o NASILJU MOJCA DOBNIKAR Povzetek Ob konkretnem primeru nasilja nad mladim dekletom razmišlja avtorica o družbenih in psiholoških vzrokih nasilja nad ženskami. Zavzame se za načelo, da nasilje ni naCin komuni- ciranja med enakovrednimi partnerji; da ni problematična žrtev, temveč nasilnež; da nasilje ni nekaj samoumevnega in normalnega. Summary On the basis of a case of violence against a young girl the author reflects on social and psychological causes of violence against women. She pleads for the principle, that violence is not to be regarded just as a way of communica- tion between equal partners; that victim is not problemati- cal but the doer; that violence is not to be regarded as self-evident and natural. 'Magnetni ris zločina je zdaj že močnejši od sile težnosti." Aleš Debeljak, Imena smrti Za začetek naj povem zgodbo. Zgodbo o fantu, ki se je rodil v delavski družini, družini priseljencev z juga. Ko je bila mati noseča z njim, in to Je bila njena prva nosečnost. 318 M. Dobnikar Soc Delo 28, 1989, 3 jo je mož pretepal. Mogoče jo je pretepal tudi že prej, tega ne vem. Med dolgotrajnim zdravljenjem tuberkuloze so ji zdravniki svetovali, naj naredi abortus. Ni ga naredila, to je bilo proti njenim nazorom. Kljub bolezni in nasilju je rodila. Tega fanta. Fanta, ki je kasneje dobil Se nekaj bratov in sester, je oče pretepal že od malega, dobesedno Se kot dojenCka, tako kot njegove brate in sestre. Shodil je pozno, posteljo je močil Se v puberteti, grizel je nohte. Četrti razred osnovne Sole je ponavljal, ker je bil dalj časa na zdravljenju zara- di poSkodb, ki mu jih je prizadejal oče. Šolanje je končal s sedmimi razredi osnovne Sole. Potem se je zaposlil in opravljal različna dela. Se vedno je živel pri starSih. V devetnajstem letu se je zaljubil v domačinko, leto dni sta- rejSo Študentko. Zatajil ji je svoje ime in poreklo, zlagal se ji je, da hodi v zadnji letnik srednje Sole. Hodila sta nekaj mesecev, Se nekaj časa po njegovem odhodu v vojsko. Na zaprisego se je peljala skupaj z njegovim očetom in v pogo- voru z njim začela odkrivati laži. Cez nekaj časa se je odločila, da bo prekinila zvezo. PriSel je na dopust. Nekaj- krat sta se srečala. Ni se mogel sprijazniti s tem, da ga hoče zapustiti. Ubil jo je. Obsojen je na 14 let zapora. Na razglasitvi sodbe je bil oče pijan, mati in sestra sta jokal i. Psihiatrovo mnenje pravi, da je fant introvertiran, ne- gotov, brez zaupanja vase in v svoje sposobnosti, brez samo- spoštovanja, pa izredno občutljiv; počuti se odrinjenega, zapostavljenega. Kot delavec je bil priden, vesten, marljiv. Poskušal je preseči svoje socialno okolje. VojaSka karakte- ristika pravi, da je bil tih, miren vojak; da je vestno izpolnjeval povelja, imel pravilen odnos do sovojakov in nadrejenih. Pri pouku je dosegel odlične ocene. V enoti so ga zelo cenili, bil je pohvaljen kot najboljši vojak. Zakaj sem vam povedala to zgodbo? Gotovo ne samo zato, da bi vas ganila. Ce bi vas hotela ganiti, bi vam pripovedovala o žrtvi, o dvajsetletnem dekletu, ki je imelo med več kot 30 Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar 319 udarci z nožem Cas doživeti smrtno grozo. Za tragiCno zgodbo sem zvedela pred kratkim, ko so starSi umorjenega dekleta, v nemočnih poskusih, da bi post festum Se karkoli naredili, klicali na Sekcijo Lilit. Se nekaj časa po tem klicu sem se spraSevala, zakaj so nas poklicali, zakaj ravno nas; prav tako kot se verjetno vi zdaj spraSujete, zakaj sem vam povedala to zgodbo. Rada bi vas opozorila na tri točke, ki so po mojem mnenju ključne za razumevanje tega dogodka, pa tudi vpraSanja nasilja sploh: nasilja v družini, nasilja okolja in njegovih norm ter funkcioniranja institucije oziroma njenega proto- tipa, vojske. Ce se vsaj približno zanesemo na psihiatrovo oceno in mnenje centra za socialno delo, moramo ugotoviti, da so razmere v družini Se kako vplivale na oblikovanje otrokove osebnosti. Res je, dfa od