Poštnina, js» v žali mrs a. P>J*MljuQa J niča ^««*Una Ur«dniötvo In upravnlötvo v Ljubljani! „Narodni dom". Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranl dopisi se ne sprejemajo. Oglasi po dogovoru. Naročnina: letno Din 48'—, poiaicmv Din 24'—, četrtletno Din 12’—. Za inozemstvo je dodati poštnino. Štev. 46. Letniki V Ljubljani, dne 14. decembra 1923. Fosamezna številka 1 dinar. a udno sc nain pa zdi, da se delavstvo! tudi Rusija v bodoče opustila propagando ' samo tako malo zanima za akcijo, ki se I proti naši državi in izpolnjevala obvez- Socialno zavarovanje in Zdravniki. | pripravlja za njegovim hrbtom. Že ne-Jnosti, ki jih bo prevzela nase, ko se upo- Predsedstvo /veze blagajničnih zdrav- davno smo trdili, da mora Jnti delavstvo! stavijo redni diplomatični odnošaji. nikov je izročilo ravnateljstvu okrožnega °*)iezm)’ Ka ne *znenadijo. urada za zavarovanje delavcev v Ljubija-; S sedanjo organizacijo gotovo ni za- StanOVaniska beda ni sledečo resolucijo: «Socialno zavaro-j dovoljno delavstvo, ker je ves aparat pre-1 J vanje za delavce je bilo opetovano pred- drag in so podpore obolelim delavcem Q stanovanjski mizeriji se danes malo met razpravam v odborovih sejali Zveze' zato manjše. Sedanje podpore seveda še pj§e( to pač zato, ker je bogatejši sloji več blagajničnih zdravnikov za Slovenijo.! daleč ne odgovarjajo namenu, ki ga ima; ne poznajo, revež pa itak nima besede. Zdravniki smatrajo zakon za zavarovanje ’ta ustanova, vendar pa obvarujejo delav- j Kdor ima denar, si lahko dobi stanovanje delavcev za eno najboljših postavodajalmh ca Pred najhujšim. v novih hišah, kjer se, n. pr. v JLjubljani, del naše države, ker je samo v Sloveniji ■ Delavske organizacije se morajo za j že navadna majhna stanovanja plačujejo deležnih zakonitih dajatev nad četrt mili-1 akcijo delodajalcev, ki nedvomno v na-i po 3000 kron mesečno. Delavec, ki zasluži jona rednih zavarovancev in njih svojcev.! čelu ni naklonjena delavskim interesom, i na mesec komaj za borna živila, pač v Smotreno organizirana uprava in brez-1 nekoliko bolj zanimati nego doslej. hibno poslujoča zdravniška služba nudita'------—------------------------------------- najzanesljivejše jamstvo za hitro, pravično haŠi odnOSäji Z Rusijo, in zadovoljivo izvajanje zakona za zava-| 1 v J rovanje delavcev. Zdravniki kot glavni | Nobenega dvoma ni več, da se današ- činitclji v izvrševanju tega zakona so pri-1 nja sovjetska Rusija nahaja na definitiv pravljeni, da podpirajo merodajne oblasti nem potu k izboljšanju razmer. To dejstvo pri vseh zakonitih in upravnih reformah,! priznavajo danes tudi razni napram Rusiji I “a Tastnika hiše krivično. Kljub temu, da ki streme za navedenim ciljem. K resolu-jveč ali manj sovražno razpoloženi narodi mnogj reVeži res ne morejo plačevati več. j tako stanovanje ne more. Cenena stanovanja v starih hišah pa so vsa v trdnih rokah. Razlika med stanovanjsko najemnino v novih in starih hišah je naravnost ogromna. Še danes se dobe stanovanja v starih hišah po 100 kron mesečno, kar je seveda priznavamo upravičenost zahtev lastnikov starih hiš po povečanju najemnine. Sploh je čudno to, da so danes mnogim hišnim posestnikom velika poslopja le v breme. Kako pridejo do tega, da podpirajo delavca ali nameščenca, ki nista njegova delojemalca. To se pravi, da mnogi hišni lastniki podpirajo to ali ono podjetje, ki ne mara plačati uslužbenca tako, da ne bi potreboval s strani hišnih lastnikov obzirnosti, ki pa je sicer prisiljena. Danes bi moral vsak človek, ki dela. cijam gospodarskih korporacij, ki zalite- na evropskem zapadu. Polagoma, toda vajo deloma noveliranje zakona, deloma! sigurno se sovjetska Rusija konsolidira in znižanje upravnih stroškov, odbor Zveze; gotovo pride čas, ko bo njena notranja blagajničnih zdravnikov ni zavzel določe-1 ureditev boljša in sigurnejša nego v marsi-nega stališča, temveč prepušča končno i kateri drugi evropski državi. To dejstvo sodbo občnemu zboru, pač pa ugotavlja že | morajo upoštevati vsi realni in trezni sedaj, da je zdravniška služba v veliki evropski politiki. Angleži so to že davno meri odvisna od