Kongres internacionalne zveze uiitelJsklh udruženj Za letošnji kongres »Internacionaine zveze učiteljskih udruženj« je določilo »Udružen.'e jugoslavenskih učiteljev« za svojega delegata tov. Metoda Kumelja, glavnega tajmika sekcije za dravsko banovino. Delegat nam je predložil nastopno poročilo. Intemacionalna zveza učrteljskih udruženj s sedežem v Parizu je priredila svoj VII. kongres v .dtieh 9., 10. in 11. avgusta v Pragi. Organizacija kongresa je bila poverj.ena češkoslovaškemu učiteljskemu udruženju in je mjegov predsednik tov. Vlasak kongres tudi otvoril. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik angleSkega učiteljskega udruženja Humphrev. Generalni sekretar L. Dumas je podal v svojem nagovoru kratko pregledno poročilo o delu Inlternacionalne zveze učiteljskih udruženj v preteklem letu. Poročal je o sejah izvršnega odbora ter o osnutkih za pravilnik za kongrese, ki je bil predložen letošnjemu komgresu v razpravo in končno redakcijo. Posebej je omenjal svetovno zvezo vzgojnih udruženj in razmerje, ki ga zavzema do nje •učiteljska Internacionala. Poudarjal je potre'bo, da obstojajo med obema organizacijama zaradi vzgojnih vprašanj, s katerimi se bavi tudi učiteljska Internacionalna zvcza, intimni odnošaji, ki pa naj bodo izvedeni na ta'k način, da niti enia, niti druSa organizacija ne bo trpela na svoji samostojnosti. Na ikongresu so bila navzoča učiteljska udruženja iz sledečih držav: Anglija, Danska<, Švedska, Francija, dve holandski udružcnji, Indijska Nizozemska. Luksemburška, Norvešlka, Poljska, Rumunija, dve švedski udruž^nji, Švica, dve češkoslovaški udruženji in Jugoislavija. Prisostvovala sta kongresu tudi zastopnika iz Japonske in iz Palestine. Bolgarija. Bolivija, ŠDanija, Estonija. Grska, Ogrska, Litva, Avstralija in Santo Domingo »o svojo odsotoost opravačili. Ker je bila v teku leta zveza učitel.jskih društev v Avstriji razpuščena. ta država ni mogla: poslalti svojega zastopstva. Iz sličnega razloga ni bila zastopana Letonska, Bolgarija pa ni poslala zastopnika, ker je bil v zadnjem času izvršni odbor organizacije bolgarskih učiteljev razrešen svojih dolžnosti in je tudi sicer nadaljnja usoda bolffarskega učiteljskega udruženja še nejasna. Z ozirom na vzroke odsotnosti teh treh udruž^j ie sprejel kongres sledečo resolucijo.; Kongres Internacionalne zveze učiteljakih udružemj v Pragi, dne 9. avgusta 1934.: Ne da bi se vmešaval v notranje politične razmere poedinih držav, izraža kongres svoj protest radi ukrepov, izvedenih proti učiteljskim udruženjem v Avstriji, Bolgariji, Letonski in drugih državah. Kongres poudarja. da pomeni pravica prostega združenja in prostega posvetovanja pridobitev civilizacije, ki se ne more osporavati in ki bi vzgojiteljem naroda ne smela biti odvzeta ter izreka tovarišem v Avstriji, Bolgariji, Letonski in drugih državah čuvstva solidamosti in simpatije. Ta Tesolucija je bila izročena onim poslaništvom v Pragi, čijih vlade so izdale ukrepe, ki so onemogočili učiteljskim organizacijam poslati na kongres svoja zastopstva. Ista resolucija se objavi dalje v vseh čeSkoslovaških, tako čeških kakor nemških dnevnikih, rx> sklepu kongresa pa so dolžne objaviti jo tudi vse v Internacionalni zvezi učiiteljskih udruženj včlanjene učiteljske •organizacije v svojih stanovskih organizačnih glasilih. TReso lucija bo natisn.jena tudi v oficielnem glasilu Internacionalne zveze učiteljskih udrruženj, ki izhaja v Parizu. Svoj pristop sta prijavili