o NASILJU
MOJCA DOBNIKAR
Povzetek
Ob konkretnem primeru nasilja nad mladim dekletom razmišlja
avtorica o družbenih in psiholoških vzrokih nasilja nad
ženskami. Zavzame se za načelo, da nasilje ni naCin komuni-
ciranja med enakovrednimi partnerji; da ni problematična
žrtev, temveč nasilnež; da nasilje ni nekaj samoumevnega in
normalnega.
Summary
On the basis of a case of violence against a young girl the
author reflects on social and psychological causes of
violence against women. She pleads for the principle, that
violence is not to be regarded just as a way of communica-
tion between equal partners; that victim is not problemati-
cal but the doer; that violence is not to be regarded as
self-evident and natural.
'Magnetni ris zločina je zdaj že močnejši od sile težnosti."
Aleš Debeljak, Imena smrti
Za začetek naj povem zgodbo. Zgodbo o fantu, ki se je
rodil v delavski družini, družini priseljencev z juga. Ko je
bila mati noseča z njim, in to Je bila njena prva nosečnost.
318	M. Dobnikar	Soc Delo 28, 1989, 3
jo je mož pretepal. Mogoče jo je pretepal tudi že prej, tega
ne vem. Med dolgotrajnim zdravljenjem tuberkuloze so ji
zdravniki svetovali, naj naredi abortus. Ni ga naredila, to
je bilo proti njenim nazorom. Kljub bolezni in nasilju je
rodila. Tega fanta.
Fanta, ki je kasneje dobil Se nekaj bratov in sester, je
oče pretepal že od malega, dobesedno Se kot dojenCka, tako
kot njegove brate in sestre. Shodil je pozno, posteljo je
močil Se v puberteti, grizel je nohte. Četrti razred osnovne
Sole je ponavljal, ker je bil dalj časa na zdravljenju zara-
di poSkodb, ki mu jih je prizadejal oče. Šolanje je končal s
sedmimi razredi osnovne Sole. Potem se je zaposlil in
opravljal različna dela. Se vedno je živel pri starSih. V
devetnajstem letu se je zaljubil v domačinko, leto dni sta-
rejSo Študentko. Zatajil ji je svoje ime in poreklo, zlagal
se ji je, da hodi v zadnji letnik srednje Sole. Hodila sta
nekaj mesecev, Se nekaj časa po njegovem odhodu v vojsko. Na
zaprisego se je peljala skupaj z njegovim očetom in v pogo-
voru z njim začela odkrivati laži. Cez nekaj časa se je
odločila, da bo prekinila zvezo. PriSel je na dopust. Nekaj-
krat sta se srečala. Ni se mogel sprijazniti s tem, da ga
hoče zapustiti. Ubil jo je. Obsojen je na 14 let zapora. Na
razglasitvi sodbe je bil oče pijan, mati in sestra sta
jokal i.
Psihiatrovo mnenje pravi, da je fant introvertiran, ne-
gotov, brez zaupanja vase in v svoje sposobnosti, brez samo-
spoštovanja, pa izredno občutljiv; počuti se odrinjenega,
zapostavljenega. Kot delavec je bil priden, vesten, marljiv.
Poskušal je preseči svoje socialno okolje. VojaSka karakte-
ristika pravi, da je bil tih, miren vojak; da je vestno
izpolnjeval povelja, imel pravilen odnos do sovojakov in
nadrejenih. Pri pouku je dosegel odlične ocene. V enoti so
ga zelo cenili, bil je pohvaljen kot najboljši vojak.
Zakaj sem vam povedala to zgodbo? Gotovo ne samo zato, da
bi vas ganila. Ce bi vas hotela ganiti, bi vam pripovedovala
o žrtvi, o dvajsetletnem dekletu, ki je imelo med več kot 30
Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar	319
udarci z nožem Cas doživeti smrtno grozo. Za tragiCno zgodbo
sem zvedela pred kratkim, ko so starSi umorjenega dekleta,
v nemočnih poskusih, da bi post festum Se karkoli naredili,
klicali na Sekcijo Lilit. Se nekaj časa po tem klicu sem se
spraSevala, zakaj so nas poklicali, zakaj ravno nas; prav
tako kot se verjetno vi zdaj spraSujete, zakaj sem vam
povedala to zgodbo.
Rada bi vas opozorila na tri točke, ki so po mojem mnenju
ključne za razumevanje tega dogodka, pa tudi vpraSanja
nasilja sploh: nasilja v družini, nasilja okolja in njegovih
norm ter funkcioniranja institucije oziroma njenega proto-
tipa, vojske.