dobre uprave in svari spoznali in se temu primerno Rusiji pri-pred kakršnimkoli poslabšanjem social-1 bližali. Na zapadu se danes edino še Fran-nega zavarovanja ter ozkosrčnostjo pri; cozi odločno protivijo upostavitvi normal-upravnih reformah. Odbor Zveze blagaj-|nih odnošajev z Rusijo. V zadnjem času ničnih zdravnikov ugotavlja na podlagi i išče tudi voditelj fašizma, italijanski inini-dolgoletnih izkušenj starejših uradovih strski predsednik Mussolini z Rusijo sti-zdravnikov, da bi slaba uprava mogla po-1 kov na prav odkrit način. Nedavno je naj ua"!iS ‘p. mo,rai, ’ vzročiti katastrofalne posledice za zavod ! seji parlamenta izjavil, da bo Italija v j zaslužiti toliko, da bi lahko plačal tudi sta-in za socialno zavarovanje. Končno odbor i kratkem priznala rusko sovjetsko vlado in ! novanje tako, kolikor lahko upravičeno Zveze blagajničnih zdravnikov pravočas- poslala v Moskvo svojega veleposlanika, j zahtevajo hišni lastniki, prepričam smo, no opozarja, da bi naletele na najstrožji j Tudi mnoge druge evropske države so z; da b' h'10 potem tudi vec stanovanj na odpor pri vseh zdravnikih brez izjeme Rusijo v stalnem kontaktu, a Jugoslavija, razpolago, kajti sedaj pac Insm lastnik one upravne reforme, ki bi zdravnikom i stoji še vedno na stališču, da z današnjo zgrabi za vsako priliko, da se otrese na-nalagale poleg zdravniške službe še velik Rusijo ni mogoče stopiti v prijateljske od-del pisarniških poslov. ' nošaje. To naziranje naše vlade pa je se- -------------------—----------------------; veda popolnoma zgrešeno. Cesto so že Čuvajmo 56! ! Pr*sPeb v Beograd razni delegati ruske * ' i sovjetske vlade ter se razgovarjali z našo O socialnem zavarovanju delavcev se vlado o raznih vprašanjih. Ob vsaki taki mnogo razpravlja po časopisju in na raz- priliki smo mislili, da pomeni prihod runih zborovanjih pridobitnih slojev, ki za- skih delegatov preokret in revizijo stali-htevajo, da se zakon o socialnem zavaro-|šča, ki smo ga doslej zavzemali napram vanju bistveno izpremeni. Da bi bila re- j sovjetski Rusiji. forma potrebna, da bi se ves aparat po-j Motili smo se. Naša država je doslej enostav*! in pocenil, to potrebo priznava-1 bila naziranja, da bo sovjetski režim-skra-mo, vendar moramo ponovno poudariti hiral, a vse kaže, da bodo sovjeti tudi še naše nezaupanje, da se za vso to akcijo; v bodoče imeli krmilo države v svojih skriva neodkritosrčnost. i rokah. Treba se bo torej prilagoditi temu Kar se piše o tej zadevi s strani za-! dejstvu in pozabiti na vse to, kar se je stopnikov delodajalcev, je stvarno, toda | zgodilo v preteklosti. Resnica je, da po-tako bolj privatno so glasovi mnogih četje sovjetske vlade v prvih letih njenega delodajalcev znatnejše ostrejši in se čujejo zahteve, da se bolniško in nezgodno zavarovanje sploh opusti. Da bi s finančnega stališča bilo to ugodno za delodajalce, radi verjamemo. Sicer pa na opustitev te naprave absolutno ne verjamemo. Želje posameznikov ostanejo le pobožne želje. obstoja ni bilo prijazno naši državi, a upoštevati moramo tudi to, da nam je Rusija že često pomagala in da bomo njene pomoči tudi v bodočnosti potrebni. Treba se je prilagoditi prilikam časa in postaviti našo politično orientacijo na realno podlago. Pokažimo dobro voljo in gotovo bo jemnika, ki mu plačuje neznatno najemnino. Tudi delavci imamo toiiko časti, da ne maramo miloščine, pač pa tolike plače, da lahko živimo in stanujemo za naš pri-služeni denar. Organizacijski vestnik. Tajništvo SSBU namerava v najkrajšem času sklicati več sestankov širom Slovenije, da jx)uči delavstvo, kako se gospodari v raznih socialnih delavskih institucijah in kako ga za nos vodijo razni delavski laži-prijatelji. Pozivamo voditelje naših jiodružnic, da pripravijo za sestanke ter naznanijo čas in kraj, kdaj bi bilo za take shode pripravno. Ne smemo se pustiti več varati po raznih demagogih, kajti dan za dnem nam prihajajo pritožbe, da se delavca samo izkorišča na vseli koncih in krajih. Naročajte in širite „UNIJO“! Državna borza dela. j 1 elektrernonter, 4 mizarji, 1 kolar, 3 sedlarji, I za socialno politiko dr. Goršiča? Ta