učiteljsko udruženje iz Islandije in Avstralije. Ker udruženji nist'a dostavili potrebnih izjav, s katerimi pismeno pristajata na vse določbe pravil internacionalne zveze, in tudi nista izpolnili drugih formalnosti, je pooblastil kongres izvršni odbor, naj pozove obe organizaciji, da predložitai 'potrebni izjavi in ugodita tudi drugim zahtevam za sprejem. Sprejem naj izvrši nalfo izvršni odbor. Navzoča zastopnika Japonske in Palestine sta pozdravila kongres v imenu svojih udruženj. Ob tej priliki so bile prečitane tudi pozdravne brzojavke učiteljskih udruženj, ki se kongresa niso mogla udeležiti. Nato je kongres sprejel pravilnik, ki določa delo na sejah in način debate. Otvoritvena seja. 1. Predsednik pripravljanega odbora za kongres, ki ga imenuje izvršni odbor Internacionalme zveze učiteljskih udruženj, pozdravi navzoče in otvoTi kongres. Nato pozove zborovainje, da izvoli predsednika za vodstvo kongresa in razprav. Temu preda listo gostov in delegatov bratskih organizacij z navedbo govornikov. Predlog za izvolitev predsednika stavi kongresu izvršni odbor. 2. Predsednik, 'ki ga podpirarta pri razpravah oba sekretarja Internacionalne zveze učiteljskih udruženj, naprosi člane izvršnega odbora, da zavzamejo prostor poleg njega, ako to želijo. Predsednik otvori razprave, objavi dnevni red koragresa in razdeli delo. 3. Generalni sekretarijat poda kongresu poročilo o delu v preteklem letu in o obstoječem položaju poedinih udruženj. 4. Imenuje se verifikacijski odbor. Drugi generaJni sekretar — blagajnik je po svojem funkcijskcm položaju član itega odbora. 5. Predsednik podeli besedo gostom in zastopnikoin 'bratskih udruženj, ki žele pozdraviti kongres. Vsalkdo more govoriti le 5 minut. Skupnost vseh govorov se ne sme zavleči preko otvoritvene seje. Ti pozdravni govori se ne prevajajo. 6. Verifikacijski odbor poroča o svojem delu in drugi generalni sekretar — blagajnik prcčita ofici.jelno listo verificiranih delegaltov, gostov in poslušalcev ter posebe označi sporne slučaje. o katerih naj razsoja kongres, oziroma izvršni odbor. Delovne seje. Oba problema, ki sta na dnevnem redu kongresa zadcvata: a) pedagogiko ter stanovske in šolsk-a b) mir med narodi. zadeve, Pbtffebne . V^FalilfltJ pbie 0Hfettl8Ži ^ekretarijat pfavočasno vbdslh?ii vsafcega Ijdruženja, ki riaj v čitii krajšerh času pošlje sledeCe: 1. Zaibljahi .materiai. 2. Stališče vlade k obravnavanemu vprašanju. 3. OŠeb"rt8 ttlribh)e zadevlibga tidfužerijfi: Glavni sekretarijat ^bere vsp prejete od- govore v pjrojekt i;esolueije; & predstavlja sintezo prejetih odgovorov. Ta projckt se pffedlbžl iiatilžefijfrffl Še pibd kbftgtfbs-dffl. Na konferenci se podajajo lahko poleg t&ga tudi poročila, ki zadevajo delovanje včlarijenih organizacij z ozirbm na cilje Internacionaline zveze Učiteljskih udruženj. Potek razprav. 1. Poročila. Poročevalci pojasnjujejo pofočila. Ti imajo pravico govoriti kot prvi in če želijo, tudi kot žadnji. Za vsakega govornika je določaa čas 5 minut. Ta čas lahko konferenca podaljša. 2. Izpreminjevalni predlogi. — Vsi izpreminjevalni predlbgi se morajo piredložiti predsedniku pismeno in sicer tako pravočasno, da morejo biti prestavljeni še pred debato. Noben izpreminjevalni predlog ne more biti sprejet, kakor hitro je bil sklep, ha katerega se predlog namaša, že v celoti izglasovan. 