aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa A-----Industrija - ) B B B B BB B B : oc c|Mc\c c čem babaže: „ , iHubltana aaa/9 ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBi CCCCI bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb (Št.68) Ljubljana, december 1984 SREČNO 85! Bralcem Glasila KTL želimo veliko delovnih uspehov in obilo osebnega zadovoljstva v letu 1985______Uredništvo! Leto je zopet naokrog Leto je zopet naokrog. Običaj je. da ga ob prehodu v Novo leto tehtamo in ocenjujemo predvsem iz vidika, kako se je odrazilo na našem počutja in koliko osebne sreče smo bili deležni Alije bilo radodarno ali skopo. 'Želim, da bi bilo več takih, ki so bili zadovoljni, čeprav so nam objektivni pogoji življenja in dela v zadnjih nekaj letih povzročili veliko skrbi in dostikrat smo sc s strahom spraševali, kako bo šlo naprej. Nakopičeni družbeno ekonomski problemi, zaostrene razmere gospodarjenja, veliki notranji in zunanji dolgovi so v vsem spremenili in otežili naše delo in zahtevajo od nas vseh več truda in naporov ter več tolerance inerazumevanja. Tudi napovedi za naprej niso obetavne in pričakujemo za prihodnje leto še težje razmere. No, če pogledamo, kako pa smo mi v KTL gospodarili in si ustvarjali svoj materialni položaj lahko povem, da smo bili nadpovprečno uspešni, da niso nikdar bili naši osebni dohodki ogroženi, da smo lahko izplačevali vse obveze iz dogovorov iz sklada skupne porabe, da smo zopet likvidni in da smo tudi za razširitev materialne osnove dela lahko namenili dokaj večji kos ostanka čistega dohodka kot so ga drugi in mnogo več kot lani Tudi naši načrti za leto 1985 niso pesimistični, vendar bo za enake rezultate kot smo jih dosegli v letu 1984 potrebno več delati in tudi bolje gospodariti. Sreča, da imamo še nekaj notranjih rezerv, da bo to mogoče. Če bo to uresničeno, pa bo odvisno od vas vseh delavcev KTL. Želim vsem članom kolektiva KTL in njihovim družinam ter njihovim dragim zdravo in uspešno Novo leto. Miran RIŽNER Iz vsebine: stran: — Drugi o nas 8 — Poslovni odbor informira in pojasnjuje — Osnovne predpostavke za plan 1985 2,3,4 4 — S proslave v tozdu Kuverta — Kakšen osebni dohodek — iz tozda Kartonaža Rakek 9,10 10 10 — Proizvodnja v novembru 5 — Letni sestanek OOS - DSSS 11 — Dobitniki plaket DO KTL 5,6 — šport — rekreacija Humor 11, 12, 13, 14 — Iz tozda Embalažni servis Koper 7 Fotografije: Seme NADALJEVANJE RAZGOVORA - POSLOVODNI ODBOR KTL INFORMIRA IN POJASNJUJE Poslujemo uspešno — toda z izjemami... Iz razgovora članov poslovodnega odbora KTL z dne 6. novembra 1984 objavljamo še tisti del vprašanj in odgovorov, ki niso bili objavljeni v prejšnji številki glasila zaradi preobsežnosti gradiva. USTREZNO NAGRAJEVATI NE SAMO PROIZVODNA TEMVEČ TUDI VSA USTVARJALNA IN DRUGA DELA Alojz Čuk: "V izvajanju tovariša Odlazka je bilo podano tudi mnenje, kako zmanjšati stroške poslovanja in sicer tako, da tam kjer je možno prevzame delo dveh delavcev en sam. Kaj naj v tem primeru storimo z delavcem, ki je odveč? Prav tako bi še dodal trditev, da delavec, ki dela za strojem dejansko dela — toda, da so na drugi strani velike rezerve v pomanjkljivi organizaciji dela ter seveda na drugih področjih. Zato me zanima ali se predvidevajo, vsaj za naslednje srednjeročno obdobje, kake spremembe pri dejanskem nagrajevanju po delu za vse delavce? Tako kot pri proizvodnih delavcih, bi namreč morali tudi pri ostalih režijskih delavcih, z ustreznimi merili spodbujati nagrajevanje vsega ustvarjalnega, kreativnega in drugega dela, kajti drugače ne bomo prišli daleč naprej ?" Odlazek: Bi povdaril, da se je moje izvajanje nanašalo na naš celotni sistem v KTL oziroma celo za širši sistem v državi. Nam vsem je namreč jasno, da višek delavcev ne moremo reševati tako kot recimo na zapadu, da jih zaradi tehnološkega viška enostavno odpustimo. Pri nas smo te zadeve reševali z novimi investicijami kar pa seveda v teh časih ni mogoče. To velja tudi za KTL, saj je skoraj vsaka nova investicija vezana na uvoz opreme, katero pa je v tem trenutku razen izrednih izjem skoraj 100% prepovedano uvažati. Zato razmišljamo tudi o tem, da bi preveliko število nezaposlenih skušali reševati tudi z aktiviranjem nekaterih starih programov, kjer je več ročnega dela, s težnjo, da bi se delavci zaposlili bolj racionalno, kajti edino to je rešitev. Če pa bodo pričela padati naročila bo postala situacija še mnogo bolj kritična. Žal se morda tudi situacija v naslednjem srednjeročnem obdobju glede možnosti novega večjega investiranja v KTL ne bo spremenila, ker večjih investicijskih izdatkov tako dinarskih, kot deviznih ne moremo prenesti. Zato bo potrebno vprašanje zaposlovanja novih mladih delavcev nujno rešiti v okviru naše družbe — kako, pa za sedaj še ne vemo. GLEDE NA SPREJETO STALIŠČE SE PRIPADAJOČA MASA ZA IZPLAČILO OD IZRAČUNAVA PO KRITERIJIH POSLOVANJA ZA CELOTNO KTL Seme: Lani smo na enakem razgovoru govorili o predvidevanju, da bi osebni dohodki v KTL letos, ne samo sledili realnemu znesku, temveč ga celo za 5% presegli. Cene so se v letošnjem oktobru nap-ram lanskem v istem mesecu povečale za 58,4%, v analizi za letošnje 9—mesečno poslovanje pa se predvideva samo 45%-na rast istih. Ali to pomeni, da bomo imeli padec realnega osebnega dohodka, pa čeprav samo v 9—mesečnem poslovanju dosegli 83% večji dohodek ter 105% večja sredstva za akumulacijo in amortizacijo, kot v istem obdobju lani. Ali ne moremo povečati izplačila za OD, da bi tako dosegli vsaj realne, če je s strani sindikata v zadnjem času dana pobuda, da bi tiste OZD, ki dosegajo dobre pozitivne rezultate, lahko izplačale take osebne dohodke. Ali je za tako neizplačilo krivo samo nedoseganje plana izvoza, kar pa vemo, da je že zahtevek plansko visoko postavljen, glede na naše okoliščine, ker ga brez upoštevanja posrednega izvoza težko dosežemo? Odlazek: KTL se pri politiki izplačevanja osebnih dohodkov drži družbenega dogovora sprejetega za leto 1984. V tem dogovoru je določenih pet kriterijev po katerih se oblikuje masa za izplačilo osebnih dohodkov in sicer od produktiv- nosti, ekonomičnosti, rentabilnosti do uspešnosti poslovanja ter izvoza. V družbenem dogovoru je dano na voljo temeljnim organizacijam, da se vsaka tozd za sebe izračunava po teh kriterijih, ali pa se to izvrši na nivoju delovne organizacije. V glavnem smo se odločili za to,da se OD obračunava na nivoju delovne organizacije. Zato se vsak mesec na sejah koordinacije, ko sprejemamo operativni plan za naslednji mesec, dogovorimo tudi za politiko izplačila osebnih dohodkov. Izračun povprečja na nivoju delovne organizacije pa seveda tistim najbolj uspešnim ne dovoljuje, da bi si izplačali vse po svojem izračunu, tako, da ostane nekaj tudi za ostale trenutno manj uspešne tozde. To je pač socialistično načelo, da mora močnejši pomagati šibkejšemu. Tako smo v povprečju po planu za.celotno delovno organizacijo predvideli povečanje za 35%, toda ker smo dosegli pri vseh postavkah poslovanja, razen v izvozu, visoke prekoračitve planskih postavk, smo se že sami korigirali po devetih mesecih s tem, da smo sklenili naj bo to povečanje koncem leta 45%. Povdarjam "koncem leta", kajti računati moramo namreč, da bo ta indeks sedaj zaradi večjih izplačil OD v drugem polletju, predvsem pa koncem lanskega leta, relativno še nekoliko padal. Seveda pa je ta procent povečanja po posameznih temeljnih organizacijah različen in sicer: v Kartonaži Rakek 47%, Lepenki 41% - glede na njihove težave, Valkartonu 54% -ker je dosedaj zaostajal vkljub doseženim dobrim poslovnim rezultatom, Kartonažni Ljubljana 42% — kar pa je že zelo visoko glede na sedanje poslovne rezultate, Papirna konfekcija 48%, Jelp-lastu 45%, Kuverti 30% — ker je bila že dosedaj zelo visoka z osebnimi dohodki in teh vkljub dobrim poslovnim rezultatom ne more še višati. Tiki 53%, Embalažnem servisu 45%, Sigmi 45% in delovni skupnosti 45%. Taka izplačila bi bila tudi v skladu z družbenim dogovorom, ali pa ga bomo morda celo malo prekoračili, če se bo vse izteklo tako, kakor predvidevamo. SINDIKAT BI MORAL OBVEZNO DATI POBUDO ZA SPREMEMBO KRITERIJEV GLEDE IZPLAČEVANJA OSEBNIH DOHODKOV PO DRUŽBENEM DOGOVORU Seme: Kot sem razumel pobudo sindikatov, je celo dovoljeno, da take organizacije lahko prekoračijo družbeni dogovor. Odlazek: Da, tako deklarativno sicer resnično piše v časopisih, da bi se delavce da ne rečem dobesedno —zavajalo. Tudi sam sem namreč bral to stališče mestnih sindikatov. Samo ko gremo računati rezultate po kriterijih družbenega dogovora pa vidiš, da so te zahteve v njem tako visoketda ti v izračunu nič ne dajo. Če se lahko tako na pamet govori, brez izračuna, pa je dejansko to čisto zavajanje. Seveda so na sindikatu povdarjali, da se ne da več tako živeti in kam to stanje pelje, ker so se cene povečale več, kot osebni dohodki. Toda družbeni'dogovor pa je le takšen, da te na koncu če si ga prekoračil, kličejo na razgovor in pravijo "nazaj boste dali!" In kdo si tedaj lahko dovoli, da bo od delavca zahteval vračilo! Mislim, da bi sindikati obvezno morali zahtevati spremembo družbenega dogovora in v tej smeri dati takojšnjo pobudo. DELAVCEM V TOZDU LEPENKA SOLIDARNOSTNO POMAGAMO, DA NIMAJO PRENIZKIH OSEBNIH DOHODKOV Seme: Osebni dohodki v tozdu Lepenka so glede na planirane sorazmerno nižji v KTL. Vemo, da je ta temeljna organizacija zaradi zakasnelega zaključka investicije in drugih okoliščin prišla v situacijo, da dosega nižji dohodek in s tem tudi nižje osebne dohodke. Ali ste mi že odgovorili na to vprašanje preje, z navedbo solidarnost- Ana Prah pri vlaganju tekstilnih konusov v žlebilno - robilni stroj nadalj. na 3. str. Kamion naložen s škatlami iz sive lepenke za izvoz v Zapadno Nemčijo nega obračunavanja pripadajoče mase za OD po družbenem dogovoru za celotno KTL. Odlazek: Da, saj bi drugače glede na sam rezultat poslovanja, morali izplačevati dosti nižje osebne dohod ke. V BODOČE VEČ IZVOZA V DOGOVORU DOBAVITELJEM kvalitetnih materialov Ob SKUPNI DELITVI PRIDOBLJENIH DEVIZ Uršič: Povrnila bi se s svojim vprašanjem še na prejšnjo temo o vprašanju izvoza in sicer, kako KTL nastopa na tujem tržišču, ker mislim, da z našimi dobavitelji ne najdemo nekega skupnega jezika? Moder: Menim, da je bil tudi pri tem nekak defekt v našem razmišljanju, ki pa