leto xxii. — številka 49 kranj, sreda, 25.6. 196* Cena 50 par ali M starih dinarjev Ustanovitelji: obe. konference SZDL fesenice, Kranj, Radovljica. Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko uist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob siedah in sobotah Brez težav ob koncu šolskega leta Vse kaže, da letos ne bo liste neprijetne negotovosti staršev in njihovih otrok, ki so končali obvezno šolanje in bi želeli v uk ali se zaposliti. Pas, ki ga je reforma nekaterim gospodarskim organizacijam krepko zategnila — med drugim se jt to poznalo tudi pri minimalnem številu mest za vajence — sedaj popušča. Letos so delovne organizacije na Gorenjskem prijavile 923 prostih vajeniških mest. Tako bodo vsi učenci, M so letos končali osemletno šolanje in si žele v uk, dobili učna mesta. Težko pa je najti le učna mesta za dekleta, saj je za njih prostih mest le 140. Šolanje pa končuje približno prav toliko deklet kot fantov. Največje potrebe po vajencih so v kovinski stroki, nato sledi elektro stroka, dalje lesna industrija in gradbeništvo, dekleta pa se bodo lahko zaposlila le v tekstilni industriji ter obutveni, v storitveni dejavnosti in trgovini. Po podatkih, ki jih ima komunalni zavod za zaposlovanje, bodo letos lahko dobili učna mesta vsi učenci, ki bi to želeli. Po anketi, izvedeni oktobra lani, želi v uk ali poklicne šole okoli 600 učencev zadnjega razreda gorenjskih osemletk. Vsa prosta mesta, ki so jih prijavile gorenjske delovne organizacije, tako niti ne bodo ^Polnjena. Po vsej verjetnosti bodo ostala prazna v metalurgiji, lesni, gradbeni in gostinski stroki. Nedvomno Je veliko povpraševanje po vajencih, ki se prav sedaj opaža tako v industriji kot tudi v drugih panogah, eden °d kazalcev gospodarskega širjenja na gorenjskem področju. Prav tako veliko je tudi povpraševanje po mladih delavcih starih do osemnajst let. Delovne organizacije °i zaposlile takoj okoli 700 mladih delavcev, medtem ko *e je od 2700 učencev na Gorenjskem, ki letos končujejo osemletko, pripravljenih takoj zaposliti le okoli 400. Potrebe po mladih delavcih so torej skoraj za polovico večje kot pa je mladih, ki so se pripravljeni takoj zaposliti. Tako rekoč brez mladih delavcev bo ostalo Kostinstvo. Največje potrebe so v radovljiški občini. Letošnji maturanti, 181 jih je na Gorenjskem, so se anketi večinoma odločali za nadaljevanje študija na Visokih in višjih šolah, le nekaj se jih je odločilo za ^kojšnjo zaposlitev. Za delovne organizacije gimnazijci niso posebno zanimivi, čeprav so zelo uporabna delovna da kljub svojemu splošnemu znanju. L. M. O predvidenih v Kranču lub gospodarstvenikov v v rat\ju bo v petek ob 10. uri Prešermovi ulici 11/1 prijavil v. 11 pogovor o predvidenih gradnjah v Kranju. O programiranih objokLih bosta govorila direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Ivo Mi-klavčič iin diplomirali inženir arhitekt Maver Jerkič. Pogovor bo nedvomno zanimiv, saj bo zajel urejanje prometa, izgradnjo avtobusne postaje, Gorenjskega sejma, objekte za potrebe obrti, trgovski center, veleblagovnico, novi stanovanjski soseski Zlato polje ter Planina itd. Zaradi lažje predstave pa bodo prikazali tudi načrte in makete. Kilub gospodarstvernikov vabi gospodarstvenike in druge, da se udeležijo tega zanimivega pogovora. A. £. Slovo od revolucionarja V Škof j i Loki so se v soboto, 21. junija, z vsemi častmi poslovili od nenadoma