tudi ne j 1 sodar, 4 krojači, 4 čevljarji, 1 knjigovez,! stori ničesar, ker ima preveč posla z raznimi DRŽAVNIH BORZAH DELA j 2 mlinarja, 1 klobučar, 3 peki, 1 laborant, j aferami, v katere je zapleten. Pomagajmo si in Murski i 1 zidar, 1 strojnik, 2 kurjača, 1 sluga, 1 nočni! torej sami, zaupajmo v svojo lastno moč! čuvaj, 1 skladiščar, 7 dninarjev, 1 paradni j Prišel pa bo čas, ko tudi mi ne bomo hoteli kočijaž, 1 hišni hlapec, 1 pisarniška moč, I na- j poznati raznih gospodov, takarica, I tovarniška delavka, 1 prodajalka, | GORNJI LOGATEC. Preteklo nedeljo Pri vseh v Ljubljani, Mariboru, Ptuju Soboti je iskalo v preteklem tednu od 25. do 30. novembra 1923. dela 179 moških in 66 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 79 moških in 32 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 75. — Promet od L januarja do 30. novembra 1923. izkazuje 42.061 strank, in sicer 18.980 delodajalcev in 23.081 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tern času 12.359. Dela iščejo. — Pri DRŽAVNI BORZI DELA V LJUBLJANI: 1 kamnosek, en steklar, 4 kovači, 17 stavbnih ključavničarjev, 4 kleparji, 2 železostrugarja, 1 zlatar, 8 strojnih ključavničarjev, 1 kotlar, 3 avtomehaniki, 2 elektromonterja, 2 mizarja, en sodar, 5 kolarjev, 2 sedlarja, 2 tapetnika, 3 krojači, 5 čevljarjev, 1 mlinar, 7 pekov, niča itd. Pri DRŽAVNI BORZI DELA V MARIBORU: 52 hlapcev iu dekel, 10 viničarjev, 1 košar, 1 oskrbnik, 5 drvarjev, l vrtnar, 2 urarja, 1 lesni strugar, 1 žagar, 1 cirkula-rist, 1 galerist, 1 krojač, 5 čevljarjev, 1 slikar, 5 mesarjev, 14 zidarjev, 8 tesarjev, 2 vodo-j 1 zidar, 1 tesar, 3 težaki, 3 sluge, 22 vajen-vodna inštalaterja, 12 slikarjev in pleskarjev,! cev, 1 dojilja, 1 frizerka, 2 vzgojiteljici, 2 va-1 tiskarski strojnik, 10 strojnikov in kurjačev,! ruhinji, 3 gospodinje, llkuharic, 20 služkinj, 5 trgovskih sotrudnikov, 1 oskrbnik, 1 preje-1 26 šivilj za perilo, 2 podnatakarici, 2 postrež-imilec lesa, 1 strelni mojster, 1 strojni tehnik, I niči, 2 kontoristinji, 1 pisarniška moč itd. 1 gradbeni risar, 4 knjigovodje, 1 bančni J Pri DRŽAVNI BORZI DELA V PTUJU: uradnik, 4 skladiščniki, 22 pisarniških rnoči, j 4 pristavi za posestvo, 5 viničarjev, 5 hlap- 1 kuharica, 2 sobarici, 8 služkinj, 6 pisarniških j smo imeli pri nas občinske volitve, pri kate-moči, 28 vajencev, vajenk itd. | rili smo tudi mi delavci krepko sodelovali. V delo se sprejmejo. — Pri DRŽAVNI | Naš boj je bil naperjen zlasti proti klerikal-BORZI DELA V LJUBLJANI: 2 elektro- cem, ki za našo občino, zlasti pa za delav-monterja, 1 mehanik za pisalne stroje, 3 mi-j stvo niso nikoli imeli odprtih rok. Doživeli so zarji, 18 čevljarjev, I slaščičar, 1 sodavičar, j tudi občuten poraz. Demokratska stranka je l šofer, 1 majer, ki je izurjen v živinoreji, j dobila 125 glasov in 6 mandatov, klerikalci pa I sirar, 10 vajencev, 3 služkinje, 1 postrež-1 samo 76 glasov in 3 mandate. Klerikalci so bili silno poparjeni, ker so uvideli, da jih zapuščajo celo nekdanji njihovi vneti pristaši. Usoda je pač taka: kdor slabo dela, ta tudi slabo žanje. Naši zapiski. 1 godbenik, 23 uradnih slug, vratarjev, čuva-! jev, nadzornikov delavcev, 19 vajencev, 15 vajenk, 1 vzgojiteljica, 2 kontoristinji, 2 tr- j govski sotrudnici, 7 natakaric, 4 šivilje, 1 hiš-1 niča, 1 gospodinja, 6 delavk itd. Pri DRŽAVNI BORZI DELA V MARIBORU: 31 hlapcev, dekel, 4 gospodinje, 16 viničarjev, 6 ekonomov, 4 drvarji, 1 vrtnar, j 8 kovačev za orodje in podkov., 13 stavbnih in strojnih ključavničarjev, 1 železostrugar, cev, 6 rudarjev, 1 vrtnar, 1 lončar, 3 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 sedlar, en krojač, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 5 kmečkih dekel, 5 kuharic, 1 gospodinja, 3 sobarice, 10 služkinj, II vajencev itd. LJUBLJANA. Prazniki se bližajo. Veselijo se jih otroci in sploh vsi bogatejši ljudje. Mi 1 klepar, 3 mehaniki, 5 mizarjev, 1 kolar, | delavci pa ne pričakujemo praznikov s pra- 1 sodar, 4 sedlarji, 1 torbar, 36 krojačev, ši- | vilij, 14 čevljarjev, 1 brivec, 3 mlinarji, 4 peki, 7 mesarjev, 1 slaščičar, 2 laboranta, 3 slikarji, | 5 