smo ga le dokončno zlomili in sicer vse tiste odpore, če jih lahko tako imenujem, okrog našega skupnega izvoza. Ugotavljamo namreč, da nam naši dobavitelji, seveda če jim tega izrecno ne povemo, da gre pri dobavi materiala za izvoz, pošljejo pač takega — naše jugoslovanske kvalitete, ki ni samo bistveno slabši od njihovega izvoznega, temveč tudi od nekate- rih že obstoječih znanih standardov v Jugoslaviji, katerih pa se seveda nihče ne drži. Ni dvoma, da je izdelke iz takih materialov zelo težko prodati na zunanjem tržišču, kar nam seveda naša praksa tudi stalno potrjuje. Glede na našo veliko lakoto po deviznih sredstvih, smo pač sklepali take aranžmaje, ko smo pri dobaviteljih zamolčali, da bo šla surovina v izvoz in to le z željo "sami iztržiti čim več deviz." Končno smo namreč le ugotovili, da nas je ta velika težnja po devizah pripeljala tudi, sicer v manjšini, do aranžmajev, ki so bili tako neatraktivni, da pri njihovi izvozni ceni, še cene surovin nismo pokrili. Taka lakota pa je presegla vse meje, zato smo se odločili, da v take oblike izvoza dobesedno "za vsako ceno" ne smemo več. Tak izvoz bo zato v bodoče mogoč le v skupni navezi z dobaviteljem in z ustrezno delitvijo priliva deviz med dobaviteljem surovine in nami. Ugotavljamo namreč da nam je v bistveno večjem interesu, da delamo normalno pa makar za ceno manjših deviznih prilivov, (prip. ur.: zaradi že preje navedene delitve deviz z dobaviteljem) kot pa da gremo dobesedno v avanturo s tem, da z zelo dvomljivo kvaliteto poskušamo prodirati na tuja tržišča. Bodoča praksa bo zato pokazala ali bomo zato imeli več takšnih poslov, to je tako imenovanega posrednega izvoza. Mislim, da nam to mora biti tudi naša nadaljna usmeritev. Manj pridobljenih deviz bo sicer zato zahtevalo določen preobrat pri zahtevkih tozdov po devizah čeprav bomo skušali, sicer težko, manjkajoči del deviz pridobiti tudi na drugi način. SEDANJE TRŽNE RAZMERE NAM NISO DOVOLJEVALE, DA BI OD KUPCEV ZAHTEVALI PRI POSREDNEM IZVOZU DEVIZNO SOUDELEŽBO Seme: Omenili ste posredni izvoz. Ali je kaka možnost, da bi bila tudi KTL soudeležena pri tistih devizah, ki jih pridobijo naši kupci s prodajo svojih proizvodov v pri nas izdelani embalaži, kot recimo za pohištveno, obutveno in farmacevtsko ter drugo industrijo in ali se na tem tudi kaj dela? Moder: Od navedenih odjemalcev ne dobimo ničesar. Koncem leta 1982 in v letu 1983 je bilo še obdobje splošnega pritiska, ko je prav vsak želel pristaviti svoj lonček pri ustvarjenih devizah. V zadnjem času pa se zadeva glede tega umirja. Tudi sami smo imeli tako izredno močne zahteve naših dobaviteljev po plačilu deviz celo za roizvodnjo na domačem tržišču, e vedno imamo tako veljaven zahtevek tovarne v Količevem, toda v letošnjem letu še nikdar uresničen, da participiramo za vsako tono dobavljenega kartona po 100 dolarjev. Ponovno pa pov-darjam, da tega pogoja niso nikdar uveljavljali. V letošnjem letu se je situacija nekoliko normalizirala glede teh pritiskov tako, da jih ni več toliko in zaradi česar tudi sami nismo postavljali takih zahtevkov. Je pa za to bil razlog, tudi v naših tržnih razmerah, ki nam tega niso dovoljevale, kajti imamo izredno moč- no konkurenco v vseh instaliranih predelovalnih kapacitetah naše panoge in s tem omejen trg. Zato bi s takšnim insistiranjem po delitvi deviz še odvrnili dobršen del naših kupcev k tistim, ki teh pogojev niso postavljali. Zato tedaj to ni bilo aktualno. Glede na naše razvojne plane o katerih vedno po malem govorimo in, ki jih bomo morali tudi uskladiti z našimi potrebami, pa bomo skušali v bodoče resnično zajeti tudi takozvani posredni izvoz. Zaenkrat nimamo konkretnih podatkov, kaj gre v izvoz temveč to samo predvidevamo, glede na to,da je besedilo na embalaži tiskano v tujem jeziku. Tako predvidevamo, da je naša soudeležba v izvozu zelo velika — samo prsta na njega ne moremo postaviti. V bodoče bomo skušali najpreje ta izvoz natanko spremljati in tako prvič priti tudi do nekega razvida, koliko KTL sodeluje pri posrednih izvoznih poslih. Podatek nam bo prišel prav, tudi za utemeljevanje naše zahteve po upravičenosti investicije v nove — uvožene stroje, da je naša udeležba v izvozu izredno pomembna. To toliko bolj, ker smo danes pred razpotjo, da bo nekdo na konvertibilno tržišče lahko prodajal le izdelke, ki bodo vrhunske kvalitete, kar pa pomeni tudi "vključno z embalažo." In take embalaže v teh pogojih še ne dajemo s tem, da moram povdariti, ne da jo "ne znamo", temveč jo "ne moremo." Zaenkrat zahteve še niso take, sirgumo pa je,da bomo morali temu slediti in se za to tudi primerno opremiti. TRANSPORT MARSIKATERE EMBALAŽE NA VELIKE DALJAVE JE SMISELNO ZELO VPRAŠLJIV Glede določenega našega neposrednega izvoza pa nikakor ne morem mimo neke ugotovitve, ki pa jo žal v tem času ne moremo upoštevati. Zelo je vprašljiva smiselnost določenega izvoza izdelkov iz valovitega kartona vkljub našemu sedanjemu izvozu istega v Grčijo. Dokler se naša družba ne bo osvestila in dojela, da obstojajo tudi panoge in njeni proizvodi, ki jih zaradi določenih pogojev nima smisla izvažati, smo pač prisiljeni, zaradi pridobitve deviz, sklepati tudi take aranžmaje. Tu predvsem povdarjam smiselnost, ki se kaže v anomaliji, da se taka embalaža vozi na te izredne daljave. Zato ni mogoče našo bodočnost graditi na takem izvozu, zaradi česar tudi ne smemo biti preveliki optimisti, da bomo naš izvoz, kar brez meja širili. Smo pač omejeni z-nekimi fizičnimi kriteriji, kajti kakršnakoli embalaža se v razvitem svetu, ne transportira na večje daljave od 200 do 300 km. Vse pa kar je dalje od tega radiusa, je zelo vprašljivo. To sedaj sicer tudi delamo, da nekako krpamo našo lastno devizno bilanco, pa čeprav se v to vprašanje postavlja tudi izvoz potiskane visoko oplemenitene embalaže na dolge distance. ALI SO MOŽNOSTI ZA PROIZVODNJO PURE PACK EMBALAŽE V KTL? Seme: Glede na iznešeno tematiko o potrebi po spremembah v našem proizvodnem programu in o čemer je bilo več govora tudi na razpravah po OO ZK v KTL ob razpravi sklepa 13. seje CK ZKJ, bi vprašal tovariša Novosela, zakaj se KTL hitreje vključuje v proizvodnjo novih vrst embalaže in drugih proizvodov, ki bi bili interesantni, tako za domače, kot tudi za tuje naročnike. Kaj je bilo tako storjenega za možnost prehoda na izdelavo toaletnega papirja v rolicah, kar bi omogočilo nadaljevanje ustavljenega izvoza na Madžarsko ? Po časopisih in radiju se mnogo razpravlja o vprašanju glede možnosti doma izdelane nove embalaže za mleko in drugo pod nazivom "pure pack" in katero naj bi v KTL potiskali in izdelali. Pri tem naj omenim, da je bila celo podana neka kritika zaradi neudeležbe na sklicanem sestanku po tej temi, tako s strani koristnikov kot interesentov za proizvodnjo te embalaže. Ker delavci v KTL o tem mnogo razpravljajo, saj imamo v kleti tozda Kartonažna neizkoriščen uvožen stroj — samo za pregib te pure pack embalaže, se postavlja splošno vprašanje, kako bi se KTL v vseh takih primerih čim-preje prilagodila za proizvodnjo novih iskanih proizvodov, ter tako vsaj delno nadoknadila zamujeno? m nadalj. s 3. str. Novosel: Naj najprej odgovorim na drugo vprašanje, ki predstavlja zelo kompleksen in delikaten problem pri uvajanju novih proizvodov. Gotovi trendi so namreč taki, da so ravno obratni, saj se ogromno porabnikov razne sedanje kartonske embalaže preusmerja na zamenjavo z drugimi vrstami. Zato je vse to dejansko obsežen problem, ki pa ga v celoti spremljamo in se v njega tudi vključujemo. Naj pri tem najpreje omenim vprašanje glede možnosti izdelave pure pack embalaže, katera po prvotnih predvidevanjih ni imela velike perspektive. Na žalost, je namreč ta embalaža sicer tehnično zelo kvalitetna, toda so se težave pokazale predvsem pri njeni ceni, ki jo naše razmere ne prenesejo. Embalaža je bila namreč predvidena predvsem za pakiranje mleka, za katerega pa vemo, da je neke vrste živilo in pod družbenim pokroviteljstvom ter tako predstavlja neke vrste socialno živilo. V tem primeru pa mleka ne moremo obremenjevati z dražjo embalažo kot pa je njegova vsebina. Ravno zaradi tega je prišlo do komplikacij pri tej "pure pack" embalaži. Ne samo da je ta embalaža že sama po sebi draga, temveč je vezana tudi na uvoz surovin ali kartona oz. eventualno celuloze, če bi se kdo doma loti1 izdelave istega. Glede na sklep Ko si postavljamo poslovne cilje in delovne naloge za prihodnje leto ne moremo mimo uresničevanja tekočega letnega plana. Pri tem lahko ugotovimo, da bomo proizvodni plan za leto 1984 skoraj v celoti izpolnili (cca 97%) in to z manj zaposlenimi kot smo predvidevali. Kot posebej pomembno nalogo smo si zadali v letu 1984 povečanje izvoza za katerega računamo, da bo znašal skupaj 5,6 mil-jonov dolarjev oziroma 30% več kot v letu 1983. Eno bistvenih nalog v letu 1984 ne bomo uresničili t. j. plana investicijskih naložb. To pomeni, da si nismo izboljšali proizvodnih kapacitet za leto 1985 ampak so te le še bolj dotrajale. Poslovanje v letu 1984 je bilo uspešno zato nam bo ustvarjena akumulacija olajšala financiranje tekočega poslovanja ''oziroma omogočila investicijska vlaganja. SOZD-a Hmezad, da prične tudi s prodajo mleka iz nove mlekarne v Arji vasi, pa se je ravno sedaj pokazalo to kompleksno vprašanje, ker se je želelo za njo postaviti kolikor toliko ekonomično ceno. Zadeve zato ne smemo gledati samo z ene strani, temveč kompletno tako, da ko vse skupaj sešte-ješ, je zadnji kriterij, ki odloča o proizvodnji te embalaže pri nas ekonomičnost to je cena. K PROIZVODNJI ROLIC TOALETNEGA PAPIRJA BOMO PRISTOPILI S POSPEŠENO PRIPRAVO Glede problema v zvezi o možnosti izdelave toaletnega papirja v ro-licah pa bi navedel, da je bil ravno sedaj na koordinaciji sprejet sklep, o pospešenem pristopu k pripravam, da tako čimpreje pričnemo z njegovo proizvodnjo in ob dejstvu, da je bil povod za tak sklep, predvsem v ustavljenem izvozu dosedanjega na Madžarsko, ki ga ne želijo več. Tako skušamo stalno spremljati razne probleme, ki se pojavljajo v naši proizvodnji in sicer ali po vprašanju proizvodnje novih oziroma v adaptaciji obstoječih proizvodov . Razgovor za objavo pripravil: Milan SEME Ob predvidevanju lastnih sposobnosti moramo oceniti tudi možnosti, ki nam jih bodo oblikovali splošno jugoslovanski pogoji gos* podarjenja. Osnutka resolucij politike razvoja v letu 1985 SRS in SFRJ nam ne obetata izboljšanja. Inozemska prezadolženost in splošno smotrna produktivnost ter struktura gospodarstva ne omogočajo, da bi se pogoji gospodarjenja SFRJ v letu 1985 bistveno izboljšali, zato lahko pričakujemo, da bo leto 1985 še trše kot je bilo 1984 leto. Ob teh spoznanjih so naši cilji predvsem naslednji: 1. Obdržati oziroma za malenkost povečati (cca 2%) obseg proizvodnje in obdržati podoben tržni delež v naši panogi kot v tekočem letu. 2. Povečati delež prodaje v izvozu in to fizični obseg za cca 22% in vrednostno za cca 11%. 