagovalec je bil tisti, ki je večkrat trknil v druge. Igra je po navadi po- tekala vso popoldne, zato so si trke na listič zapisovali s črticami, ob končani igri pa so prešteli in odkrili vrstni red zmagovalcev. Pri igri v prostoru so tla prekrili z mehko odejo, ki so jo ob robovih zvili in napravili varovalno ograjo. Na prostem, v neposrednem zunanjem okolju pa je igra potekala na travnati površini. Otroci so nekoč imeli tudi različne zanimive nagajive potegavščine, kjer je kdo uporabil leseni pirh za igro. Tako je vedno zmagoval, dokler ga niso odkrili. Ob nedeljah v velikonočnem času so se mladi fantje in dekleta igrali tudi igro sekanja pirhov. OD UST DO UST, IZ RODA V ROD Rada spremljam in raziskujem staro ljudsko izročilo svojih dedkov, babic in starejših ljudi, ki me obdajajo, ter iščem druge znane vire s pomočjo literature. Starejši so mi pripovedovali o svojih preprostih igrah, preprostem življenju, skromnih oblačilih, obutvi, dogodivšči- nah, šolanju, šolskih malicah, ki so jih nosili s sabo, prazničnih običajih, ple- sih na domovih, fantovskih prigodah in prigodah furmanov, rokodelskih veščinah in še kaj. Upam, da se bodo vsebine ljudskih otroških iger in plesov prenašale iz roda v rod ter tako živele z nami, hkrati pa bi šle v korak z današnjim časom. Prav tako bi bilo dobro, da zdaj še ži- veče rokodelske spretnosti, ki jih obvla- dajo posamezni mojstri, ne bi zamrle in bi mladi v njih našli ustvarjalno veselje, hkrati pa bi dodali svoj pridih ustvarjalnosti in imeli tako možnost za nove oblike v prihodnosti. Upam, da se na dneve kulturne dedi- ščine ne spomnimo le ob evropskih projektih, ampak jih občasno vnese- mo tudi v svoje vsakodnevno delo z otroki. Prav z vidika sodobnega časa smo do dediščine pogostokrat delali velike na- pake. Naš pogled na njo je bil tipično usmerjen s pozicij našega časa in tako smo jo tudi vrednotili, sprejemali, za- vračali ali ocenjevali. Modele dediščine je treba razumevati z vidika posamezne dobe in z upoštevanjem njenega nepre- stanega spreminjanja, priti do stika z našo sodobnostjo. Usmerjanje k dediščini ali bolje rečeno življenje z dediščino ne sme potekati na kaki površinski ravni, ampak predvsem v razkrivanju modelov, ki jih je zgodo- vina že neštetokrat preverila. Vsakdanje življenje naj se iz dneva v dan, v najšir- šem pomenu besede, kulturno bogati, sodobne izkušnje in rešitve naj oblikuje tudi iz raznoličnih in neizčrpnih modelov dediščine (Bogataj 2005, 45). SPOŠTOVANJE DEDIŠČINE JE SPOŠTOVA- NJE SAMEGA SEBE. (Bogataj 2005, 383) SKLEP Ljudsko izročilo živi tudi prek igre. Slednja je tako nujno potrebna, je de- javnost, prek katere poteka tudi uče- nje, sprošča in uči delovati v skupini, zmagovati in prenašati poraze. Tako v času računalnikov in nenehnega hite- nja otroke lahko spodbudimo k igranju starih ljudskih iger tudi na šolskem igrišču in jih s tem obudimo, da za- živijo tudi v njihovih domačih krajih. Ob tem ne potrebujemo posebnih pri- pomočkov, ampak prostor, čas, voljo in poznavanje pravil. Ob gibanju na prostem, druženju in nabiranju energije pa skrbimo tudi za zdrav otrokov razvoj telesa in duha. Literatura Angelos Baš (ur.) in Cveto Jeraša (ur.) (1980) Slovensko ljudsko izročilo. Pre- gled etnologije Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba in Institut za slovensko narodopisje pri SAZU. Janez Bogataj (1992) Sto srečanj z de- diščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. Janez Bogataj (1999) Mojstrovine Slove- nije, Srečanje s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus. Branko Fuchs (2006) Modeli poučevanja in učenja športna vzgoja. Ljudski plesi v osnovni šoli. Priročnik za učite- lje, mentorje in vaditelje. Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Viri Ljudsko izročilo iger: Prsti na roki, Ri- sanje človeka, Obiranje češenj, Ali je Peter doma; po pripovedi Jožeta Koširja (izvor Selška dolina, 1932) Ustno izročilo: Zdravko Markelj, pletar Loški muzej Škofja Loka Priloga 1. Prstne otroške igre, bibanke, igre Prsti na roki (palec) TA PRAV PIJMO, (kazalec) TA PRAV JEJMO, (sredinec) TA PRAV, KJE BOMO PA DOBIL, (prstanec) TA PRAV, OČKU IN MAMICI BOMO VZEL, (mezinec) TA PA PRAV ... HITER, HI- TER, HITER (tečeš s kazalcem in sre- dincem druge roke proti pazduhi in požgečkaš.) JAZ BOM PA VSE OČKU IN MAMIC POVEDU. 2. Risanje človeka (uporaba svinčni- ka, lista papirja; ali s kazalcem roke, risanje po hrbtu otroka) TOČKA, TOČKICA (oči v obliki pike), ČRTA, ČRTICA (nos, usta v obliki črte), MALA GLAVICA (glava v obliki kroga), UŠESA VELIKA, DA NE BODO GLUHA (nariše večja ušesa), TANEK VRAT (črta), TREBUH VELIK KAKOR SOD (velik krog), ROKE, KO KUKE (črti), NOGE, KO MIŠA (večji črti), POGLEJ TEGA ŠPIŠA (narišeš vijugaste črte na glavi – kot lase). Nastane človek. 3. Obiranje češenj (Prvi) STARŠ se uleže na blazino ali po- steljo in napravi hribček, (drugi) OTROK se mu usede na kolena in se igrata igro ČEŠNJE OBIRAT. DOBER DAN (prvi). Dober dan (drugi odzdravi). PO KAJ STE PA PRIŠLI? (prvi) ČEŠNJE BI RAD OBIRAL (drugi). KJE IMATE PA KLJUČEK? (prvi); to je le- sena veja v obliki črke J, da si lahko vejo povlekel k sebi in tako lažje obiral češnje, a otrok tu pokaže le eno roko. JA, TUKAJ. (Otrok pokaže eno roko.) KJE PA IMATE CAJNO? (prvi); to je poseb- na košarica, narobe obrnjene piramidne oblike, ki si jo s trakom prevezal okoli pasu – pri obiranju češenj. JA, TUKAJ JO IMAM. (Pokaže otrok drugo roko.) NO, POL PA POGLEJTE TAMLE GOR, GOR ..., KJER SO NAJLEPŠE ČEŠNJE NA VEJI IN JIH OBERITE (prvi), otrok (drugi) se razteguje v smeri pokazane veje dobrih, lepih češenj, dokler (prvi) – STARŠ ne razmakne kolen in otrok varno, nepričakovano pade na mehka tla med kolena (na posteljo). 4. Ali je Peter doma Starš in otrok sedita drug ob drugem. 1. primer ALI JE PETER DOMA? (Otrok starša prime za nos in ga vpraša.) NI GA. (Če starš odgovori, ni ga, je igra končana; če pa odgovori JE DOMA, se igra nadaljuje.) 2. primer ALI JE PETER DOMA? (Otrok starša prime za nos in ga vpraša.) JE. (Starš odgovori.) KAJ PA DELA? (Otrok ob tem starša še vedno drži za nos.) ŽLICE POMIVA. (Starš odgovori.) ALI MI BO KAKŠNO DAL? (Otrok vpraša.) JA, TUKAJ IMAŠ. (Če starš odgovori z DA in otroku žlice da – nakaže s prsti –, se igra konča.) Starš lahko igro zaključi tako, da otro- ku reče NE, NE DA. (Potem otrok igro zaključi in staršu rahlo zasuka nos.)