tesarjev, 2 skladiščnika, 8 strojnikov, 10 slug, i vim veseljem, ker nam vsak dan prinese kak nov udarec. V jeseni se je govorilo, da smo vsega dovolj pridelali in da bodo cene živ-Ijenskim potrebščinam znatno padle. Pa kaj 4 knjigovodje, 10 trgovskih sotrudnikov, so- se je zgodilo? Bližajo se prazniki, cene pa + Sadovi klerikalne politike. Klerikalci so pred volitvami obetali avtonomijo ter z njo odpravo davkov, odpravo draginje, takojšnjo vrnitev slovenskih vojakov iz Makedonije ter še vse ono, kar je potrebno za raj na zemlji. Samo, da klerikalci pri volitvah zmagajo, pa bo vse dobro, pobit bo centralizem, odpravljena monarhija, vzpostavljena klerikalna republika, tako so zagotavljali klerikalci volilcem ter jih rotili, naj dajo njim glasove, četudi niso njihovi pristaši. SLS je dobila 21 poslancev od 26 v Sloveniji. Vsa politična moč, ki jo more v pokrajini kaka stranka dobiti, je prešla na SLS, z njo pa seveda tudi vsa politična odgovornost. Pol leta je že skoraj minulo, odkar so se vršile zadnje volitve. A kaj se je izpremenilo, da bi bilo vsaj malo podobno temu, kar so klerikalci obetali volilcem? Prav nič in čisto nič! Ne, še veliko manj kot nič! Po zmagi klerikalcev ter po njihovi zaslugi smo dobili neizmerno in krivično povišane davke, dobili smo kuluk, uradniki in invalidi pa se pre- trudnic, 5 kontoristinj, 2 trgovski slugi, 127 j rapidno rastejo in to, po našem mnenju, brez tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, vsake upravičbe, ker so to le špekulacije j ganjajo kot brezpravne pare. Po milosti kleri-1 šofer, 1 kočijaž, 1 bolniški strežnik in ena | raznih čifutov, ki bi na naš račun zopet radi i kalcev samoradikalski režim ne goni le Slo-strežnica, 14 vajencev, 10 peric, 1 modistinja,! zaslužili mastne denarce. Prejšnja leta je 13 natakaric, 4 hotelske sobarice, 21 vzgo-! naše socialno skrbstvo skrbelo zato, da se jiteljic, 14 pisarniških moči, 11 vajenk. j nas ni tako krivično izkoriščalo, a sedaj se Pri DRŽAVNI BORZI DELA V PTUJU: nihče ne zmeni za nas. Pa odkod naj pri- 3 ekonomi, 3 gospodar, pristavi, 3 viničarji, 4 hlapci, 2 rudarja, 1 rudarski paznik, 3 kovači, 7 ključavničarjev, 1 klepar, 1 zlatar, čakujemo pomoči? Od klerikalcev? Ti ljudje vencev, marveč podpira tudi Nemštvo in nemškutarijo. Klerikalci so s svojo brezglavo in brezvestno politiko vzeli Sloveniji v Beogradu ves ugled in vpliv. Na koncu konca pa postajajo čisto navadni sluge radikalcev samo obljubljajo, a ne izpohmijo ničesar. Od j in se po stari navadi zadovoljujejo, če jim župana Periča? Ta je preslab. Od načelnika] deli vlada na račun ljudskih interesov drobne R. S.: Kazen. XX. Katinka je težko zbolela. Njena bole-! zen je bila tako huda, da se reva skoro ni | mogla premakniti na postelji. Kuhala jo jc silna vročina, da se ji je včasih bledlo po! cele ure. In tedaj je klicala z jokajočim j glasom imena svojih nekdanjih ljubimcev i in častilcev, kot bi jih prosila, naj ji od-! pustijo in naj ji pridejo na pomoč. Naj-! večkrat jc klicala Ivanovo ime — nikdar pa ne imena svojega moža in hčerke. Mirkotu so sporočili, da je njegova žena na smrtni postelji. Pa niti sedaj se ni mogel odločiti, da bi se odtrgal od vesele Hrvatice in vsaj za kratek čas pohitel k svoji bolni, zapuščeni Katinki, ki ga je tako težko pričakovala in ki je neprestano skoro boječe izpraševala: «Ali še ni prišel Mirko? Ali ste mu. sporočili, da sem bolna? Zakaj ne pride?» | C)no sovraštvo, ki se je bilo spočetka na- j selilo v njenem srcu, jc že davno zopet iz-! ginilo in zopet ji je zapovedovala samo še | sebi je vedel, da ne bo nikoli več popol-Ijubezen. i noma zdrava. Lahko se ji obrne za kratek Mirko in lepa Ljubica pa sta med temi čas na bolje, lahko pa tudi vsak trenutek živela kot mož in žena. Dobila sta tudi! nastopi katastrofa. krepkega dečka, ki je še tesneje vezal! Naposled so jo odpeljali v Ljubljano v drugega k drugemu. In zato se Mirko ni j i)0iniC0i ]cjer so izvršili učeni go- inogel odtrgati od svoje ljubimke, ki je ; Sp0Cije na(j nj0 težko in komplicirano ope-bila zdrava in vesela, da bi pohitel k svoj.; racij0) ki se jim je tudi