Ce se vsaj približno zanesemo na psihiatrovo oceno in
mnenje centra za socialno delo, moramo ugotoviti, da so
razmere v družini Se kako vplivale na oblikovanje otrokove
osebnosti. Res je, dfa od njegovih bratov in sester ni Se ni-
hče moril (podatkov o njihovem morebitnem asocialnem vedenju
nimam), iz česar seveda lahko izpeljemo sklep, da ni nujno,
da bi Se tako negativni vplivi pripeljali mlado osebo v
asocialnost ali celo v zločin. Toda po drugi strani vemo in
že vsi priznavamo, tudi socialne službe, da se vzorci
družinskega vedenja prenaSajo z generacije na generacijo;
da ima sin, ki je leta in leta gledal, kako oče pretepa
mater, vse možnosti, da bo tudi sam pretepal svojo partner-
ko, in da bo hči, ki je leta in leta gledala isto, precej
verjetno tudi sama žrtev partnerjevega nasilja. Ce se temu
pridruži Se introvertiranost in velika občutljivost otroka,
toliko slabše, kajti to pomeni, da svojih čustvenih reakcij
na vedenje ljudi okrog sebe ne bo znal niti mogel izražati.
Ne bo jih znal niti mogel izraziti tako, da bi bilo to za
okolje sprejemljivo in bi hkrati njega samega zadovoljilo.
V našem - pa ne samo našem - primeru se je družinskim
razmeram pridružil prav gotovo nezadovoljiv položaj družine
v socialnem okolju. Gre za priseljence. Gre za ljudi, ki
izhajajo iz drugačne kulture in drugačne mentalitete, zaradi
česar gotovo nenehno živijo pod določenim pritiskom okolja.
320	M. Dobnikar	Soc Delo 28, 1989, 3
Ta pritisk nekatere prisili v mimikrijo, druge v negativno
reakcijo, odkrit odpor, tretje v čim popolnejšo asimilacijo,
ki pa je gotovo možna šele v drugi generaciji. Fant iz zgod-
be je najprej poskušal z mimikrijo. Prikril je svoje ime in
materin jezik. Prikriti pa ni skušal samo svojega nacional-
nega izvora temveC tudi socialnega. V družbi, ki ceni
delavski razred samo deklarativno, ne daje pa mu možnosti za
dostojanstveno življenje, je to seveda popolnoma razumljivo.
Fantova osebnostna struktura je po mojem laiCnem mnenju
popolnoma pohabljena. Njegovi starši so tujci v svojem oko-
lju. V okolju ne morejo najti razumevanja, kaj šele odobra-
vanja za življenjske vzorce, ki so jih prinesli iz svoje
matične kulture. So torej razseljene osebe. Poleg tega
sodijo na dno družbene lestvice. Njihovi osebni dohodki so
bedni, komajda omogočajo preživetje, zaradi česar so njihove
možnosti za prilagoditev okolju oziroma vživetje vanj še
manjše. Oče je alkoholik. Mati je naučena ubogati, potrpeti,
biti žrtev. Ne zna se postaviti niti zase niti za otroke.
Otroci so temu vsak dan priča. Tudi sami so žrtve nasilja,
ki se mu po prinesenih kulturnih vzorcih nimajo pravice
upreti. Ko začnejo hoditi v šolo, se najbrž prvič zares
srečajo z drugo kulturo. Ta kultura vsaj načelno ne odobrava
nasilja. Torej ga skrivajo, tudi če so tako tepeni, da
morajo v bolnišnico. Kje in kako naj se naučijo normalno
komunicirati? V družini, kjer vlada zakon nasilja? V šoli,
kjer skrivajo svoje poreklo, ker so že samo zaradi njega
lahko žrtve posmeha, izigravanja in odklanjanja? V naj-
boljšem primeru se naučijo biti skrivači.
Tak skrivač - brez posmehljive konotacije - mora seveda v
vojski popolno funkcionirati. Vojska je ustvarjena za skri-
vače. Vse, kar zahteva od vojaka, je poslušnost, pokoravanje
ukazom, ki sploh ni težko, dokler ne narediš nobenega
prestopka. Ukazi so mnogokrat nelogični in nedoumljivi, pa
nič zato. Lahko jih je ubogati, če razumeš osnovo, to je, da
je njihov edini smisel v njih samih, da so sami sebi namen
oziroma da je njihov edini namen poslušnost sama. Nič
Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar	321
drugega. IzigravaS jo lahko po mili volji, da te le nihče ne
ujame pri tem. Tako pohabljena osebnostna struktura, kot sem
jo malo prej opisala, se temu seveda zlahka prilagodi. Se
toliko lažje, če se nenadoma znajde v okolju, kjer njen
jezik in poreklo nista tuja in kjer ni kaznovana brez
vzroka, neupravičeno, kar se ji je prej dogajalo vse živ-
ljenje. Moj sklep iz tega primera je, da je idealna osebnost
za vojsko strukturno pohabljena osebnost, in obratno, da je
idealno okolje za strukturno pohabljeno osebnost vojska.