3. Ohraniti delo za vse zaposlene. V letu 1985 naj bi bilo povprečno zaposlenih v DO KTL cca 2.265 delavcev, kar bi bilo le 1% manj kot v letu 1984. 4. Prizadevali si bomo, da bomo rast cen vhodnih materialov pokrivali z ustrezno politiko prodajnih cen in izkoristvijo notranjih rezerv v organizaciji dela, porasti produktivnosti dela, zmanjšanju odpadka oziroma proizvodnega škarta ter ekonomičnosti poslovanja. 5. Ob predvidevanju, da bo celotni prihodek DO KTL v letu 1985 znašal blizu 19 miljard din oziroma 72% več kot v letu 1984 bomo za osebne dohodke namenili cca 1.657 miljonov din kar naj bi pomenilo, da nam bo ostalo za sklade okoli 1.770 miljone din ali skoraj 96% več kot v letu 1984. 6. Kljub temu, da pričakujemo relativno visok ostanek dohodka za sklade, pa bodo naše investicijske zmožnosti v letu 1985 zelo omejene. Predpostavljamo, da bomo za investicije v letu 1985 lahko namenili samo 654,1 miljo- ne din in še to ob pridobitvi 223 miljonov din inozemskega kredita (za kovertne avtomate in avtomatsko linijo za registratorje). Potrebe po investicijskih vlaganjih daleč presegajo naše finančne zmožnosti, saj temeljne organizacije ocenjujejo da bi morali za zagotovitev nadaljne proizvodnje investirati vsaj 1.035 miljonov din v posodobitev proizvodnih kapacitet in za začetek gradnje nove proizvodne dvorane. 7. Pri delitvi čistega dohodka v letu 1985 pa naj bi bila tendenca, da bi se izplačila iz sredstev sklada skupne porabe počasneje povečevala od izplačil za osebne dohodke, ker moramo zagotoviti materialni interes delavcev za ekonomič-nejše in produktivnejše poslovanje. Dokončni predlog plana DO KTL za leto 1985 bo oblikovan, ko se bodo dokončno opredelila in uskladila stališča okoli eksternih in internih cen, obsega proizvodnje, politiko porabe in distribucije papirnih odpadkov, obsega investicij in združevanja sredstev. D. KOROŠEC OSNOVNE PREDPOSTAVKE OSNUTKA PLANA DO KTL ZA LETO 1985 V letu 1985 naj bi skoraj podvojili letos dosežena sredstva za sklade In drugi o tem: "DELO" v avgustu mesecu: KONZORCIJ ZA IZDELAVO PLASTIČNIH VREČK ZA MLEKO? V Hmezadovi mlekarni v Arji vasi imajo težave z embalažo — Prizadevajo si, da bi embalažo začeli izdelovati doma ŽALEC, 15. avgusta — V novi mlekarni v Arji vasi imajo težave z embalažo, ki jih povzročajo v glavnem devize oziroma dejstvo, da embalažo ne delamo doma. Zaradi izrabe so morali en stroj, na katerem so polnili mleko v plastične vrečke, poslati v Francijo,da bi ga obnovili, to pa je problem še povečalo. Po besedah podpredsednika poslovodnega odbora sozda Hmezad Jožeta Janšeta ne gre brez težav tudi "DELO" v decembru mesecu: MLEKO V NOVI EMBALAŽI JE OBSTOJNEJŠE ARJA VAS, 4. decembra — Embalaža, ki ji pravijo pure pack in v njo polnijo mleko v novi Hmezadovi mlekarni v Arji vasi, še vedno razburja številne porabnike, čeprav se je v razvitem svetu že zdavnaj uveljavila in je v njej 60 odstotkov vsega mleka. Kot so povedali strokovnjaki na novinarskem pogovoru, torej ne gre za slepo prevzemanje nečesa, ampak za naprednejšo tehnologijo, v kateri so z novo, tako imenovano pure pack embalažo, ki jo že potiskano uvažajo in je mleko zato za 5 din dražje (je pa cenejša od embalaže alpskega mleka). Trudijo se, da bi jo začeli delati doma in da bi ustanovili konzorcij. V Novi Gradiški je namreč deponiran skoraj nov stroj za nanos plastike na papir, za katerega pa bi morali zbrati 500 milijonov dinarjev; od tega je še 250 milijonov dinarjev deviznega dolga. Za zdaj se zanimajo Juteks (ta ima dvorano, kamor bi namestili stroj) Aero, Kartonažna tovarna Ljubija na, Fructal (zamenjava aluminija ste embalaže). Radenska, mlekar na v Ptuju, Količevo, Pivovarna Karl ovac. V Količevu bi delali karton, v Kartonažni tovarni pa bi embalažo potiskali. Uvažati bi mo rali le celulozo — na temelju kom penzacij iz Sovjetske zveze. Drago HRIBAR steklo najprej zamenjale pvc vrečke, te pa papirnata embalaža. Steklo prepušča 98, pvc vrečke pa 60 in pure pack le 2 odstotka svetlobe, ta pa je pomembna za razkroj maščobe. Mleko je v novi embalaži obstojno tudi do 7 dni, če ga takoj spravimo v hladilnik. (Včasih sporna kakovost pa je odvisna od kakovosti odkupljenega mleka). V Arji vasi bodo predvidoma od 15. tega meseca dalje, ko bodo dobili iz Francije obnovljeni stroj, polnili v pvc vrečke 60 odstotkov mleka (40 odstotkov pa v pure pack). Drago HRIBAR PROIZVODNI REZULTATI KTL V MESECU NOVEMBRU Proizvodne rezultate v novembru krojijo tudi čedalje težje stanje na področju prodaje Milka Nedeljkovič pri rezkanju izsekovalnih plošč na sen/o — tormu November je najkrajši delovni mesec v tem letu. To se je odrazilo tudi v obsegu proizvodnje, ki je bila najmanjša izmed letošnjih mesecev. Skupno smo proizvedli 7.044 ton raznih izdelkov oziroma 8,2% letošnje proizvodnje, kar je 5% manj kot smo z letnim planom predvidevali in celo 2% manj kot smo naredili v lanskem novembru. K tako nizkemu obsegu proizvodnje je bolj kot majhno število delovnih dni botrovalo čedalje težje stanje na področju prodaje. Visoke cene naših izdelkov in vse večja konkurenca ostalih proizvajalcev embalaže otežuje našo prodajo in s tem oži obseg proizvodnje. Manj kot v lanskem so v letošnjem novembru naredili v tozd: Valkar-ton (86%), Kartonažna (79%) in Jelplast (67%). Edini, ki so lahko s proizvodnimi rezultati v novembru zadovoljni so delavci v tozd Lepenka saj so lanskoletni november prekoračili kar za 82%, vendar pa tudi oni še niso dosegli planiranega obsega proizvodnje. Delavski svet DO KTL je kot utemeljitev svojega sklepa za podelitev plakete DO KTL v letu 1984 upošteval naslednje utemeljitve osnovnih organizacij sindikata za posamezne dobitnike, ki smo jim tudi mi postavili vprašanja naj nam odgovorijo: "S čim so zadovoljni in s čim ne pri svojem delu v KTL." 10. BONČA MALČI, rojena 22.7. 1943 v Muljavi pri Grosuplju, kjer tudi živi. V delovni organizaciji je zaposlena že 25 let. Po končani osnovni šoli se je dodatno izobraževala v številnih tečajih, tako da sedaj opravlja naloge poenterke v DE—80. Plaketo ji podeljujemo za njeno dolgoletno vestno delo in ustrezen odnos do sodelavcev, s katerimi je zaradi vsebine svojega dela v stalnem stiku. Tov. Bonča je bila vedno izredno samoupravno in družbenopolitično aktivna. Bila je član komisije za delovna razmerja, disciplinske komisije, delovala je v osnovni organizaciji sindikata, kot član osnovne organizacije ZK pa je opravljala naloge evidentičarja, bila je član sekretariata in tudi namestnik sekretarja aktiva. Na vprašanje je odgovorila: "Najbolj sem zadovoljna, če pri delu ni nobenih problemov in da delavci ne zamujajo na delo ter da Fakturirana realizacija v novembru je odraz proizvodnje, sprememb v stanju zalog, gotovih izdelkov in cen. Novemberska realizacija je za 73% višja od lanskega novembra. Pri tem pa moramo povdariti, da se zaloge končnih izdelkov niso bistveno znižale. Še ena negativna tendenca, ki se kaže skoraj celo leto se je nadaljevala tudi v novembru. To je upadanje odpreme plošč valovitega kartona v DE—4 tozd Valkarton in naraščanje nabav mikrovala oziroma druge lepenke izven DO KTL. Tako smo 3-krat več kot v lanskem novembru nabavili izven KTL, t.j. 988.562 m2 plošč. Produktivnost dela računana v kg izdelkov na opravljeno uro je enaka kot lansko leto, izkoristek materiala pa se je malenkostno popravil in znaša 87,8% kar je 2 indeksni točki bolje kot v lanskem novembru. Proizvodnja za izvoz ni izpolnila pričakovanj, vendar pa je vrednost novemberskega izvoza za 41% višja od lanskoletnega izvoza. redno in pravočasno javljajo svojo odsotnost, kakor tudi razlog zanjo. Prav tako sem zadovoljna tudi s svojim osebnim dohodkom. Nisem pa zadovoljna ravno nasprotno, če delavec zboli pa tega pravočasno ne javi, če zamudi itd. 13. MRAKUŠIČ DARINKA, rojena 7.2.1947 v Ljubljani, kjer tudi stanuje, po poklicu delavka, razporejena na fazna dela v D E-20 V Kartonažni tovarni je zaposlena že 20 let. Plaketo ji podeljujemo za njeno vestno in marljivo delo, s katerim si prizadeva za boljše delovne rezultate. Kot takšna je vzgled ostalim in priljubljena med sodelavci. Na vprašanje je odgovorila: "Najbolj sem zadovoljna, če imam vedno dovolj dela ter da mi ni potrebno čakati zaradi primanjkljaja materiala. Če je dovolj dela vem, da bom lahko mnogo naredila in če je kvaliteten material tudi brez mnogo izmeta. Seveda pa sem Proizvodnja, prodaja, -nabava in potrošnja (osebni dohodki in investicije) vplivajo na likvidnost delovne organizacije. Ta je bila v mesecu novembru zadovoljiva, tako,da smo lahko zmanjšali del najetih sredstev z najvišjimi obrestnimi merami. Pri obsegu razpoložljivih finančnih sredstev za tekoče poslovanje se pozna, da ne uresničujemo plana investicij s takim tempom, kot smo si zadali z letnim planom. Če na kratko ocenimo 11-mesečno obdobje potem moramo reči, da je skupna proizvodnje še vedno v mejah planiranih količin. Proizvedli smo 86.121 ton oziroma 100% plana, kar pomeni 6% večjo proizvodnjo od enakega lanskoletnega obdobja. nezadovoljna ravno v nasprotnem, kadar vsega tega ni in tudi ni zaslužka. Zato si samo želim, da bi v enoti imeli vedno dovolj naročil. 14. OREHEK BENJAMIN, rojen 19.12.1931 v Dobu pri Domžalah. Končal je Industrijsko kovinarsko šolo in je kot kovinostrugar razporejen na dela tehnologa v delovni enoti vzdrževanja. Plaketo mu podeljujemo za njegovo 26-letno uspešno delo v delovni organizaciji ter za njegov prispevek pri delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Deloval je v številnih organih, bil je predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, sekretar ZK, član delegacij SIS, trenutno pa sodeluje v poslovnem odboru temeljne organizacije. 