posrečila. Toda ženi, ki je bila bolna in žalostna. ; tucij primarij je rekel, da nevarnost še ni Katinka ni vedela, da je prišlo med j odstranjena in da mora sedaj kot rekon-Mirkotom^ in njegovo priležnico že tako valescentka posebno paziti in se točno daleč; pač pa je vse vedela njena mati:! ravnati po zdravnikovih navodilih, toda za sedaj ji ni hotela tega praviti, da i je ne bi razburjala in da se ji ne bi bolezen i .. . Katinka je bila zopet doma. Zdravje se še poslabšala. Ali v njenem srcu se je za- i h ie polagoma vračalo. Mati in hčerka sta čelo pojavljati toliko sovraštvo napram | h stregli, mož je pa niti enkrat ni prišel nesramnemu in brezobzirnemu človeku, ki | obiskat. In to jo je najbolj bolelo ... je pahnil v nesrečo njo in njeno ubogo hčerko, da bi ga raztrgala z rokami, ako bi ji prišel v pest. «Še bolje je, da ne pride ta baraba!» si je mislila, a hčerki tega ni hotela reči. Zdravnik je nad Katinko že obupal. Seveda je njeno mater še vedno tolažil, da se lahko zgodi tudi čudež, toda sam pri Nekoč je sedela pri oknu in se žalostno ozirala na prostor pred hišo. V tem je prišel po klancu Bojan Vesel. Ko jo je opazil pri odprtem oknu, jo je prijazno pozdravil. Otrokoma, ki sta šla z njim, je rekel, naj gresta kar naprej domov, sam pa je napravil par korakov preko kamenitih stopnic in obstal pred oknom. klerikalno-politične koncesije. Sedaj se klerikalci, v zavesti si svoje onemoglosti ter za-voženosti politike SLS, izgovarjajo na — centralizem. Zakaj niso volilcem prej povedali, da bodo glasovi, oddani za SLS, proč vrženi? Slab izgovor je to za široka usta, ki so jih imeli klerikalni agitatorji pred volitvami. Tem slabejši je ta izgovor, ker ve danes vsakdo, da so klerikalci omogočili radi-kalsko vlado ter z njo vsa bremena. + Radikalci v silni zagati. Samoradikal-ska vlada se nahaja v zadnjem času v zelo neprijetni situaciji. Nemci in Turki, ki jo podpirajo pri njenem reakcijonarnem delu, zahtevajo dan na dan novih koncesij. Radikalci se jih seveda ne morejo ubraniti in naši nacionalni interesi trpe radi tega ogromno škodo. Tako je morala vlada nedavno ugoditi številnim zahtevam džemijetskega kluba, ker je njihov protokol, ki je vseboval želje Turkov, imel povsem ultimativen značaj. Sporazum je bil seveda sklenjen, a ta nastop radikalske vlade je vzbudil v krogih celokupne opozicije ogromno ogorčenje. Radikalcem so državni interesi postranskega pomena, za njih je važno le to, da morejo neomejeno vladati in skrbeti za interese — partije. Doma in po svetu. * Kraljev dar prizadetim od poplave. Zagrebški pokrajinski namestnik dr. Cimič je prejel vsoto 400.000 kron kot prvi dar kralja Aleksandra za prebivalce, prizadete po poplavi. Načelstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev si dovoljujemo vprašati, ali so uradniki tega urada zato precej dobro plačani, da so v občevaju s strankami precej odurni? Smatramo, da je dolžnost uradništva, da gre strankam kolikor mogoče na roko iu da jim ne dela po nepotrebnem raznih nepri-lik. Komoditeta tukaj ni prav nič na mestu. Čudno se nam tudi zdi, da vidimo uradnika Celešnika, ki je tudi občinski odbornik, med uradnimi urami često na ulici. Ker nam je znano, da pri okrožnem uradu ni vse v najlepšem redu, svetujemo načelstvu, da pouči svoje uradnike, da vestno in točno opravljajo svojo službo. Vestno moramo delati tudi mi delavci, ako hočemo pošteno živeti. * Železniška direkcija v Ljubljani. Prometni minister dr. Velizar Jankovič je sporočil novinarjem, da se osnuje v Ljubljani Katinka ga je povabila, naj pride gori, da mu ne bo treba stati pred hišo, in Bojan se ni dal prositi. Ko je vstopil, se je začudil. Šele sedaj je videl, kako je bleda in kako se je izprenienila. «Kaj pa ti je? Ali si bolna?» jo je vprašal. «Ali ne veste, gospod profesor?» se je oglasila njena prijateljica, ki je bila na obisku in ki je zahajala vsak dan k njej. Bojan, ki je prišel prejšnji dan s svojo družino na počitnice, je šele sedaj vse izvedel, kako je bilo. Žal mu je bilo, da ji je pred leti tako rekoč vsilil Mirkota, pa sedaj ni bilo več pomagati. Skušal jo je tolažiti, češ,, bo