njegovih bratov in sester ni Se ni- hče moril (podatkov o njihovem morebitnem asocialnem vedenju nimam), iz česar seveda lahko izpeljemo sklep, da ni nujno, da bi Se tako negativni vplivi pripeljali mlado osebo v asocialnost ali celo v zločin. Toda po drugi strani vemo in že vsi priznavamo, tudi socialne službe, da se vzorci družinskega vedenja prenaSajo z generacije na generacijo; da ima sin, ki je leta in leta gledal, kako oče pretepa mater, vse možnosti, da bo tudi sam pretepal svojo partner- ko, in da bo hči, ki je leta in leta gledala isto, precej verjetno tudi sama žrtev partnerjevega nasilja. Ce se temu pridruži Se introvertiranost in velika občutljivost otroka, toliko slabše, kajti to pomeni, da svojih čustvenih reakcij na vedenje ljudi okrog sebe ne bo znal niti mogel izražati. Ne bo jih znal niti mogel izraziti tako, da bi bilo to za okolje sprejemljivo in bi hkrati njega samega zadovoljilo. V našem - pa ne samo našem - primeru se je družinskim razmeram pridružil prav gotovo nezadovoljiv položaj družine v socialnem okolju. Gre za priseljence. Gre za ljudi, ki izhajajo iz drugačne kulture in drugačne mentalitete, zaradi česar gotovo nenehno živijo pod določenim pritiskom okolja. 320 M. Dobnikar Soc Delo 28, 1989, 3 Ta pritisk nekatere prisili v mimikrijo, druge v negativno reakcijo, odkrit odpor, tretje v čim popolnejšo asimilacijo, ki pa je gotovo možna šele v drugi generaciji. Fant iz zgod- be je najprej poskušal z mimikrijo. Prikril je svoje ime in materin jezik. Prikriti pa ni skušal samo svojega nacional- nega izvora temveC tudi socialnega. V družbi, ki ceni delavski razred samo deklarativno, ne daje pa mu možnosti za dostojanstveno življenje, je to seveda popolnoma razumljivo. Fantova osebnostna struktura je po mojem laiCnem mnenju popolnoma pohabljena. Njegovi starši so tujci v svojem oko- lju. V okolju ne morejo najti razumevanja, kaj šele odobra- vanja za življenjske vzorce, ki so jih prinesli iz svoje matične kulture. So torej razseljene osebe. Poleg tega sodijo na dno družbene lestvice. Njihovi osebni dohodki so bedni, komajda omogočajo preživetje, zaradi česar so njihove možnosti za prilagoditev okolju oziroma vživetje vanj še manjše. Oče je alkoholik. Mati je naučena ubogati, potrpeti, biti žrtev. Ne zna se postaviti niti zase niti za otroke. Otroci so temu vsak dan priča. Tudi sami so žrtve nasilja, ki se mu po prinesenih kulturnih vzorcih nimajo pravice upreti. Ko začnejo hoditi v šolo, se najbrž prvič zares srečajo z drugo kulturo. Ta kultura vsaj načelno ne odobrava nasilja. Torej ga skrivajo, tudi če so tako tepeni, da morajo v bolnišnico. Kje in kako naj se naučijo normalno komunicirati? V družini, kjer vlada zakon nasilja? V šoli, kjer skrivajo svoje poreklo, ker so že samo zaradi njega lahko žrtve posmeha, izigravanja in odklanjanja? V naj- boljšem primeru se naučijo biti skrivači. Tak skrivač - brez posmehljive konotacije - mora seveda v vojski popolno funkcionirati. Vojska je ustvarjena za skri- vače. Vse, kar zahteva od vojaka, je poslušnost, pokoravanje ukazom, ki sploh ni težko, dokler ne narediš nobenega prestopka. Ukazi so mnogokrat nelogični in nedoumljivi, pa nič zato. Lahko jih je ubogati, če razumeš osnovo, to je, da je njihov edini smisel v njih samih, da so sami sebi namen oziroma da je njihov edini namen poslušnost sama. Nič Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar 321 drugega. IzigravaS jo lahko po mili volji, da te le nihče ne ujame pri tem. Tako pohabljena osebnostna struktura, kot sem jo malo prej opisala, se temu seveda zlahka prilagodi. Se toliko lažje, če se nenadoma znajde v okolju, kjer njen jezik in poreklo nista tuja in kjer ni kaznovana brez vzroka, neupravičeno, kar se ji je prej dogajalo vse živ- ljenje. Moj sklep iz tega primera je, da je idealna osebnost za vojsko strukturno pohabljena osebnost, in obratno, da je idealno okolje za strukturno pohabljeno osebnost vojska. V primeru, o