16. ZBAČNIK SLAVKA, rojena 25.11.1938 v Ljubljani, kjer tudi stanuje. Tovarišica Zbačnik je končala študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in tako prišla k nam kot diplomirani inže- Enak odnos se kaže tudi pri fakturirani realizaciji tega obdobja, ki znaša skupaj 9,6 milijarde din ali 85% več kot v lanskih 11 mesecih. Čeprav trenutno ne razpolagamo še z bilančnimi podatki, ocenjujemo, da bo november mesec dohodkovno še pozitiven in, da prinaša akumulacijo k že ustvarjeni akumulaciji 10-tih mesecih tega leta. Tako stanje pa ni zagotovljeno za dvanajsti mesec kajti podatki o trenutnem (20.12.) obsegu proizvodnje in prodaje niso ohrabrujoči, vendar pa le upamo, da ne bodo bistveno zniževali že ustvarjenega dohodka delovne organizacije. D. KOROŠEC nir kemije. Razporejena je na naloge vodje vhodne kontrole in laboratorija ter je v naši delovni organizaciji že 20. leto. Plaketo ji podeljujemo kot marljivi in disciplinirani delavki, ki je s svojim strokovnim delom, analiziranjem osnovnih materialov in končnih izdelkov prispevala k boljši kvaliteti naših proizvodov, istočasno pa je tudi samoupravno in strokovno sodelovala v številnih organih delovne organizacije in izven nje. Za ta njen pomembni delovni prispevek se ji zahvaljujemo tako, da ji podeljujemo plaketo DO KTL. Na vprašanje je odgovorila: "Toliko sem že vajena teh naših razmer, da več že ne razmišljam o tem. Pri svojem delu sem se prilagodila zahtevam naše proizvodnje in skušam reševati to kar je potrebno. V glavnem pa vse zadeve urejamo tako, da kar proizvodnja rabi, tudi sprejme. Kakšnih posebnih težav pa kot vodja laboratorija nimam. Sicer je nekoliko težav, kadar mora proizvodnja dosegati svoje plane, pa se kdaj pa kdaj tudi ustavi zaradi posega naše vhodne kontrole, toda tudi naše delo mora pač biti kvalitetno opravljeno. 18. ROŽMAN CVETKA, rojena 9.10.1948 v Vrhu pri Ljubljani, PREDSTAVLJAMO VAM PRVIH 8 OD 26 DOBITNIKOV PLAKET Dobitniki plaket DO KTL za leto 1984 Darinka Mrakušič Benjamin Orehek Slavka Zbačnik stanujoča v Ljubljani, Spodnji Rudnik, delavka razporejena na dela in naloge "izdelava zvitkov". Tov. Rožman hodi že 19 let na delo v našo delovno organizacijo. Marljiva in vestna je s svojim delom prispevala k razvoju temeljne organizacije. Ves čas se je aktivno vključevala v samoupravno življenje temeljne organizacije, saj je sodelovala v delavskem svetu, v komisiji za delovna razmerja, v samoupravni delavski kontroli in delegaciji samoupravne interesne skupnosti. Plaketo ji podeljujemo za njen nadpovprečni prispevek pri realizaciji nalog, za njeno samoupravno delovanje in njen tovariški odnos do sodelavcev. Na vprašanje je odgovorila: "Zadovoljna bi bila, če bi še vedno imeli dovolj dela. Zaenkrat smo ga imeli in zato smo tudi vsi zadovoljni ter si želimo,da bi bilo še tako tudi v naprej. S čim pa nisem zadovoljna pa je zelo težko reči, saj kdaj res nisi s kom zadovoljen, toda gledano povprečno pa smo le kar zadovoljni." 21. BENKO VIKTOR, rojen 12.2.1945 v Jesenovem, Zagorje ob Savi, stanujoč v Trbovljah, Šuštarjeva kolonija 26/b. Tov. Benko je v temeljni organizaciji TIKA od leta 1971. Kot ključavničar je razporejen na dela in naloge vzdrževanja, ki ga zelo veselijo in tudi njegova nadarjenost za to delo je očitna, saj je uvedel že vrsto tehničnih izboljšav. Leta 1981 je na stroju "RODA" uvedel napravo za strojno lovljenje pregrad. S tem se je izboljšala kvaliteta dela in tudi količina opravljenega dela Sočasno je pripravil tudi izboljšavo na polavtomatskih spenjalnih strojih za lepljenje. Zaradi njegovega znanja, ga sodelavci cenijo, zato so mu tudi zaupali številne samoupravne funkcije; bil je delegat delavskega sveta, član odbora za poslovno politiko, disciplinske komisije in drugih samoupravnih organov, ki jih je opravljal vestno kot svoje delovne naloge. Plaketo mu podeljujemo za njegovo dolgoletno vestno delo, za dosežene uspehe na področju inovacij in za ves njegov trud, ki ga je vložil v tekoče uvajanje proizvodnih novosti, ki kmalu pokažejo ugodne rezultate. Na vprašanje je odgovoril: "Zadovoljen sem, ker imamo dovolj dela in v zvezi s tem tudi ustrezni osebni dohodek. Vsekakor pa mislim, da sem nekako nezadovoljen, ker se še vedno ne daje dovolj podpore iniciativam na področju inovatorstva." 22. ČAMER FERDINAND, rojen 7.1.1942 v Trbovljah, kjer tudi stanuje, razporejen na naloge iz-menovodje. Tov. Čamer je v naši delovni sredini že 20 let. Prva leta je delal v neposredni proizvodnji, tako spoznal delo na vseh strojih in tudi samo organizacijo proizvodnega procesa. S svojo pridnostjo in vzornim delom je napredoval do vodje izmene, kar je sedaj že deseto leto. Pri svojem delu skuša vedno najti najboljše rešitve pa naj se tičejo organizacije ali izvedbe proizvodnega procesa. Tako je leta 1976 uvedel v delo pripravo za zbijanje lukenj pri čiščenju štancane embalaže, ki je v tistem času pripomogla k boljšemu in kvalitetnejšemu delu. Ves čas je tudi aktiven član samoupravnih organov in osnovne organizacije sindikata. Tako je bil večkrat delegat delavskega sveta in tudi njegov predsednik, predsednik disciplinske komisije, predsednik 00 ZSS in od leta 1971 tudi vodja gasilske enote v okviru civilne zaščite. Plaketo mu podeljujemo za njegovo uspešno delo in aktiven doprinos k razvoju samoupravljanja v TOZD pa tudi za njegov vzoren odnos do sodelavcev, ki jim je vedno pripravljen priskočiti na pomoč v težavah pri delu. Na vprašanje je odgovoril: "Zadovoljen sem, ker ima temeljna organizacija vedno dovolj dela ter da je tudi nagrajevanje še kar urejeno, čeprav smatram, da se da na tem področju še veliko urediti," predvsem, da bi bilo mnogo bolje urejeno nagrajevanje po dejansko opravljenem delu. Nisem pa zadovoljen s tem, da delavci resnično prizadevno delajo, pa jih na drugi strani stalne podražitve spravljajo v slabo voljo, saj nam kar naprej kljub nasprotnim obljubam pada življenski standard." 25. BAŠKOVEC ADELA, rojena 25.12.1924 v Dolnjem Cerovu pri Gorici, stanujoča v Ljubljani, Sneberska c. 29, po poklicu ekonomski tehnik, razporejena na delo in naloge "obračun proizvodnje in realizacije." Tov. Baškovec je v naši delovni sredini že šestnajst let. Pričela je z delom v neposredni proizvodnji, vendar je bila že po nekaj mesecih prerazporejena v računovodstvo, in sicer na delo "knjigovodja dobaviteljev in kupcev", iz katerega je vedno dosledno in strokovno izpolnjevala slaherno delovno zadolžitev, ker je s svojimi delovnimi in strokovnimi izkušnjami vedno pripravljena pomagati sodelavcem. V želji po čimvečjem znanju je ob delu končala šolanje na srednji ekonomski šoli. In ob vsem tem, uspešno in aktivno sodeluje v samoupravnih organih, bila je dvakrat delegat delavskega sveta, aktivna pa je tudi v okviru osnovne organizacije sindikata. Na vprašanje je odgovorila: "Mislim, da sama KTL ni popolnoma nič drugačna organizacija kot podobne druge s svojimi dobrimi lastnostmi in napakami. Napake delamo vsi. Mogoče pa me tukaj najbolj moti to, da se vsaj zadnje čase preveč ukvarjamo sami s seboj. Mislim, da bi morali velikokrat le pogledati če vsi dovolj delamo, potem bi bili ti rezultati sigurno drugačni in če bi bili drugačni, bi bili tudi odnosi med nami drugačni." M.S. Cvetka Rožman Viktor Benko Adela Baškovec IZ POSLOVANJA TOZDA KUVERTA LJUBLJANA Povečanje proizvodnje brez velikih investicij Uvodoma vam želimo predstaviti nastanek in razvoj našega TOZD-a "Embalažni servis" Koper. Začetek sega v leto 1958. Tedaj je izvozno—uvozno podjetje "Fruc-tus" Koper ustanovilo samostojen obrat za izdelavo lesenih zabojev, v katerih so izvažali sadje. Zaposlenih je bilo 18 delavcev. Istega leta je ključavničarsko podjetje "LAMA" iz Dekana pokazalo interes za proizvodnjo embalaže iz sive lepenke. Z njihovo pomočjo se je Embalažni servis opremil z naslednjimi stroji: krožnimi škar- jami, ploskim rezalnikom, ploskim izsekovalnikom in spenjalnikom. Leta 1963 je obrat v Kopru pogorel. Na novi lokaciji so pričeli izdelovati kartonsko embalažo. Leta 1979 se je sem preselil še obrat iz Dekanov. Sedanji proizvodni prostori obsegajo večjo halo, kjer so postavljeni predelovalni stroji za valovitokartonsko embalažo in stari obrat, v "katerem je sedaj skladišče. Obe hali povezujejo prostori za pisarne. Današnji proizvodni program obsega: nepotiskane izdelke iz valovitega kartona, ter v manjši količini izdelke iz sive lepenke kot razne mape in podobne izdelke. S svojimi kapacitetami pokrivajo področje Kopra, Nove Gorice, Pule in Reke. Danes združuje delo v tem TOZD-u 40 delavcev, ki delajo v eni izmeni. Oddelek za raziskave in razvoj produkta se je na prošnjo vodstva tozd "Embalažni servis" lotil reorganizacije celotne proizvodnje, z namenom, da bi se povečala učinkovito^ in kapaciteta proizvodnje. Zato se je posluževal metod oblikovanja dela. Naloga je uspela v taki meri, da nudijo kupcu izdelke že v dveh dneh ob istočasnem povečanju proizvodnje za cca 25% pri istem številu zaposlenih. Nadaljevanje v prihodnji številki Glasila Germano Pečarič Viktor Jančigaj Rudi Kovčič Organizator gasilskega tekmovanja v letu 1985 TOZD LEPENKA Ceršak ORGANIZATOR GASILSKEGA TEKMOVANJA V LETU 1985 TOZD LEPENKA CERŠAK Dne 27.11.1984 so se srečali predstavniki gasilskih društev papirne industrije Slovenije. Razprava je tekla o problematiki na področju stanja požarne varnosti v organizacijah združenega dela papirne industrije; o določitvi tekmovalnih disciplin za izvedbo tekmovanja v letu 1985 tako za moške kot ženske ekipe; o prevzemu organizacije gasilskega tekmovanja v letu 1985 ter o določitvi dveh zaslužnih članov industrijskega gasilskega društva papirne industrije za podelitev posebnih priznanj v letu 1985. Pozdravni govor je imel Slavko Stankovič, član poslovodnega odbora DO KTL jn poudaril pomembnost varovanja družbenega premoženja, še zlasti v sedanjih težkih pogojih gospodarjenja. Poudaril je, da se je pripravljenost za to delo vnovič potrdila na organiziranem tekmovanju v mesecu juniju letošnjega leta, katerega organizator je bila tozd Valkarton Logatec. Udeleženci so sprejeli sklep, da je organizator tekmovanja v letu 1985 tozd Lepenka Ceršak; da se tekmovanje moških ekip organizira v disciplini: šolska mokra vaja z brizgalno in raznoternosti z žrebom; ženske ekipe pa tekmujejo