V primeru, o katerem sem govorila, so bili ustvarjeni
idealni pogoji za nastanek takSne osebnosti: nasilje v dru-
žini, nasilje okolja. V obeh sistuacijah obstajajo ljudje,
ki imajo predpravice, in ljudje, ki imajo zelo malo ali nič
pravic. Enakopravna komunikacija med neenakovrednimi seveda
ni možna.
Danes je v nekaterih krogih moderno govoriti, da je
nasilje način komuniciranja. Takšno mnenje je mogoče slišati
celo od socialnih delavcev. Socialna delavka, ki se je
udeležila razgovora v Sekciji Lilit o nasilju nad ženskami,
nam je prostodušno povedala: "Kadar pride k meni po pomoč
ženska s takšnim problemom, ji najprej rečem, da jo ima mož,
ki jo pretepa, rad." Ne pravim, da tako razmišljajo vsi so-
cialni delavci in drugi strokovnjaki, h katerim se zatekajo
po pomoč žrtve družinskega nasilja. Toda odgovori na anketo
o nasilju nad ženskami, ki jo je Sekcija Lilit objavila v
več časopisih, žal kažejo prav to, da je v institucijah, ki
naj bi pomagale žrtvam nasilja, močno razSirjeno pojmovanje
nasilja kot načina komuniciranja. Samo tako si je namreč
mogoče razložiti, da velika večina žensk, ki so odgovorile
na našo anketo, nikjer ni dobila ustrezne pomoči.
To nas lahko začudi ali pa tudi ne. Institucija, pa naj
bo še tako odprta, "mehka", ima nujno hierarhično strukturo
in se navzven postavlja kot avtoriteta; strokovnjaki, ki so
v njej zaposleni, imajo znanje, imajo vednost, ki je upo-
rabniki, žrtve, potrebne pomoči, bojda nimajo. Znanje je
seveda moč in v tem primeru sploh ne edina. Spet smo pri
322	M. Dobnikar	Soc Delo 28, 1989, 3
problemu (ne)enakovredne komunikacije. Strokovnjak lahko
žrtvi nasilja verjame ali ne. Njen problem se mu lahko zdi
problem ali ne. Lahko se mu zdi, da žrtev potrebuje pomoč -
ali pa ne. In mimogrede sami žrtvi naprti krivdo za njen
položaj ("teorije" o izzivanju, sadomazohistiCnih odnosih
ipd. ).
Anketa, ki sem Jo omenila. Je bila prvi korak k ustano-
vitvi telefona SOS in zatoCiSCa za ženske in otroke, žrtve
nasilja. Izhodišče te akcije Je, da nasilje ni način koauni-
ciranja med enakovrednimi partnerji in da ni probleaatiCna
žrtev, temveč nasilnež. IzkuSnJe telefonov SOS in centrov za
žrtve nasilja po svetu kažejo, da so ženske žrtve nasilja
samo zato, ker so ženske, in da so vse druge razlage racio-
nalizacije v korist nasilneža, tj. moSkega.
Socializacija otrok poteka različno glede na spol. Ženska
Je v njej postavljena na mesto šibkeJSega, nemočnega, in-
feriornega, tistega, ki Je potreben zaSčite, kar pa hkrati
že pomeni tudi na mesto tistega, nad katerim se dokazuje
premoč. Nasilje Je potemtakem problem razmerja moči. To
razmerje moči - med moškim in žensko - prepreda celotno
družbeno strukturo in se v družini samo najjasneje izkrista-
lizira. Najti ga Je mogoče v vseh socialnih slojih, v vseh
izobrazbenih strukturah, v vseh starostnih obdobjih, ne
nazadnje skoraj v vseh kulturah in seveda v vseh insti-
tucijah. Skratka, nasilje je kulturni vzorec, ki ga vsi bolj
ali manj sprejemamo.
Izhodišče akcije za telefon SOS in zatočišče je ravno
nasprotno: nasilje ni samoumevno, ni normalno. Končno Je
treba reči bobu bob. Nasilnež Je res morda tudi sam žrtev -
problematičnega socialnega okolja, družinskih razmer ipd. -
vendar kljub temu ostaja nasilnež. Žrtev Je tista, ki Je
potrebna razumevanja in pomoči. Prostovoljke, ki bodo delale
na telefonu, bodo žrtvam nasilja dajale informacije o inšti-
Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar	323
tucijah, ki jim lahko pomagajo, v razgovoru jim bodo poma-
gale analizirati nasilno situacijo, vzroke zanjo, možnosti
razrešitve. Ob SOS telefonu bodo organizirane skupine samo-
pomoCi, katerih osnovni cilj bo razvijanje samospoštovanja.
Glavni razlogi, zakaj ženske trpijo nasilje, so namreC
strah, občutek manjvrednosti, srcui in seveda upanje, da bo
nasilnež spremenil svoje vedenje. Toda le kdaj se je to že
zgodilo?
Mojca Dobnikar, prevajalka, publicistka, PovSetova 104 d,
LJubljana