katerem sem govorila, so bili ustvarjeni idealni pogoji za nastanek takSne osebnosti: nasilje v dru- žini, nasilje okolja. V obeh sistuacijah obstajajo ljudje, ki imajo predpravice, in ljudje, ki imajo zelo malo ali nič pravic. Enakopravna komunikacija med neenakovrednimi seveda ni možna. Danes je v nekaterih krogih moderno govoriti, da je nasilje način komuniciranja. Takšno mnenje je mogoče slišati celo od socialnih delavcev. Socialna delavka, ki se je udeležila razgovora v Sekciji Lilit o nasilju nad ženskami, nam je prostodušno povedala: "Kadar pride k meni po pomoč ženska s takšnim problemom, ji najprej rečem, da jo ima mož, ki jo pretepa, rad." Ne pravim, da tako razmišljajo vsi so- cialni delavci in drugi strokovnjaki, h katerim se zatekajo po pomoč žrtve družinskega nasilja. Toda odgovori na anketo o nasilju nad ženskami, ki jo je Sekcija Lilit objavila v več časopisih, žal kažejo prav to, da je v institucijah, ki naj bi pomagale žrtvam nasilja, močno razSirjeno pojmovanje nasilja kot načina komuniciranja. Samo tako si je namreč mogoče razložiti, da velika večina žensk, ki so odgovorile na našo anketo, nikjer ni dobila ustrezne pomoči. To nas lahko začudi ali pa tudi ne. Institucija, pa naj bo še tako odprta, "mehka", ima nujno hierarhično strukturo in se navzven postavlja kot avtoriteta; strokovnjaki, ki so v njej zaposleni, imajo znanje, imajo vednost, ki je upo- rabniki, žrtve, potrebne pomoči, bojda nimajo. Znanje je seveda moč in v tem primeru sploh ne edina. Spet smo pri 322 M. Dobnikar Soc Delo 28, 1989, 3 problemu (ne)enakovredne komunikacije. Strokovnjak lahko žrtvi nasilja verjame ali ne. Njen problem se mu lahko zdi problem ali ne. Lahko se mu zdi, da žrtev potrebuje pomoč - ali pa ne. In mimogrede sami žrtvi naprti krivdo za njen položaj ("teorije" o izzivanju, sadomazohistiCnih odnosih ipd. ). Anketa, ki sem Jo omenila. Je bila prvi korak k ustano- vitvi telefona SOS in zatoCiSCa za ženske in otroke, žrtve nasilja. Izhodišče te akcije Je, da nasilje ni način koauni- ciranja med enakovrednimi partnerji in da ni probleaatiCna žrtev, temveč nasilnež. IzkuSnJe telefonov SOS in centrov za žrtve nasilja po svetu kažejo, da so ženske žrtve nasilja samo zato, ker so ženske, in da so vse druge razlage racio- nalizacije v korist nasilneža, tj. moSkega. Socializacija otrok poteka različno glede na spol. Ženska Je v njej postavljena na mesto šibkeJSega, nemočnega, in- feriornega, tistega, ki Je potreben zaSčite, kar pa hkrati že pomeni tudi na mesto tistega, nad katerim se dokazuje premoč. Nasilje Je potemtakem problem razmerja moči. To razmerje moči - med moškim in žensko - prepreda celotno družbeno strukturo in se v družini samo najjasneje izkrista- lizira. Najti ga Je mogoče v vseh socialnih slojih, v vseh izobrazbenih strukturah, v vseh starostnih obdobjih, ne nazadnje skoraj v vseh kulturah in seveda v vseh insti- tucijah. Skratka, nasilje je kulturni vzorec, ki ga vsi bolj ali manj sprejemamo. Izhodišče akcije za telefon SOS in zatočišče je ravno nasprotno: nasilje ni samoumevno, ni normalno. Končno Je treba reči bobu bob. Nasilnež Je res morda tudi sam žrtev - problematičnega socialnega okolja, družinskih razmer ipd. - vendar kljub temu ostaja nasilnež. Žrtev Je tista, ki Je potrebna razumevanja in pomoči. Prostovoljke, ki bodo delale na telefonu, bodo žrtvam nasilja dajale informacije o inšti- Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar 323 tucijah, ki jim lahko pomagajo, v razgovoru jim bodo poma- gale analizirati nasilno situacijo, vzroke zanjo, možnosti razrešitve. Ob SOS telefonu bodo organizirane skupine samo- pomoCi, katerih osnovni cilj bo razvijanje samospoštovanja. Glavni razlogi, zakaj ženske trpijo nasilje, so namreC strah, občutek manjvrednosti, srcui in seveda upanje, da bo nasilnež spremenil svoje vedenje. Toda le kdaj se je to že zgodilo? Mojca Dobnikar, prevajalka, publicistka, PovSetova 104 d, LJubljana