že še vse dobro ... Ko je odhajal, mu je Katinka stisnila shujšano roko in ga prosila: «Bojan, prosim te, reci Mili, naj me pride malo obiskat! Tako rada bi še enkrat govorila z njo ...» Bojan ji je obljubil, da bo ženi takoj sporočil njeno željo. Ko je bil zunaj, se je še enkrat ozrl na okno in zazdelo se mu je, kot da mu je nekaj reklo: Danes si jo videl zadnjikrat. (Konec prihodnjič.) samostojno železniško ravnateljstvo namesto i dosedanjega inspektorata državnih železnic. : Omrežje, ki bo spadalo pod to ravnateljstvo, ' bo merilo 1120 km. Nekatere postaje bodo do-1 1 bile nova imena. Ta odlok stopi v veljavo dne i 1. januarja 1924. i * Invalidski zakon. Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo osnutek novega invalidskega zakona. Osnutek je že tiskan in je bil te dni v svrho proučavanja razdeljen med člane vlade. Čim bo vlada osnutek zakona odobrila, bo zakon prišel na razpravo v narodni skupščini. * Pomoč naše države gladnim v Rusiji. Te dni se je vrnil iz Rusije v Beograd delegat jugoslovanskega odbora za pomoč bednim v Rusiji g. Ojorgje Ojorgjevič, ki je bival v Moskvi že od leta 1922. Naš delegat je izjavil, da je prejela Rusija iz naše države vsega skupaj 443 ton raznih življenjskih potrebščin. S tem živežem je bilo otvorjenih v Rusiji 43 kuhinj, ki so razdelile vsega skupaj nad 1 milijon in 200 tisoč kosil. Rusija je naše darove sprejela z veliko zahvalnostjo. * Or juna in delavstvo. Začetkom tega meseca se je vršil v Splitu veliki kongres vseh Orjun. Na kongresu sta gospoda Bornimissa iz Zagreba in Turnšek iz Trbovelj v daljših izvajanjih dokazala, da je delavsko vprašanje danes eno najvažnejših problemov vsake kulturne države in zahtevala, da novo vodstvo Orjune čim prej pristopi k osnutku delavskih sindikatov v okviru organizacije jugoslovanskih nacionalistov. Kongres je to zahtevo osvojil in glavni odbor je na svoji prvi seji o tem vprašanju že podrobno razpravljal. V tem pogledu je bila na kongresu sprejeta tudi resolucija, ki naglaša: «V delavskih vprašanjih se bo «Orjuna» zavzemala za vse upravičene zahteve in potrebe delavskega razreda, ki so v soglasju z interesi nacije in napredka.» * Dništvo za zaščito izseljencev. Naše časopisje prinaša dan na dan poročila, kako nasedajo izseljenci raznim agentom in varali-cam, ki jih brezvestno zapeljujejo in izkoriščajo. Glavni vzrok temu je popolna nevednost in neorientiranost delavstva. Da se od-pomore tem nedostatkom, se je ustanovilo društvo, odnosno zveza izseljencev z namenom, da daje svojim članom brezplačno ali proti mali nagradi pravno varstvo, nasvete o izseljeniških vprašanjih, informacije, preskrbi potnice in potne zveze, posreduje za delo in jih varuje krivih agentov in varalic. Društvo se imenuje: «Poljedelska-delavska izseljeniška zveza Amerikancev» s sedežem v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Društvo bo izdajalo dvakrat na mesec svoj list «Izseljenec». Član društva more postati vsak. ki se zanima za izseljeniško vprašanje. * Zdravljenje epidemično bolnih delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev določa, da morajo državne samoupravne bolnice sprejemati zavarovane delavce, bolne na epidemičnih boleznih in jih zdraviti brezplačno na račun države. Proračun za leto 1923.—24. pa določa, da mora delavsko zavarovanje plačati tudi stroške za zdravljenje oseb, ki so pri njem zavarovane. Ta določba je torej v nasprotju z zakonom o zavarovanju delavcev, a razen tega je nepravično, da industrijska in trgovska podjetja prispevajo tudi za zdravljenje epidemičnih bolezni. Na ta način bi naprtilo ministrstvo za narodno zdravje središnjemu uradu za zavarovanje delavcev okoli milijon dinarjev izdatkov več. * Naši delavci v Poruhrju. Naša vlada je prejela službeno obvestilo, da naši rojaki v Poruhrju radi nezaposlenosti trpe od gladu in pomanjkanja. To pojasnilo pa vlade ni prav nič zganilo, kajti niti ministrstvo za zunanje zadeve niti ministrstvo za socialno politiko doslej še ni ničesar ukrenilo v prid našim delavcem v tujini. Dolžnost naše vlade je, da intervenira pri francoski vladi, da se našim delavcem