3. Novi predlogi. -— Nov predlog, ki ni v žveži z dnevnim redom, ne more priti v nobenem primeru v razpravb kot izpremirijevalhi predlog. Sprejet more biti le kot poseben predlog i,n sicer če prosi za >to pisitieno najmanj 5 udruženj iz različnih dežel in če spozhata izvršhi odbor. in konferemca iimestnost te debate. Ako sklene zborovanje, naj se vrši debata b tem predlbgu, pride predlog na dnevni red šelt- po bbravrtaVi na drievhfeiti retlu se nahajajbeih vprašadj iri sicer pti tooki: Razna Vprašarijd. Predsednik daje predlbgb ria gla&bvahje in objavlja sklepe zborovanja. Nihče ne sme začeti zopet debate, kakor hitro je predsednik na ta način objavil rezultata glasovanja. Te določbe veljajo za vse konference in se mora po njih ravnati vsak piredsednik. Vsi delegati so se spofažUrnno ižjavili, da še bbdb pokorili sprejetim odločbam v vseh priliicah. Te določbe se morejo sprerHeniti le tta željd večihe ttlandatbv. Zahtbva pb sprcmembi pa mora biti izročena rtajkasnejfe ob koncu kongresa, dai pride na riailfedhjfciil korlgrtsu v razpravo. Ad 5.. Glavna tooka dn^vnega reda kqngreša je bilb vprašanje o učiteljski izobrazbi. Žc v letu 1930. sj je postavila Internacionalna zveža učiteljskih udruženj o priliki kongresa v Pragi in Kailovih Varih splošen načrt za metodično reorganizacijo narodne izbbražbe. Od tedaj stremi doseči leto za letorn izgraditev in realizacijo tega načrta. Ker je zavisna izp-brazba riaroda neppisredno od izbbrazbe učitelja, si ie stavila Imternacionalna zveža iiciteljških udruženi letos na dncvni red ravno to vprašanje. Generalrio tajništvo je razpbslalb v &vrKb proučitve pbložaja v poedihih državah iii spoznanja žclja učiteljškega štariu v pbedihih včlainjenih organizacijah tia te brganizačije posebne vprašalne p-ole. Na osnovi prejetih poročil iri poročil, objavljenih v stanovskih listih včlanjenih udruženj je seStavil glavni sekretdrijat Vrsto šklepov, ki predstavljajo sintezo in v gotovem zmislu izravnavb tez poedinih tidruženj. Vsa udruženja šb se iž.javila za višjo izdbražbb učlteljev. V škbfo vseh odgovorih je na.jti izrecno željo po akadeiriski izobfazbi učiteljev. Akademska izobrazba maj bi obsegala ali v glavnem tehnično pripravo za poklic in naj bi se vršila splošna izobrazba na gimnaziji, ali pa naj bi nadaljevala univeirza splošno izobrazbo učitelja. Nekatera udruženja so se izjavila za to, naj bi uživali učitelji akademsko izobrazbo na učiteljskih šolah, ki naj bi ostale, ažlFBfna M flbaaigo§ki ftfeademiji, ki ilaj bl bfla unlvtrzi etiako vffeaha in na1 kattH r.iaj bi 6fc v ttodbče ižbbraževdli učitelji. Mož-iuteti, ;ki so jih pHkazale f StbjiH zahtevah po višji izobrazbi učiteljsitva stanovske organizaciie poedinih držav, so z ozi^ Bm Ri ifldividualtie i&zmbib v dfžatah _f-až: lične, po.vs^d ,pa jc glayna zaht^va; Učitelj mora biti akademsko izpbražen; Za časa stojih študii se mora pogjobitj v znanostin priti Ą §Hk i ihBhmmU: Njegb.vk ižbBfazBd inbti biti tako globoka, da se lahkb bopolribhla vi\vi v notranje bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi psiholoških, pedagoških in šolskih vprašanj tudi v znanstvenem pogledu. Internacionalna zveza učiteljskih udruženj se je od svojega obstoja že često izrecno izjavila za enakost pravic vsfeh b*rok do Izobrazbe. Ovire, ki se statljajd na pbt btrcdku radi uboštva in tnu brartijo. da še he rhore izobraziti po svojih zmožnostlh, se itidrajB premastiti. Tudi bi ne smfelb biti materialnih ovir. radl katerih bi se mlžtdi l.judje ne mogli posvetiti učiteljskemu poklicu. Važno je, da se posveča joi iičifeljskemu poklicu predvsem kmetski \n dfelavški otrdci: Nekatera udružeiij4 šo ridigiašala sobmlna hfe varnost, ki bi nastala, če bi se ižBbfaževali ža učitelje zgolj oni, ki izhajajo iz dobro situltanih slojev m ki jim je življfcn]e delavskih in kmetskh btrbk lldpioliioma t.u.jfei iri bi sb zatB v svoje delo iried ttttii btrokl he thbgH dbvdljno poglobiti Lra se mu posvetiti s potrebno predanostjo. Tretja želja, ki so jo izrazila učiteiljska udruženja v svbjiH. odgovorih je, naj se ne naštavljajo ria šblah učitelji, ki riiniajo za to predpisatie Izobražbe in ki z&tb ne iribrejo nuditi učencem tega, kar jirfi lahko hudijo kValificif-ani uČHfelji. Ta želja in zahteva ni naperjena proti ttiiadim kolegortl, rriarvfeč So' jb navedla poedina udhižetija Iz držav, kjer se nastavljajo nekvaHficirane dcitfeljske moči^kljub veliki brežposbltldstl učiteljskfega naraščaja s polno kvalifikačijo, kot svoj ddpor proti temu, da se radi prihrankov v državnih budžetih rias.tavlja manjJkvalificirano osobje mesto kvalificiranega. Taka praksa na račun otrok, čijih prv.ica na kulturo se ne da osporavati, ki se vrši zgolj žaradi ^Hhi-aftkbv. je rifesprejemljiva. Sk^faj vša iidriižfenja so se izjavila; naj Bo oSnovna izobražba iičiteljev narodnih in srednjih šol enaka, četudi poučujejo prvi btrokfe iil drugi tnladostnlke. Na ta način bi bile bdstranjene tudi znaČilne anomalije, ki bbstojajo v gotovih deželah in ki se izražajo v tem. da imajo učitelji narodnih šol pomanjkljivo splošno a veliko im po^lobljeno strokovnb in oraktično izobrazbo, učitelji na višjih šolah pa nasprotno veliko in vsestranskb Splošrio a zelo pomankljivo in rtezadostno praktično izobražbo. Ob scbi pa je umljivo. da se morajo učitelji ha šrednjih šolah pbSvetiti V strokah, katere bodo pozneje poučevali, še po&febnim šttudijam. Po vsestranski debati o poročilu, podanem po generalnem sekretaTJu. je sprejel kongres Internacionalne zveze učiteljskih udruženj z ozirom na vprašanje učiteljske izobrazbe sledečo resblucijo: Na csnovi splošnega načrta, ki je bil sprejet na kongresu v Pragi — Karlovlh Vatih v letu 1930., se izjavlja Internacionalna zveza učiteljskih udruženj z ozirom na. problem učiteljske izobrazbe ža 1. Akademsko izobrazbo učiteljev. kakdr jo omogočajo pogoji v poedinih državah. 2. Za izključrio zaposlitev učiteljev s pojiblno učiteljsko izobrazbo v vseh razredih. 3. Za, enako splošno in sistematično izvedeno začetno pedagoško izobrazbo za vse učitelje in učiteljice na osnovnih in višjih šolah. Izobrazba na.j se loči le po naravi šole. t^dFočild k dttigerritl Vfirašanju dntVflc^ ffefl«: »P"H«ti čaS mlaab*tnikdĄa je podal drugi ^lavni sekFfetar tnternacioriame zveze g. Lapierre. V resoliifcljl, ki jo je sprejlel komigres po obravnavi l:tsa v.p/ašanja, ilgbtavlja Ihtertlačiortalria žvfeža iiŽiifeljŠkih udruženj veliko mbraltlb škodO; ki jo prinaša šietotna kriza t brežpbselh6stj« stitibBHbifiu mladostnikiu Nevdfnosti, ki jih prinaša brez^tisfclfidši riiladitti ljudem šo teiii vecje, kef je rribžtiošt žapibSlltVe z ozirom na pdmanjkljivost sitrokovne izobrazbe današnjega industrijskega delavca zelo majhna. Internaciobalni učiteljski kongres si ie zato osvojil zahtevo, da se mora po izstopti iz šole vsak učenec in učenka izučiti poklicnega dela. Dalje se je izjavil, da soglaša z vsakim gospodarskim sistemom. ki ohemogoča bri;zposelriašt fnladine in sfe zopcrStavljd deriioralizaCiji, katerb povzroča brezpdselndst. Skladtlb s tejiii, v uvodnih. šklcpih. izraženih splošnih