v mokri vaji in raznoterosti z žrebom. Tekmovanje bo organizirano v prvi polovici meseca junija prihodnjega leta. Obvestila oziroma razpis pošlje organizator dva meseca pred izvedbo tekmovanja. Nadalje so udeleženci spregovorili o problematiki, s katero se organizacije združenega dela srečujejo na področju požarne varnosti. Med drugim je bil izpostavljen problem ustreznosti vodovodnega omrežja, opreme za osebno varnost gasilcev, kjer je bilo ugotovljeno, da gasilska društva ne razpolagajo z zadostnim številom dihalnih aparatov. Slednje se je še zlasti izkazalo pri požaru v Sladkogorski. Prostorski problem tudi ni rešen; vendar pa je v teku gradnja za pridobitev ustreznih prostorov. Prisoten je kadrovski problem. Ustre- zne kadre za poklic gasilca, varnostnika pa tudi vratarja je težko pridobiti k sodelovanju. Eden izmed vzrokov za tako situacijo je brez dvoma neustrezno nagrajevanje pa tudi specifika delovnega časa odigra svojo vlogo. Udeleženci ugotavljajo, da so se od zadnjega srečanja pa do danes določene stvari le spremenile v korist večje varnosti pred požarom. Tako je npr. Papirnica Vevče z nabavo naprav za pranje strojev sanirala problem odstranjevanja prahu iz papirnega stroja in s tem se je bistveno zmanjšala nevarnost požara. Predstavnik Sladkogorske iz Sladkega vrha je podal informacijo o požaru v mesecu oktobru letošnjega leta, ki je zahteval ogromno materialno škodo; povzročitelj pa je bil — kot že mnogokrat — človeški faktor. Postavlja se vprašanje kje je zaščitna osveščenost posameznikov — izvajalcev del. Kajti kot je znano je prišlo do požara pri varjenju zaradi nespoštovanja pravil, po katerih se je treba ravnati pri takih in podobnih delih (varovanje objekta, kjer se nevarno delo opravlja). Zaščitna kultura posameznikov je še vedno na nizki stopnji in na tem področju bo potrebno še veliko vlagati, so poudarili udeleženci. V nekaterih delovnih organiza- cijah imajo v izogib takim nesrečam organizirano redno izobraževanje in preizkuse znanja. To prakso bi kazalo vpeljati povsod. Žal pa se pomembnosti tega zavedamo šele takrat, ko pride do materialne škode — če ne tudi do človeških žrtev. Ob koncu srečanja so se udeleženci soglasno odločili, da bosta posebno priznanje za leto 1985 prejela dva predstavnika in sicer iz TOZD Lepenka Ceršak in Sladkogorska. Naj temu komentarju dodam še svojo ugotovitev ob vsem navedenem: želja vseh udeležencev je, da se funkcija industrijskih gasilskih društev krepi in nadaljuje, ter da industrijska gasilska društva ne bi izgubila na vsebini dela, računajoč na pomoč gasilskih brigad, za kar predvsem obstoji možnost v tistih delovnih organizacijah, ki so locirane v večjih oziroma glavnih središčih. Na koncu je predstavnik organizatorja tekmovanja v letu 1985 poudaril, da bo za tekmovanje poskrbljeno v največji možni meri, v izogib eventualnih internih pripomb ter dobro počutje tako tekmovalcev kot organizatorja samega. K.S. November 1984 VESTNIK Stran S KARTONSKE CEVI V SISTEMU PMS Drugi o nas v svojih glasilih V razvojnem oddelku smo v skladu z razvojnim programom za letošnje leto obdelovali alternativne možnosti za nadomestitev opečnih polnil v sistemu PMS. Opečna polnila predstavljajo sicer kvalitetno rešitev, vendar so primerna predvsem za horizontalno tehnologijo vgrajevanja v kalup. Kot alternativne materiale smo predvideli naslednje možnosti: — uporabo lahkih betonov — uporabo AZ polnil (armiran zrak — PVC folija, napeta na armaturno mrežo ustrezne oblike, zvarjena In vakumizlrana) — uporabo kartonskih cevi. Da bi prišli do optimalne rešitve, smo v ABKJu Izvedli nekaj preizkusov. Tokrat vas bomo seznanili s preizkusom z uporabo kartonskih cevi. Preizkušanje cevi v laboratoriju Sestava treh segmentov v element v pokončni legi povezani v celoto v vertikalnem položaju, kot Je videti na fotografiji. Ko so bila montirana še navezovalna stremena, Je bil element pripravljen za transport. Pred tem Je bilo potrebno s posebnimi sponami na zgornji strani ševanja cene, kljub veliko enostavnejšemu postopku za vgrajevanje, ker so cevi drage. Naprej Je treba delati v dveh smereh: 1. zmanjšati debelino stene cevi In s tem tudi ceno cevi uporaba kartonskih cevi Je v gradbeništvu znana rešitev za zmanjšanje mase betona oziroma teže pri montažnih elementih. V literaturi zasledimo podatek, da Je možen prihranek tudi do 40% Pri nas Izdeluje kartonske cevi Kar-tonažna Ljubljana. Cevi so Izdelane s spiralnim navijanjem z notranjim premerom od 18 do 400 mm. Debelina stene Je odvisna od obstoječih standardov In zahtevanih lastnosti konstrukcije. Da bi cevi lahko vgradili v »mokri« beton, Je bodisi zunanja bodisi notranja stena ovita z natron-sklm sendvičem In poliestersko prevleko, da je površina vodood-porna. Na obeh koncih sta vgrajena pokrova, ki preprečujeta vdor vode, betona, peska In podobnega. Za plasma kartonskih cevi v sistem PMS smo zainteresirali Kartonažno tovarno Ljubljana In se dogovorili s predstavniki razvojnega oddelka za skupno Izvedbo preizkusa. CII) Je bil ugotoviti, ali Je kartonske cevi možno vgraditi v vertikalne kalupe (veliki pritiski od dno kalupa) In kaj to stroškovno pomeni v primerjavi z opečnimi polnili. Dogovorili smo se, da bomo preizkus Izvedli na osnovnem L elementu sistema PMS v obstoječem kalupu (velikosti (210 +420) x 278 x 15 cm). Tehnološke zahteve cevi smo uskladili s konstrukcijskimi In statičnimi zahtevami elementa. Da ne bi bil preizkus žs v osnovi obsojen na neuspeh, so bile cevi v laboratoriju predhodno preizkušene na pritisk, ki nastaja ob betoniranju kalupa. Po skupno Izdelanih načrtih Je bila pripravljena armatura In povezovalni jarmi za cevi. Trije enaki ■ segmenti so bili Izdelani na tleh In 1 Sestava prvega segmenta na tleh Transport »orgel« v kalup kalupa zagotoviti, da cevi ne bodo »splavale« Iz betona. Betoniranje Je potekalo običajno, le da bi morali Imeti pri »klbll« ustrezen ustnik za natančno In hitro vsipanje betona. Razopaženje, ki Je sledilo naslednji dan, Je potekalo brez problemov. Montažni element Je bil ustreznega Izgleda (razen na enem mestu) ob bistveno manjši teži. Iz Kartonažne sta ves čas poskusa sodelovala strokovnjak Iz razvoja In tehnolog za študij dela. Le-ta In naš tehnolog za študij dela Iz TOZD ABK sta Izdelala časovni normitiv. V razvojnem oddelku smo nato Izdelali natančno analizo In ugotovili naslednje: Uporaba kartonskih cevi v primerjavi z opečnimi polnili ne pomeni zmanj- 2. sistematično pristopiti k zmanjševanju teže tudi ostalh težkih elementov v TOZD ABK (manjši stroški za transport, manjša avto-dvlgala Ipd.). Po takem kompleksnem pristopu k reševanju teže montažnih elementov bi bil po mnenju kartonažne umesten nakup stroja za Izdelavo kartonskih cevi, ki bi pomenil dodatno pocenitev zaradi transportnih stroškov za cevi Iz Ljubljane. Pri Izdelavi preizkusa smo v tovarni ABK naleteli na veliko razumevanje, posebno so se angažirali Lenka Turel v laboratoriju ter Zorko Frančeškin In Mirko Humar pri pripravi preiz-kušenca. Tonlca Rijavec Rezultati raziskave novih možnosti uporabe kartonskih cevi v gradbeništvu Oddelek za raziskave in razvoj delovne skupnosti KTL je v letošnjem letu v sodelovanju z razvojnim oddelkom SGP Nova Gorica skupno izvedel preizkus vgraditve naših spiralno navitih cevi za gradbeništvo v vertikalne stene — kalupe, kot njihov izdelek. Objavljeni članek Tonice Rijavca iz SGP Nova Gorica v nove-mberski številki glasila njihove delovne organizacije iz katerega je razvidno, da še niso izčrpane vse možnosti, ki jih nudijo naše kartonske cevi v gradbeništvu, posebno pa v sistemu vertikalnih sten. Zato bomo skušali še letošnje leto, skupaj z razvojnim oddelkom SGP Nova Gorica, doseči dejansko uporabnost leteh in sicer ne da samo odgovarjajo tehnično — tehnološkim pogojem temveč želimo doseči njihovo ekonomsko upravičenost. Pripominjamo pa, da je prikazani preizkus vgrajevanja kartonskih cevi v gradbeništvu, le en način take uporabe in da bo potrebno z gradbenim podjetjem izvesti preizkuse vgrajevanja samostojnih elementov v drugih gradbenih proizvodih. Viktor Jančigaj Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. ■ £6 im V slovo Antonu Zupančiču Prejšnji mesec nas je vse iznenada pretresla novica, da si se med opravljanjem svojega dela v KTL smrtno ponesrečil. Rodil si se 28.12.1928. Že kmalu po prvi zaposlitvi si končal gasilsko šolo v Medvodah in se nato pred 20 leti zaposlil v naši delovni organizaciji kot obratni gasilec. Zadnja leta pa si opravljal delo varnostnika in receptorja. Vestno in uspešno si opravljal svoje delo ter pri tem varoval naše in skupno družbeno premoženje v KTL, zato te ne bodo pogrešali samo vsi znanci in prijatelji, temveč vsi delavci v KTL. Še živo se spominjam najinega zadnjega razgovora dne 21.11.1984, ko si mi prijrovedoval svojo željo da bi v letu 1985 rad šel v predčasni pokoj, ker bi tako lažje pomagal svoji bolni ženi pri prepotrebnih domačih delih. Bil si še poln raznih načrtov o svojih namenih po odhodu v pokoj ter prežet z voljo za uresničevanje le-teh, toda kruta usoda ti je vse to preprečila. Sodelavci smo zato še toliko bolj presenečeni in oža-loščeni, da te nikdar več ne bo med nami pri tvojem delu v KTL. Naj se še enkrat, tako kot že ob slovesu pri odprtem grobu, zadnjič poslovimo od tebe ter tvoji družini in ostalim sorodnikom izrekamo iskrene in globoke izraze sožalja z obljubo, da te bomo ohranili v trajnem spominu. ____ Vinko DOŠEN IZ TOZDA KARTONAZA RAKEK Na proslavi Dneva republike podelili državna odlikovanja ter druga priznanja udeleženci proslave V torek, 27. novembra je sindikalna organizacija v temeljni organizaciji Kuverta Ljubljana organizirala svečano proslavo ob državnem prazniku 29. novembru. Za uvod v proslavo, so učenci pionirskega odreda pomožne osnovne šole Laze pri Logatcu, nad katerim je že v letu 1978 prevzela pokroviteljstvo temeljna organizacija Kuverta, zapeli državno himno "Hej, Slovani" in tako pričeli s svojim pestrim kulturnim programom. Pred podajo svečanih besed k proslavi je predsednik delavskega sveta tozda Kuverta Miha Celarc z izrekom dobrodošlice pozdravil prisotne vabljene goste med njimi Franca Omerzuja, tajnika komisije SR Slovenije za odlikovanja in obenem pomočnika sekretarja Sekretariata za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu SRS, Miha Košaka, sekretarja občinskega komiteja ZK Občine Ljubljana Bežigrad, Marka Drobeža vodjo kadrovske službe Skupščine občine Ljubljana—Bežigrad, Valerijo Hafner samostojno svetovalko v sekretariatu za kadrovska vprašanja SRS in druge ter svoje sodelavce. V imenu odbora partizanskih kurirjev in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Laze pri Logatcu je prisotne pozdravil Jože Simčič, mentor pionirskega odreda na tej šoli in se pri tem ponovno zahvalil kolektivu Kuverta za dosedanje pokroviteljstvo, saj so postali že pravi prijatelji, kot da so si te njihove vezi skovale v najtežjih dneh naše revolucije. Obenem je čestital vsem k prazniku Republike ter odlikovancem in nagrajencem za prejeta priznanja. Učenci osnovne šole Laze so nadaljevali z izvedbo kulturnega programa z deklamacijami, igrami in glasbenimi točkami, nato pa je predsednik osnovne organizacije sindikata tozd Kuverta Anton MORE v svojih pozdravnih besedah dejal: Dragi gostje, dragi sodelavci! Ko danes praznujemo 41 leto, odkar so se v bosanskem mestu Jajcu zbrali delegati iz vseh republik,da bi postavili temelj današnji samostojni SFRJ, se moramo spomniti naporov vseh takratnih udeležencev, ki so s prepričanjem v sebi, o pravilnosti take usmeritve, prešli toliko kilometrov v ilegali in pokazali poti bodočega razvoja naše domovine. Sadove takratnih sklepov lahko vidimo na vsakem koraku, v našem hitrem razvoju, ki ga občudujejo in cenijo tudi vsi, ki pridejo v našo deželo in to morda še bolj kot mi sami. Prav zaradi takega hitrega napredka, smo seveda potrebovali tudi materialna sredstva, ki nam danes povzročajo glavobole, kako jih vračati. Zavedati se moramo v vsaki sredini, da je dolg potrebno najprej vrniti, pa čeprav bi sami začasno imeli zato nekoliko manj. Da bi to zmanjšanje standarda bilo manj boleče, pa moramo prav vsi, na vseh položajih in ravneh prispevati bistveno več pri vsakdanjem delu, kot pa smo to v preteklosti dajali. S takim prepričanjem v sebi bomo ne samo pomagali stabilizirati naš gospodarski položaj, temveč tudi ustvariti pogoje za prihodnja mirnejša obdobja. Ko nam bo to uspelo in prepričan sem da bo, se bomo lahko s ponosom spominjali vseh dogodkov pred 41. leti v Jajcu in brez sramu dejali, da imajo delegati na drugem kongresu AVNOJ-a dostojne naslednike, ki na njihovih temeljih zidajo čvrsto zgradbo, kot so si jo sami takrat zamislili. Vem, ni lahko preživljati obdobje z zmanjšanim standardom, posebno ne delavcem z naj- nižjimi prejemki, vendar je to stvar vseh nas, da ta težak položaj z večjo produktivnostjo in zavzetostjo pri delu čimprej premagamo. V naši tozd smo se popularno rečeno "stabilizacijsko" obnašali že vsa leta, tako pri vsakdanjem delu, kot pri važnejših odločitvah, saj je bil vsak predlog vedno temeljito raziskan glede upravičenosti in če je dolgoročno zanesljiv. Mislim, da prav zato pri nas ne čutimo takega padca standarda vendar pa še vedno razmišljamo, kje in kako poiskati tiste rezerve, ki bi še povečale produktivnost. Zato je naloga vsakega posameznika na delovnem mestu, da čim več prispeva s svojim odnosom do skupne lastnine, za dvig produktivnosti in s tem tudi standarda. Kot sem že prej omenil, so važnejše odločitve o naložbah pri nas bile temeljito pretehtane, kar se posebno odraža še tudi danes, ko smo vrsto let odlašali o spremembi tehnologije izdelave kuvert. Nismo se zaleteli in šli v zgrešeno naložbo, za kar gre v prvi vrsti zasluga bivšemu direktorju Venčeslavu Bizjaku, ki je danes med nami. Kot takrat on, tudi sedanji direktor Marjan Žitko, nadaljuje s preudarnim in strokovnim vodenjem naše temeljne organizacije. Pestijo nas tudi težave s kvaliteto surovin in podobno, vendar jih moramo tudi z zavestjo,da bo jutri bolje, premagati. Veliko pa so k današnjem položaju naše temeljne organizacije prispevali tudi bivši sodelavci, ki niso poznali negodovanja še ob težjih trenutkih v preteklosti in so tako lahko samo primer, kako se da z večjo prizadevnostjo premagati nastale težave. V zadovoljstvo mi je ugotoviti, da smo imeli pri tem ves čas obilo podpore tako pri vseh občinskih forumih kot na ravni delovne organizacije KTL. Upam, da bomo z našim delom tudi v prihodnje upravičili mnenje o nas, ki ga imajo preje navedeni in širša družbena skupnost. Danes, ko imamo med seboj nagrajence, ki so s svojim delom vsak na svoj način bistveno doprinesli k današnji stvarnosti našega tozda, naj nam le-ti bodo vzgled, da se da s povečano prizadevnostjo tako na strokovnem, kot tudi na družbenopolitičnem področju doseči več, kot pa dosegamo danes. Vsa ta povečana prizadevnost, pa je v nas samih in jo lahko z lastno voljo tudi dosežemo. Ob zaključku želim vsem prisotnim, da bi bilo današnje praznovanje dneva Republike spodbuda za večje in boljše dosežke pri na-daljnem delu. V nadaljevanju proslave je sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana Bežigrad Miha Košak pred podelitvijo odlikovanj Predsedstva SFRJ spregovoril zbranim udeležencem, ter jim pri tem dejal: "Uspeh, ki ga dosegate ni samo uspeh posameznika temveč vrste prizadevnih sodelavcev. Tako je tudi v kolektivu Kuverta. Vaši uspehi in vaša prizadevanja, ki so vidni na vsakem koraku, so vsekakor sad takih skupnih prizadevanj. Zato mi je dana danes prijetna dolžnost, da v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana— Bežigrad, podelim nekaj državnih odlikovanj tistim posameznikom, ki so s svojim delom in prizadevanjem najbolj zaslužni, da je vaš kolektiv dosegel takšne uspehe. Zato so jim podeljena ta visoka državna priznanja, ki jih bodo vzpodbujala še za večje delovne uspehe, tako v dobrobit lastnega kolektiva kakor tudi širše družbene skupnosti. S takim delom, ki ste si ga začrtali, pa bomo lahko z veseljem pričakovali tudi novi "Dan Republike". Nato je izročil odlikovanja, ki jih je na pobudo Komisije za odlikovanja tozda Kuverta podelilo Predsedstvo SFRJ z ukazom št. 47 z dne 19.6.1984 s tem, da je odlikovalo z 1. RED-om DELA Z ZLATIM VENCEM - BIZJAK Venčeslava za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države 2. RED-om DELA S SREBRNIM VENCEM -TOMŠIČ - KEK Alojzijo - ŽITKO Marjana za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države 3. MEDALJO ZASLUG ZA NAROD -CELARC Mihaela — MENARD Stanislava za zasluge pri socialistični izgradnji države. Prisotni so izročitev odlikovanj nagradili s spontanim aplavzom s tem, da bo službeno odsotnemu Stanislavu Menardu to odlikovanje svečano vročeno na prvi seji delavskega sveta tozda. V imenu odlikovancev se je zahvalil Marjan Žitko in dejal, da se s tem zahvaljuje tudi celotnemu kolektivu, ki je sodelovalo pri dosedanjih naporih in upa tudi v bodočih, da bo tozd izkazoval kvečjemu še boljše rezultate kot dosedaj. Kakor vsako leto, so bile nato tudi letos, podeljene nagrade vsem de- lavcem za njihove jubilejne obletnice dela 10, 20 in 30 let in ki jim jih je izročil direktor tozda Marjan Žitko. S skupno zapeto pesmijo "Jugoslavijo" se je svečani del proslave praznika Dneva Republike tudi uspešno končal. Naj za zaključek omenim, da je kolektiv svojo proslavo izvedel kar v izpraznjenih proizvodnih prostorih, ki so lepo okrašeni predstavljali izredno prijeten in svečan am-bijent, tudi za podelitev državnih odlikovanj. Predvsem pa moram omeniti prizadevnost delavcev, da so kmalu po končani zakuski, delavci druge izmene, redno nadaljevali z delom, za kar jih vsekakor obvezujejo sklenjeni posli. S tem so dokazali, da se dejansko stabilizacijsko obnašajo ter, da so zato tudi doseženi poslovni uspehi kolektiva takšni, ki so še kako za vzor drugim. M. SEME Prejemniki državnih odlikovanj (z leve proti desni) Mihael Celarc, Venčeslav Bizjak, Alojzija Tomšič — Kek, Marjan Žitko (Stanislav Menart je bi! službeno odsoten) IZ POSLOVANJA EMBALAŽNI SERVIS KOPER Referendum bomo izvedli v mesecu januarju Na zadnji seji delavskega sveta tozda Kartonaža Rakek so delegati razpravljali med drugim tudi o izvedbi referenduma za sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, za katerega je delavski svet delovne organizacije že .razpisal referendum za 20.12. 1984. Direktor tozda je seznanil delavski svet, da je sicer strokovna komisija pravočasno pripravila predloge vseh novih izvedbenih aktov o nagrajevanju in jih predložila v oceno delavcem na skupnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter strokovnih delavcev. Pred tem pa je celoten kom- plet teh aktov obravnavala tudi osnovna organizacija Zveze komunistov in ga ocenila kot neprimernega za javno razpravo oziroma za sprejem na referendumu. Glede na tako oceno komunistov Kartonaže Rakek so tudi vsi prisotni na navedenem sestanku dne 28.11.1984 podali isto oceno za akte in predlagali, naj strokovna komisija pripravi nov predlog upoštevajoč že vse dane pripombe. Seveda pa bi zaradi tega tako morali podaljšati rok poteka javne razprave in preložiti referendum za sprejem aktov o nagrajevanju. Zato so prisotni dali pobudo, da se za mesec dni prestavi izvedba referenduma, tudi za Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vendar ne glede na podaljšanje vseh rokov za izvedbo javne razprave oziroma za sprejem teh aktov, pa lahko delavci podajo pripombe le na osnutke "izvedbenih aktov." Tudi delegati delavskega sveta so bili mnenja, da je razpoloženje delavcev v kolektivu do izvedbe referenduma negativno in se strinjali, da le-tega izvedemo v mesecu januarju 1985. V nadaljevanju seje je delavski svet tozda Kartonaža Rakek odločal o akontativni vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov v mesecu novembru 1984. Ob tej točki je direktor opozoril vse delegate na zelo slabe rezultate poslovanja v mesecu oktobr.u, ki so bili slabši od planiranih. Delavski svet pa je že ob pregledu 9 mesečnih rezultatov poslovanja potrdil poročilo direktorja z osnovno mislijo, da bo naša temeljna naloga doseči predvidene rezultate in cilje tudi v zadnjem tromesečju letošnjega leta. Potrebno bo zato zagotoviti dovolj osnovnega materiala predvsem za izvozne potrebe, obenem pa do konca leta bistveno zmanjšati neplačane terjatve v izvozu. Delegati so ob tej točki dnevnega reda opozorili na nepoznavanje določenih problemov, tako glede odvajanja različnih dajatev občini. Delavski svet bo to temo obravnaval na eni izmed