omogoči delo in zaslužek. * Denarni promet z inozemstvom. Dne 1. januarja 1924. se otvori denarni promet med Jugoslavijo in temi-le državami: Češkoslovaško, Avstrijo, Italijo, Francijo, Belgijo, Rumunijo in Švico. Največja vsota, ki se sme v denarnem pismu poslati iz naše države v inozemstvo, znaša 500 dinarjev. * Mednarodni kongres socialne politike v Pragi. V prestolici češkoslovaške sta se obnovili asocijaciji za zakonito zaščito delavstva in za boj proti nezaposlenosti. Ti dve asocijaciji se trudita, da ustvarita veliko mednarodno asocijacijo za socialno politiko. Zato sklicujeta za prihodnje leto mednarodni kongres socialne politike v Prago. Na tem kongresu se bodo pretresala v prvi vrsti sledeča vprašanja: 1.) nravne in socialne posledice osemurnega dela; 2.) zastopniki delavstva pri podjetjih in 3.) dožnost javnosti glede gospodarskih kriz. * Demonstracije nezaposlenih delavcev v Nemčiji. Te dni je prišlo v večjih mestih Nemčije do ostrih spopadov med policijo in nezaposlenimi delavci. Policija je uporabljala tudi orožje. Več demonstrantov je bilo ubitih, veliko število ranjencev so prepeljali v bolnice. * Ne potujte v Nemčijo! Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja vse one, ki hočejo potovati v Nemčijo za zaslužkom, da so delavske in pridobitne razmere v Nemčiji radi nizkega stanje nemške marke in vsled izrabljanja inozemskih delavcev tako slabe, da delavcem često prihranek vsega leta ne zadostuje, da bi z njim pokrili stroške za povratek v domovino. Ker postanejo taki delavci le breme državi, ki nudi sama dovolj dela, se vsi oni, ki nameravajo potovati v Nemčijo za zaslužkom, ostro svare in opozarjajo, da v lastno korist opuste svojo namero. * Naši ljudje v Rusiji. Nedavno se je vrnil v Split neki bivši avstro-ogrski vojak, ki je bil leta 1914. od Rusov ujet. Ves čas svojega ujetništva je vojak preživel v Sibiriji. On je izjavil, da se tam nahaja mnogo naših ljudi, ki bi se radi vrnili v domovino, a se ne morejo radi desolatnih prilik, ki vladajo v Sibiriji. Železniška proga v dolžini več sto kilometrov je razrušena, a transsibirska železnica obratuje le do nekega malega mesta v centralni Sibiriji. Naši ljudje se nahajajo tudi na Japonskem, odkoder jih sedaj spuščajo domov. Na vprašanje, zakaj ti ljudje ne pišejo domov, je mož odgovoril, da še ni upostavljen promet med Jugoslavijo in vzhodnimi sovjetskimi republikami. * Propadanje komunistične stranke v Rusiji. Ko so komunisti leta 1920. dobili v Rusiji vso oblast v svoje roke, je njihova stranka bila najmočnejša, kajti ona je štela nad 600.000 članov. Toda slaba gospodarska politika komunistične stranke je imela za posledico, da so se vrste komunistov pričele vedno bolj redčiti. Leta 1921. je imela komunistična stranka le še okoli 400.000 organiziranih članov. Toda v resnici komunistični voditelji niso imeli tako velikega števila pristašev. Ako vpoštevamo, da ima Rusija danes nad 60 milijonov odraslih ljudi, vidimo, da je položaj komunistov naravnost brezupen, kajti stranka nima organiziranega niti pol odstotka prebivalstva. V glavnem strankinem odboru imajo komunisti le 56 % delavstva, ostali pa so uradniki, uslužbenci in drugi izobraženi ljudje. V vsej Rusiji je le L 5 % delavcev komunistov. 43290 * Volitve v Angliji. Dne 6. decembra so se vršile v Angliji državnozborske volitve. Vladna stranka je sicer dobila največ mandatov, a je vendar močno nazadovala. Volilni izidi so sledeči: Konservativci 254 mandatov, delavska stranka 192, liberalci 149 in neodvisni 7 mandatov. Zanimivo je pri teh volitvah dejstvo, da delavska stranka neprestano napreduje. Pri teh volitvah je stranka napredovala za 48 mandatov. * Izseljevanje na Japonsko. Ker se obračajo mnogi na razna oblastva glede izseljevanja na Japonsko, opozarja izseljeniški ko-misarijat v Zagrebu, da glasom informacij Japonska ne potrebuje delovnih moči iz inozemstva. Na Japonskem je hiperprodukcija domačih ročnih delavcev, radi česar se kljub obnovi po nedavnem katastrofalnem potresu niti ne iščejo, niti ne morejo zaposliti inozemski delavci. Izseljevanje na Japonsko v svrho zaslužka je