mislih, sc izjavijd v Internacijonalni zvezi učiteljskih udrtižeiij včlanjena udruženja. da so pripravljena pospeševati v svojih državah, upoštievaje pri tfem pdgoje, v katerih se razvija šolško, politično kakdt tufcti gospbdarSko življenjfe, vše ukrepe, ki strerrtb za tem, žasigurati mladi geherafciji tk^lstenco in bridočnost. Kongres fbtrjiijfe vse zadevne sklbpe, šp^rejetfe v Štokhblmu leta 1931. iri v Sant Aftdieru leta 1933. iti ižjavlja: Internacionalni zvezi učiteljskih udruženj priključena udruženja izražajo zahtevo javnega mnenja izobražfenštVa V tažličillb državah s tem, da izrecno poudarjajb svojo željo p'o nacionalnem in internaciorialhem delu v prospeh prograrna za narbdno izdbrazbo, ki Bi bila primcrna sedanji dobi. Za vsc otroke, ki prihajajo iz šole predčasno v pdklicno delo, in se posvetijo bodisi krtietskemu, industrijsikemu ali trgovskemu poklicu, zahtevajo Jntcrnacionalni zvezi učiteljskih udruženj priključene orgariizacije 1. Obvezen dopolnilni pouk za mlade jičence. ki naj bbsega splošno izobrazbo. kakbr tudi poklicno ižbbrazbo. 2. Obvezen nadaljevalhi pouk za vso starejšo mladinb, ki naj dviga in izgradi splošno, intelektualno, moralno in državljansko ter istanovsko kulturo ter stl-emi ža tem, da si pridobi mladina teoretična in praktična za življenje potrebna znanja. Ta pouk naj bo dostop'en tudi odraslim. Kiongres izjavlja svojo "fckrb za usodd otrok brezposelnih in za usodo brezposelne mladine. Izjavlja, da bodo včlan.jena udruženja sodelovala z vsemi močmi na vsakem prizadevanju oblasti ali velikih stanovskih in kulturnih organizacij, ki streme za olajšanjem bede staršev in otrok. Zahteva ustvaritve socialnih ukrepov s ciljem, organizirati mlade brezposelne v dobi njihovega prostega časa in izpopolniti njihovo splošno izobrazbo in poklicno pripravo. Smatra, da je podaljšanje šolske dobe na 15. in 16. leto starosti (kakor uvedba splošnega nadaljevalnega pouka do 18. leta starosti) eno najuspešnejših sredstev za pobijanje brezposelnosti in zahteva splošno podaljšanje šolske dobe v vseh državah. Graja kot vojno podvzetje vsako ustanavljanje delavskih taborov, če služijo za kritje skritih vojaških vaj. Poudarja voljo učiteljstva, ki hoče ostati zvesto intemacionalnemu skupnemu delu na vseh področjih. Kongres je mnenja, da je to skupno d'elo na eospodarskih področjih osnovni predpogoj za blagostanje sveta. Izjavlja, da bodo delali učitelji z vsemi za intelektualni nivo svojih poslušalcev (šolskih otrok, mladostnikov javnega mnenja) s primernimi sredstvi na to, da bodo prikazali potrebd tega internacionalnega skupnega dela na g-bspodar.skem področju. Mdngreš ližjavlja dalje pripiavljefob&i učitcljeV, pomagslti velLkim kiilturnim in statiovškirri .tilgani^abijam v rijihbveitl boiti proti sovi-AžHlitl silatti. ki hašjii-btujejd IHtefhacionalnemu sporazumu. , Internacionalni zvezi učiteljskih udruženj p'HkljtičeHa lidtiiženja pbddafjajb, da sb demokratične svoboščine pridobitev civilizacije, ki S<» ¦fife ttidrbjb dšpdfarati jft da ša vlade, ki se sklicujejo na te svoboščine, najbolj spoSbbtib UreStiičiti ptograth ^dšipbdat-skfega ^bdviga, ki naj zasigura vsakomur pravico na življenje in delo ter s tem pospešuje splošno blagostanje. Intornacionalni zvezi učiteljskih udružcnj priključena udruženja stremfe za tem, razširjati pri mladini voljo za interhacionalno delo. Izjavljajo se pripravljene, pospeševati interhacionalno zamenjalno delo mladine ter bodo y to svrho