prihodnih sej. Po končani obravnavi o osebnih dohodkih so delegati potrdili nove višine izplačil za dnevnice, nočnine, kilometrine in ločeno življenje ter obravnavali tri prošnje. Ob zaključku seje pa so opozorili na probleme glede negativnega odnosa določenih strokovnih služb v DSSS DO KTL, in ob enem tudi na članek v Glasilu DO KTL iz meseca novembra 1984 glede postavljenih vprašanj predsednika 00 ZS TOZD Kartonaža Rakek na temo Poslovni odbor informira in pojasnjuje o 9-mesečnem poslovanju, problemih v izvozu, ki gotovo niso v prid ugledu naše temeljne organizacije. Delavski svet se je zavzel, da bi morale omenjeni članek obravnavati in oceniti vse družbenopolitične organizacije, sam pa bo zavzel do tega članka tudi določeno stališče na prihodnji seji. TOZD Kartonaža Rakek Milena Brecelj—Kleva Kakšen osebni dohodek po novem v času porodniškega dopusta Nekaj novosti iz samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. Na podlagi ugotovitve, da se vrednost nadomestil osebnega dohodka iz leta v leto manjša, gmotni položaj upravičencev do porodniškega dopusta pa slabša, je bilo potrebno spremeniti nekatera določila samoupravnega sporazuma. Po novem naj bi kot osnova za nadomestilo v načelu ostal osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v minulem letu. Ta osnova pa naj bi se povečala z odstotkom rasti nominalnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v tekočem letu do meseca pred pričetkom izrabe pravice do porodniškega dopusta. Tako odmerjeno nadomestilo osebnega dohodka, naj bi upravičenec dobil za prvi mesec zadržanosti z dela, za drugi in vsak nadaljni mesec pa naj bi se, na podlagi podatkov o rasti nominalnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije, nadomestilo valoriziralo. Na ta način bi realno vrednost nadomestil približali ali celo izenačili z osebnimi dohodki delavcev. Te spremembe bi vsekakor pomenile zboljšanje gmotnih razmer upravičencev do porodniškega dopusta. Omeniti pa velja, da nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje, kot bi bil osebni dohodek upravičenca če bi delal, in tudi ne manjše, kot je najnižji znesek, ki na podlagi zakona zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, če je upravičenec pred pričetkom porodniškega dopusta izpolnjeval delovne obveznosti za poln delovni čas. V sporazumu je tudi določeno, da bodo na novo preračunani in izplačani zneski nadomestil tudi za tiste upravičence, ki so se v tem času, torej v mesecu decembru, že na porodniškem dopustu (če bo izračun pokazal, da je po novem sistemu nov izračun zanje ugodnejši od starega, v nasprotnem primeru bodo obdržali nadomestilo po sistemu, ki je veljal v času nastopa porodniškega dopusta). V tem mesecu uveljavljena sprememba je bila resnično potrebna, saj so bila nadomestila po doslej veljavnem sistemu iz leta 1981 nizka. Zaradi inflacijskih gibanj je povprečno nadomestilo doseglo le še cca 65% v primerjavi s povprečnim OD zaposlenega delavca. Samoupravni sporazum (velja od 1.12.1984 dalje) bo v zadnjem mesecu tega leta možno izpeljati v okviru sedanje prispevne stopnje (0,76% od BOD). Za prihodnje leto se predvideva povečanje prispevne stopnje na 1,10 od BOD. Tako je bil s sprejetjem tega sporazuma rešen še en pomemben problem, ki ga ima družina z otroki. J.K.R. OB LETNIH SESTANKIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Naša bodoča naloga je, da se v bodočem delu še bolj uveljavi delo sindikalnih skupin V mesecu novembru in decembru se vršijo v naših osnovnih organizacijah sindikata letne konference, na katerih ocenimo dosedanje enoletno delo od izvolitve izvršilnih odborov ter sprejmemo tudi Programe dela za naslednje leto. Če pogledamo na dosedanje enoletno delo osnovne organizacije zveze sindikatov in njenega izvršilnega odbora v delovni skupnosti skupnih služb lahko ugotovimo, da je bilo le-to dokaj razgibano. Imeli smo več rednih in nekaj izrednih sej, na katerih smo obravnavali tekoče zadeve, sproti določali aktivnosti delovanja sindikalne organizacije in po svoji moči razreševali aktualne probleme s področja samoupravnega odločanja, še zlasti pa s področja delitve osebnih dohodkov oziroma oblikovanja samoupravnih aktov za nagrajevanje in ocenjevanje delovnih mest (nalog oziroma del). Pozornost in aktivnosti so bile predvsem namenjene aktualnostim in problematiki pri delovanju DSSS in uresničevanju nalog iz programskih usmeritev, ki so bila sprejeta na občnem zboru 00 ZS v decembru 1983 leta. Pri delu osnovne organizacije zveze sindikata smo se vključili v organiziranje postopkov volitev delegatske skupščine, v organiziranje in vodenje razprav o samoupravnih aktih DSSS; in v delovanje samoupravnih organov DSSS. Sodelovali smo v postopkih sprejemanja Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter ustreznega pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Celotna aktivnost in učinkovitost delovanja sindikata DSSS je še vedno premajhna. Ni ustreznega razumevanja vloge in pomena sindikalne organizacije in zato aktivnejšega vključevanja v vsakodnevno dogajanje ter pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje pri razreševanju nagomilanih in zaležanih problemov, ki nas tarejo že dalj časa; med temi problemi pa so tudi problemi od včeraj. Ob vsej naravnosti, da so med ljudmi tudi problemi, to ne bi smel biti razlog in niti vzrok za tako majhno pripravljenost razreševanja le-teh.To je že izraz neodgovornega obnašanja nas delavcev v združenem delu, nas članov sindikalne organizacije in nas samoupravljalcev. Ko ocenjujemo naše delo, ne bi smeli mimo konstatacije oziroma mnenja nekaterih, da nas sindikalna organizacija mora ščititi pred nekakšnimi krivicami, če pa to že dela, dela to v nedovoljni meri. Takšnim mnenjem se je treba zoperstaviti, priklicati svojo vest v spomin in kaj kmalu bi se zavedli naše vloge delavca v združenem delu, naših obveznosti in dolžnosti pri opravljanju nalog oziroma del. Pravice, ki jih imamo kot delavci v združenem delu izhajajo šele iz opravljenega dela, ki nam je zaupano. Če bi se tega bolj zavedali in pokazali več volje, moči in znanja, pa še na pravem mestu (pri tem imam v mislih samoupravne skupine, sindikalne skupine, družbeno politične organizacije in druge institucije) ne bi imeli toliko odprtih zadev, zaradi katerih se že kažejo netovariški odnosi, nepripravljenost na odkrito obravnavo problemov, egoizem in zapiranje določenih struktur v nekakšne kroge. Osebno menim, da je treba zadeve preseči na način, ki je vsem znan in zakonit tudi samoupraven, če hočete. Vsi skupaj moramo pokazati pripravljenost za tvorno sodelovanje; če temu dodamo še sposobnosti, ki so v nas in znanje, ki ga imamo (vsaj jaz mislim da ga imamo) odmislimo pa pri tem vse "krivice", ki so nam storjene na kakršenkoli način in od kogarkoli (pri tem mislim tudi na "prenizek" indeks za svoje naloge oziroma delo) in se lotimo problemov, jih identificiramo, ocenimo ter predlagamo način rešitve oziroma sprejmemo objektivno pojasnilo in s tem sprejmemo objektivno stanje. Pri takšni metodi bi s časom pospravili z nakopičeno navlako v DSSS. Nihče ne bi smel precenjevati svojega položaja, ki je prav zaradi neljubih izkušenj časovno omejen; zaradi osebnih ambicij nekaterih tudi prenizek; zaradi odgovornosti nezaželjen; zaradi postopkov kadrovanja tudi včasih podarjen itd. Precenjevanje svojih sposobnosti in izražanje svoje neobjektivnosti ter nenazadnje tudi svoje premetenosti, niso elementi, oziroma prave predispozicije za združeno delo, kakršnega potrebujemo v sedanjih razmerah, ne le v DO KTL, marveč tudi v širši družbeni skupnosti. Naše sprejete obveznosti do TOZD nas obvezujejo, da uredimo naše vrste, zastavimo delo, tako kot zveni ime naše delovne organizacije (strokovne službe) ter da naloge opravimo po programu dela v zahtevani kvaliteti in ob pravem času, v veliko veselje in zadovoljstvo TOZD. Samo na takšno delo DSSS lahko pričakujemo razumevanje delavcev v TOZD za naše potrebe in njihovo skrb za našo socialno varnost. Pri uresničevanju programskih usmeritev za delo sindikata DSSS, lahko ugotovimo, da naloge delno uresničujemo. Analizirati pa bi morali način in vsebino realiziranih nalog. Ob tem velja omeniti, da so v programskih usmeritvah tudi naloge, ki imajo pomen za daljše obdobje. Sindikat DSSS je spremljal gospodarjenje DSSS in TOZD ter obravnaval rezultate poslovanja v letu 1984. Sodelovali smo s temeljnimi delegacijami ZZD skupščine občine Ljubljana Center. Ob tem sodelovanju je treba omeniti, da se naša temeljna delegacija zelo težko sestane v polni zasedbi; nekateri delegati se ne zavedajo, da s tem otežujejo delo konferenci delegacij. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata DSSS je preko predsednika vključen v delo konference 00 ZS DO KTL. Predsednik Franc Savnik podaja letno poročilo o delu OOS DSSS Aktivnosti I0 sindikata DSSS so premalo odmevne med delavci, zato bo treba tem rečem posvetiti več pozornosti. Pozornost je treba posvetiti tudi popolnejšemu in razumljivejšemu obveščanju delavcev samoupravljalcev. Po končani razpravi na podano poročilo predsednika izvršnega odbora DOS je bil sprejet tudi program dela DOS za leto 1985 s katerimi smo si zadali naloge: — organiziranje aktivnosti delovanja osnovne organizacije zveze sindikata v DSSS, — uveljavljanje sindikalnih skupin kot oblike dela in organiziranosti zveze sindikatov v DSSS DO KTL, — sodelovanje I0 OOS ZS DSSS v samoupravnih organih DSSS in organih DPO in aktivnostih občinskega sveta ZS Ljubljana—Center in DPO, — sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, še zlasti s področja delovnih razmerij in nagrajevanja, — organiziranje in koordiniranje sestankov temeljnih delegacij zbora združenega dela, — organiziranje in izvedba priprav na postopke evidentiranja kandidatov v razna telesa in organe samoupravljanja in družbenopolitične skupnosti, — zastopanje delavcev — članov zveze sindikatov na njihovo zahtevo in sodelovanje pri organiziranju letnega oddiha delavcev DSSS, športno—rekreativnih tekmovanj, letnega sindikalnega izleta in kulturnega udejstvovanja članov ZS, — nudenje pomoči socialno šibkim članom zveze sindikata DSSS in njihovim svojcem, — obiskovanje obolelih sodelavcev in soorganiziranje srečanj upokojenih delavcev DSSS, — izdelovanje