brezuspešno. Razne zanimivosti. X Prostitucija v Beogradu. V zadnjem času se v naši prestolici prostitucija silno razširja. Posledica tega je, da se slučaji veneričnih bolezni silno množijo. Nedavno so ugotovili 520 no\ih slučajev sifilisa, in sicer je obolelo 109 žensk in 411 moških. Med temi je bilo: 112 delavcev, 115 obrtnikov, 29 trgovcev, 8 vojakov, 45 uradnikov, 51 dijakov, 27 kmetovalcev in 15 ljudi brez poklica. A 19 slučajev se je našlo pri otrokih pod 15. leti. X Prvo rusko žito v Angliji. Nedavno je dospela v London velika ruska transportna ladja, ki je pripeljala žito. To je prva pošilja-tev žita, ki je po svetovni vojni dospela v Anglijo iz Rusije. X Nezaposlenost intelektualnih delavcev v Rusiji. Časopis mednarodnega urada dela poroča, da vlada v Rusiji največja nezaposlenost med intelektualnimi delavci. Decembra leta 1920. je znašalo število nezaposlenih intelektualcev 111.000, meseca februarja 1923. jih je bilo brez posla 107.590, a meseca junija je to število narastlo na 154.600, kar pomeni četrtino celokupnega števila nezaposlenih delavcev, prijavljenih pri borzi dela. Začetki rimske strahovlade. (Nadaljevanje.) Ko je Fokas ubil cesarja Mauricija in vso njegovo rodbino, je poslal — papežu (iregorju I. svojo sliko in mu prijavil nastop svoje vlade. A kaj mislite, da je storil Kristusov namestnik?! Kaznoval je morilca?! O ne, niti izdaleka! Pisal je cesarju in cesarici več pisem, ki nam jasno dokazujejo, kako zločinsko in podlo je izrabil ime božje. Prvo pismo se je glasilo takole: «Slava Bogu na višavah, ki postavlja in odstavlja kralje. Do sedaj smo bili silno mučeni, toda vsegamogočni Bog je izbral Vaše Veličanstvo in Vas postavil na prestol, da s pomočjo milosrčnih ukazov in odredb Vašega Veličanstva olajša vso našo nesrečo in žalost. Naj se torej raduje nebo in veseli zemlja, a ves narod naj hvali to božjo izpremembo.» To nesramno pismo se konča z besedami: «naj država potpelnik in potplat še dolgo uživa to srečno dobo! Naj Bog vodi srce Vašega Veličanstva, naj Vam bo vsak čas v pomoč, da boste po mnogih letih lahko nadomestili zemeljsko in začasno krono z večno in nebeško.» Enako podlo je papež pisal tudi cesarici: «S kakšnimi besedami naj izkažemo hvalo Bogu, ki Vas je posadil na prestol, da nas osvobodi jarma, pod katerim smo doslej tako strašno trpeli. Angeli morajo v znak veselja zapeti: «Slava Bogu na višavah!» a ljudje morajo hvaliti Boga, ker je sedaj osvobojena naša država. Vsegamogočni Bog naj podeli Vašemu Veličanstvu in Vašemu visokorodneinu soprogu dolgo življenje. Ni mi treba prositi Vaše Veličanstvo, da vzamete v posebno zaščito do sedaj sramotno napadano stolico Petrovo, ker vem, da Vi ljubite Boga in da boste to storili iz lastnega nagiba. Bog naj bo varuh Vašega cesarstva in Vaš branitelj na zemlji. On naj Vam podeli nagrado, ki Vam pripada, ker ste osvobodili podanike jarma, pod katerim so vzdihovali in ker ste deželo zopet osrečili.» Kakšen namen je zasledovalo to ostudno prilizovanje papeža? Edino ta, da se to s krvjo oblito strašilo temu človeku prijazno nasmeje, da mu dovoli oholo ponašanje in pusti svobodo, da se sme imenovati prvi med kristjani. Usoda je hotela drugače! Papež Gre-; gor 1. je kmalu umrl in tako ni mogel uži-j vati plodove svojega brezvestnega posto-: panja. Toda vsaj ena uteha za nas! Del plodov njegovega dela je užival njegov naslednik Bonifacij 111., katerega je Fokas imenoval za vrhovnega škofa in tako potrdil prvenstvo in prednost Rima pred vsemi občinami in škofi. Kar je njegov predhodnik dosegel, je on sprejel poln veselja in to takoj izrabil; ponašajoč se kot samovladar je na nekem zboru v Rimu dosegel, da ima edino rimski škof pravico v bodoče potrjevati izvolitev vsakega škofa. Od tega časa izhaja tudi izrek: Hočemo in zapovedujemo! (Dalje prihodnjič.) I SLAVENSKA BANKA, d. d, ZAGREB Podružnica: LJUBLJANA. Del. glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500.000'-. \M Podružnice: Ekspoziture: Äfxlijaoiji: V*/ Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Rogaška Slatina (sezonska), Slovenska banka, Ljubljana; Jugo- ^ Škofja Lo*