sodelo'vab na internacionalnem delu mladinskih zatočišč. Udruženja zahtevajo za vsakega rriladostnika pravico, da more Biti člari iilternacionalne lige za mladinska zatočišča. Iz blagajniškega poročila je razvideti, da je v Internacionalni zvezi učiteljskih udružeiij včlanjenih 30 učiteljskih organizacij s 600.000 člani. Vsaka drganizacija plačuje Internacionalni zvezi letni prispevek 25 dolariev in pdlcg tega še poSeben prispevek 5 ddlai-jev za vsakih 1000 članov. Z ozirom na nestabilriošt dolarja še plačtijejo prispevki v francosikih frankih. Skupno s pTebitkom l33.430-47 franka iz leta 1932./33. so znašali dohodki IZUU v letu 1933./34. 206.755'12 Fr. Stroški so znašali skupno 81.607'81 Fr in je imela IZUU konec julija 1934 125.147'30 Fr. halbženega denarja. Delegacija zastbpnikov udruženj, včlanjenih v IZUU je sklenila, da se vrši koilgtfes leta 1935. v Oksfordu v Anglijl, kjcr zboruje tudi Svetovna zveza vzgojnih udruženj. Kbrigr&sa bbeh zvež se bosta vršila sicer lbčenb, vendar ob istem času, da bo dana tako možnost, navezati med obema organizacijama čim tesnejše stike v svrho sporazumnega sodelovanja na pedagoških in šolskih vprašanjih. Po pravilih imajo Anglija, Francija ih Ncinčija stalno rhešto v izvršnem odbofii IZUU. Ket- je bil leta 1933. na kongrcšu v Saht Anderu v Španiji sprejcm nove. pod narodnosocialističnim režimom ustvarjcne sploŠne nemške učiteljske organizacije odklorljeh, ostane po sklepu istega kongresa stalno mcsto Nemčije v I. O. nezasedeno, dokler ne bodo obstojali pogoji za sprejem nemške učiteljske organizacije v IZUU. Ostale učitcljske organizacije se v švojerri žastopstvu v I. O. vrštijb: Letoš imeriiJjejo svoje zastopnike v I. O.: riiadžarska, i-timunska, švedska in poljsko - ukrajinska učit. organizacija iz Evropc ter Brazilija, ki bo zastopala izvenevropske učiteljske organizacije. Za sekretarja IZUU sta bila soglasno izvoljena doseda-nja sekretarja L. Dumas in G. Lapierre. Kongres sj je soglasno osvojil predlog, naj si osnuje IZUU poseben podporni fond. Iz tega bodo prejemali potrebna sredstva v času najhujše stiske oni učitelji, ki so bili fadi svojega dela ža ohranitev miru med ndrodi in ža vzajemno mednarodno sodclovanje po programu IZUU prisiljeni iskati strehe ih žatočišča v drugih državah ali pa. Iki so ostali zaradi teaa brez zaposlitve v lastni državi. Kongres je uvidfel potrebo, da si nudijo v takih izjemnih primerih učiteljska udruženja vzajemno pomoč in je pooblastil izvršni od- bbr IZUU, da najde način in sredštva za realizacijo predlbga o ustdnovitvi fanda. V ta fond naj bi sc štokali letni pribitki Zveze učiteljskih udrilžehj in pa doneSki, ki naj bi jih V ta nameh darovale ali plačevale včlanjene učiteljslke brganižacije. Dsniitek pravilnika o uporabi fohda th o pfravici do pbdpore naj šbstavi I. O. Nalbga, ki ši jo je stavila Internacionalna zveza učiteljskih udruženj. vzajemno sodeloVati pri dvigu dušcvrtega obzbrja narodov in z vsertii silami ipodpirati utrditetv miru med natodi, je tako vzvišena. da smo jo dolžtii podpirati vsi pri tem delu. Pomen te mednarodne učit. institucije postaja od leta do leta večji. Vedno več učiteljskih oroanizacij iz vsega sveta si osvaja njen program in pristopa v njeno okrilje. Že danes predstavljd. IHtbtriacionalna zveza ogromno armado (nad 600.000 učiteljev, ki delajo vsi na istem smotru: p'rofeveta in itiir med rtarodi, ki sta tfetneljria pdgoja za gašpodarski razvoj in blagostanje dtžav. MfetOd Kumelj.