predlogov za dobitnike plakete KTL, odlikovanj in nagrad, — organiziranje poslovitvenih in drugih slovestnosti za delavce, ki odhajajo v pokoj; ob jubilejih in praznikih ter priložnostnih dogodkih — dnevih, — sodelovanje pri načrtovanih aktivnostih krajevne skupnosti Ledina, — sodelovanje v akcijah SLO, CZ in NZ, ■*- spodbujali bomo družbeno samozaščitno obnašanje delavcev DSSS in TOZD. Franc SAVNIK Šport — rekreacija Rezultati prvenstva DO KTL v šahu za leto 1984 Končano je tekmovanje v šahu za prvenstvo DO KTL. Žal je tekmovanje končalo le sedem tekmovalcev ker nekateri udeleženci (Legan, Kovačevič, Simakovič) niso končali turnirja iz neopravičljivih REZULTATI - I. KROG: 1. KROMEK EMIL 2. TESIČ RADE 0 3. MANOJLOVIČ SVETO 1 4. NIKOLIČ MILOVAN 0 5. MESIČ AHMO 0 6. MRZLIKAR ANTON 0 7. PLAZNIK MIRKO 0 II. KROG: 1. KROMEK EMIL 2. NIKOLIČ MILOVAN 3. MANOJLOVIČ SVETO 4. PLAZNIK MIRKO 5. MRZLIKAR ANTON 6. TESIČ RADE 7. MESIČ AHMO razlogov in so bili izločeni iz tekmovanja, čeprav so odigrali precejšnje število partij. Pravila za tako zvrst tekmovanja so znana in zato si jih nekateri po- 10 1 1 115 10 1 114 0 10 114 10 0 113 011 1/20 21/2 0001/2 1 11/2 0 0 0 1 0 1 samezniki (Kovačevič) ne morejo krojiti po svoje ter potem iz užaljenosti zapustiti turnir. Prvo mesto je osvojil Kromek Emil, ki je to zmago osvojil že v prvem krogu prvenstva. Samo tekmovanje za prvenstvo DO KTL, pa je bilo tudi priprava za sindikalno prvenstvo v občini Ljubljana — Center, ki se je začelo sredi meseca decembra. Emil Kromek, prvak v šahu KTL za leto 1984 1/2 1 1 1/2 0 1 0 1 1 0 0 0 10 10 0 001/2 0 0 0 0 0 1 1 41/2 1 1 1 41/2 0 114 1 1/2 1 21/2 0 1 3 1 1 21/2 0 0 0 Neljube fotografije! V pritličju "Še pred vstopom v pisarne lahko ugotoviš, TODA KAKO - da je tukaj komercialna služba za proizvode iz kartona" v prvem nadstropju ■ pP'1 v drugem nadstropju KONČNI VRSTNI RED: točke 1. KROMEK EMIL 9,5 2. MANOJLOVIČ SVETO 8 3. NIKOLIČ MILOVAN 7 5 4. TESIČ RADE 6,5 5. MRZLIKAR ANTON 4,5 6. PLAZNIK MIRKO 3 5 7. MESIČ AHMO 25 P.M. Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu — ženske V okviru trim tekmovanja občine Ljubljana—Center v namiznem tenisu, je sodelovala tudi ženska ekipa Kartonažne in v konkurenci 6 ekip dosegla 3. mesto, kar je lep uspeh. Samo tekmovanje je potekalo v dvorani kopališča Kodeljevo, kjer so zelo dobri pogoji za tako tek- movanje. Za ekipo Kartonažne so nastopale: Martina Šmuc, Maja Furlan in Rada Brelih. REZULTATI: Kartonaža :PTT 5 : 0 Kartonažna:Statistika 5 : 4 Kartonaž na:Pravnik 1 : 5 Kartonažna:Iskra Komerc 5 : 2 Kartonaž na Jugobanka 1 : 5 DOSEŽENA MESTA: 1. ŠD PRAVNIK 2. JUGOBANKA 3. KARTONAŽNA 4. STATISTIKA 5. ISKRA KOMERCE 6. PTT P.M. Humor Humor #•4**** A at pr v* 5>#S O brez besed Kemiki, pridite nam tudi vi na pomoč ! Objavljamo novoletno nagradno križanko pri kateri bodo po sklepu uredniškega odbora in v skladu z novo sprejetim pravilnikom izžrebali 5 nagrajencev z dvojnim zneskom novih višin nagrad in sicer: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 1.600,00 din 1.000,00 din 800.00 din 600.00 din 400.00 din Rešitev novoletne nagradne križanke oddajte osebno ali pa pošljite po pošti z oznako "novoletna nagradna križanka" na naslov: KTL — samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 14. januarja 1985. Uredništvo PRAVILNA REŠITEV PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA KTL št. 11/84 VODORAVNO: ad, lepenka, os, napaka, kanape, sl, enakost, voda, zh, dalja, i, lantan, starter, croupier, ot, trsat, gvano, avba, Ijig, nat, granit, abel, aliansa, pet, ca, senj, zavojček, pat, bs, an, cian, reva, vajenec, ko, g, j na, aci, balast, haag, aasen, car, astenik, la, ks, lan, prt, neca falk, skopje, tar, orada, a res, makedonija, ge, agar, rt, r, ik, go dk, oka, matematika, aba, aa, ov, tanaka, zastava, rt, a štor, narval, nos, ko ak, o, iasi, tč, ameba, ava, sfrj, atair, ralo, aleš, ken, ara, tn, takačica, karet, azil, oa, kiks, teletekst, i, gg, iztek, pelin, sake, aero, teorija, astma, akt, tar, mr, sa, jok, opart, greda, slo, sarajevo, beograd, ir, bih, srbija, le, eč. Žrebanje praznične nagradne križanke je bilo izvedeno 17. decembra. Odziv na reševanje te križanke je vsekakor pokazal, da se vas je še več odločilo za njeno reševanje, saj smo prejeli kar 108 rešitev. Kljub temu, da križanka ni bila med težjimi pa so nekateri le naredili napako in bili tako vkljub sreči, da jim je bil žreb naklonjen, ob kar lepo denarno nagrado. Tako so izpadli: Alojz Dolžan iz Lepenke, Marjan Jerič iz Kartona-že, Franc Rotar, Dragica Blatnik, Milanka Novak iz DSSS in Slavko Nečemer iz Kartonažne Ljubljana. IZŽREBANI ŠOBILI: 1. nagrada KING IVAN 1.000,00 din upokojence Tržič 2. nagrada: KRSTIN DIANA 800.00 din DSSS 3. nagrada: JESIH TANJA 600.00 din DSSS 4. nagrada: BENEDIČIČ VERA 400.00 din Kartonažna DE-20 Nagradna križanka Je boljše, da malo počakamo, kaj se ve, kaj je koristno in pametno, je treba načrtno in organizirano, praktično. Vsak se po svoje bori! Naj vsa stvar sama dozori, potem bomo videli na katerem koncu prijeti. MARKO KRAVOS-še živeči pesnik slovenskega zamejstva — izdal pesniške zbirke: Pesem, Trikotno jadro. Tretje oko. D.V. Marsikdo si je preko leta napačno usmeril puščico nase, čeprav je letela na drugega. In dogajalo se je, da je bil cilj zgrešen, tarča pa je padla name. Da se v teh prednovoletnih dnevih ne bi obremenjevali ali ste v središču tarče ali ne, vam predlagam igrico. Zbral sem 12 aforizmov jugoslovanskih satirikov, komu pa so namenjeni, uganite sami, igrajte se, kombinirajte, pomoč in smeh poiščite pri sodelavcih ali v družinskem krogu. Pravilna rešitev, do katere pridete tako, da zaporednemu aforizmu dodate črkovne skupine iz oklepaja tarče, da še en aforizem Milovana Vitezoviča. Hvala za sodelovanje, lomite ga še naprej, da bom lahko tudi v letu 1985 služil vaš honorar. AFORIZEM 1. Mislil je, da mu prikimavajo, pa so le kimali. (M. Pajovič) 2. "Vse teče" je rekel Heraklit, vodovodarja pa ni mogoče dobiti. (Ž. Petan) 3. Če že tepete otroke, jih tepite brez razloga, saj so vsi drugi razlogi bolj neumni. (D. Radovič) 4. Ni težko biti nesrečen, da lahko začneš piti. Ljudi je treba odvaditi nesreče, ne pa alkohola. (D. Radovič) 5. Kadar se jemlje iz državne blagajne, ne boli srce niti največjega skopuha. (I. Raos) 6. Odlikovanju dodelimo človeka. (M. Vitezovič) 7. V partijo sprejemamo delavce — pa ne gre. Kaj ko bi poskusili spraviti partijcev delavstvo? (Z. Balog) 8. Ko ubijemo bolho, prelivamo svojo kri. (R. Dangubič) 9. Imel sem jih na piki, pa so me dali v oklepaj. (M. Dedič) 10. Resnica brez nog in rok .... Taka je, ta je tista, ki je na koncu zmagala. (L. Manojlovič) 11. Človek se prebija dokler je mlad. Pozneje pazi, da se nebi prebili mladi. (P. Kanižaj) 12. Hvala za vprašanje, dobro nam gre. Vprašajte nas kaj težjega. (M.V.Turčinkodžič) TARČA A disciplinski komisiji (NUTE) B staršem (BEDA) C onemoglim karieristom (BEDA) D socialnim delavkam (KUJA) E komisiji za odlikovanje (EALE) F poročevalcu na zboru delavcev (GENI) G samoupravljalki (VOJO) H tistemu, ki najema umetnike (MEID) I sindikalistom (RIJO) J sam sebi (KZAS) K partijskemu sekretarju (NTRE) L vzdrževalcem (ALEN) ŽELELI STE REČI, PA JE TO REKEL ŽE MARKO KRAVOS JAZ O TEM Jaz o tem ne vem, me ni bilo zraven, sem bil bolan, sem šel na stranišče, nisem nič videl. Jaz nočem s tem nič imet, kaj se ve, kaj se s tega skuha, ne bom nič rekel, naj rečejo drugi, ki se zdaj skrivajo. Jaz imam rad mir, naj se pokažejo mladi, ki še nimajo obveznosti. Jaz ne bom šel za druge v šmir, ko bojo drugi, bom tudi jaz: Franko, Cupo, Nadja in drugi. Se nič ne bojim, samo pameti in previdnosti je treba, ne pa proti vetru scat. Ob novem letu našim kontrolorjem kvalitete: "Res da je pri nas precej škode - toda vedno pomisli, koliko bi jo 5. nagrada: SEKAČ TAMARA bilo, šele pri naših kupcih I 200,00 din Kuverta Novoletna nagradna križanka ctut- LIPOVA Ž£NA ŠUMNIK avstr. TOkO^. ACtNC. k)|TLV KANtU TR-VA vriuzo T-ITtV TORBA T-A Ak-TL. LOčini SOLI IZ. B£.UA- HVAŠ. It LtkO sloveč stoztan budno OROUt AkTIMOČ v J ŠUBIC MtSTtz V Olč- miNi KALP SLoV. rtsNu NOV) na£a UMVA /LOLA/ S»Lb. h.lhL btL iUn BURGA ■ 1VAL Obtt CL*>TI robisi TOV AR.. ATAfcAr. ZALAR. W-l- ItZAlLO V SZ. kB. Al ttLl HfcA STNIKO TORINO 7-AMtR M UTAM RObVk lofcrtv. VMIL- KMcAtL MLL\1 K-USI fcTl. VULKAN MA *l-ClUll LITO Vt,bt-M1V- ec-iTč SV ETI Uk BLAb-NO O-R0Ž7& ITA- LI1A UR£b~ NISHO lUNlOR. L E.L MQ(rL kAfe.- LOVAC VRANIČ. w ODfRTA ROCIIA k k. at DBsAvi SLoVtM. RZ.K.A LtS- KOVAČ TRlFAb. lbZ.Au- ZKA tovarna fcALt. rtihjua. KES NA MENI. FIATI NA SVINČZM TtcAT B.LKA V S. EKUlti LAt>o VOLV LATI VZZNIk. ST. RUS. V LA LAR RADII OOU2.. DR. LlVAC-A OBLAT V TLkST. INbOST. lUhBKA tMA 2.VA CLR KOVNIC frR.tOG- fastiR. ČLANICA 3 MA SOH-Ay BTA- TUA NATRI? TRX)1AN tovtu- MIK. LA MO-C£L-MlkL SLOV. BOMOR. /ŽARKO/ naivec 1A AB.-TtRllA GORSKA trLOBZL MASLA RAVAM SFRtHA- 3AUCC£. Kih z osrtm V0N1LM MLINSKI zub fosobA LA btS-hlaciio ervh kratica LA |j|- vcucne TROSTDR VCtL-K.VI urz.iL P6ANC. hsATIL kHuS OTOIC b£4AV£C NA VRTU *FA- NI1A OBRAT v U uzarni AN6-.P. kzžisir l»RAL. Wg.9T GRŠKI ?OL — oTokL ORORKI 7A»OtL. RAlto RANTU Rikš k.. SSo ehvAbb KARbLLl OB- bOBIf. Visoki GORSKI VRH- TRibtU. USTI KALC n NORMI-SK1 BOGOVI ralbi- bOV K A vrstaI USŽbUNl KRAVICA MALA ARHA MAC-IS-TtR AR Tlim ClTROf NOV AVTE "TO3 LAH- KORAL. OTO K. bARVim ^RABU RRZBEC MA1HNA Mila. oslani bofro- bRK K>sobA LA VINO AK- bt- KINO- COLt MOLA V)Mt-T- Gorstvo v sum MURNIK bo kača ŽIVAL ST. SLOV VAkUH-l sežaiie, VObNA ŽIVAL KlEGRl LCTRV 1CS|> MAC-LIC OTON Rt K CII C lantaM IGRA 5 KARJAh) OKOLIŠ 1LVR- TANO MtSTO OSKAR ANTIČ LOlZt 1LAK. MOŠTVO, TIAM MIR. >RLBA- VIL. bv)g|R nAčlLA LANA- 1RMR. ROPAR LDR.UL. ARAB . RZLTOB, KRkl bR) aofcn, AUCUST StNOA Mlstov IZLO- Rosni RAm- llCava- LRC ZIK. Bo MALO- bU£7£- stoMtr, Toim OSRB. ZAIM. C C RA NAD tolLO IČOTDR. bŽL g-rla VRV| S. SAKO tNALA SoC-LA- S.NIR.A Avtom. Olk). bZLNlC ST. SLOV. SMOČARkA Tov RS M£.RA RALtL crATtlc HRANA USTAVIL IM RISAL L0h6NČ| MATTA GLASILO KTL INDUS1 RIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI' TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK MILAN SEME; TISKA KTL TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA ČUFARJEVA 16 TELEFON: 316-922 INT. 208.