preminulega revolucionarja, starega komunista in udeleženca španske državljanske vojne Ivana Debenca. Pred poslopjem doma borcev, kjer je ležalo pokojnikovo truplo, se je v imenu vseh borcev od njega poslovil predsednik občinskega združenja ZB NOV Ferdinand Tolar in udeleženec španske vojne Ivan Kreft; Sekretar občinske konference ZK Anton Polajnar pa je ob odprtem grobu orisal pokojnikovo širino v mednarodnem naprednem, razrednem Osebni dohodki v škofjeloški občini Pred meseci smo že pisali o ugodnem gospodarskem razvoju škofjeloške občine in o tem, da so malone vsa industrijska podjetja in delovne organizacije povečale svojo proizvodnjo. Povsem logično je bilo pričakovati, da se bo sčasoma to pokazalo tudi v porastu števila zaposlenih in zvišanju poprečnih osebnih dohodkov. Podatki za prvo tromesečje letošnjega leta so napovedi samo potrdili. gibanju in njegovo domovino, ki je bila prisotna povsod med zatiranimi in ni poznala državnih meja. Slovesa se je udeležilo več uglednih političnih delavcev iz republiških krogov, med katerimi je bil tudi Boris Ziherl, predstavniki občinskega družbenega življenja, de-dovnih organizacij in ustanov, veliko število borcev s svojimi prapori, ešalon JLA in mnogo občanov. Celotno število zaposlenih se je od lanskih 7463 zvečalo na 9091 (velja za april). Poprečni osebni dohodki so narasli za 8%, kar pomeni, da znašajo 1027 novih din. Največje povečanje so zabeležili v industriji (18,9%) in gradbeništvu (16,9 %), med negospodarskimi panogami pa v kulturi in socialni dejavnosti (22,2%). Zanimivo pa je, da se je poprečni osebni dohodek uslužbencev družbenih in državnih organov zmanjšal in da so aprila prejeli le 93,2% poprečnih lanskoletnih prejemkov. Natančnejši pregled zbranih podatkov nam pove, da so osebne dohodke maj bolj povečali v podjetju Termika Bodovi je, in to kar za 100 % (od 829 novih din v aprilu lani, na 1658 novih din v istem mesecu letos). Podobno je tudi s podjetjem Elek- tro Kranj, kjer so se osebni dohodki zvišali za 79,8 %. Omeniti pa moramo, da navedeni gospodarski organizaciji nista bistveno povečali števila zaposlenih. V slednjem je vsekakor prva LTH Škof j a Loka, ki je v enem letu — od aprila 1968 do aprila 1969 — sprejela na delo kar 86 novih oseb. Poprečni osebni dohodki v kmetijstvu so narasli za 10,2 %, to pa predvsem na račun kmetijska zadruge. Število . zaposlenih se je povečalo le za 2 osebi (od 301 na 303). . • - In kje je čutiti nazadovanje? Predvsem v gozdarstvu. Delavci te gospodarske panoge so aprila prejeli poprečno 918 novih din, lani ta čas pa 1082 novih din, torej 15,2 % več. število zaposlenih se je povečalo za 42 oseb (od 121 na 143). -»S Uspela vaja GRS Preteklo nedeljo so se ia Zelenici zbrali gorski reševalci iz Slovenije in preizkusili sodoben način reševanja iz gora. Akcijo so pripravili gorski reševalci iz Tržiča. vg mešameokav E K S' T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA ^ vsakogar nekaj v trgovinah IVI KRANJ Seja SZDL Jesenice Minuli petek popoldan je predsednik občine Škofja Loka Zdravko Krvina sprejel uslužbenca postaje milice Škofja Loka Andreja Bolčina in Milana Medveda ter jima izročil medalji, s ka-terima ju Je ob 25 letnici uprave javne varnosti odlikoval tovariš Tito. Za dolgoletno požrtvovalno delo v tej nevarni službi je bil Bolčina odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, Medved pa z medaljo dela. — Foto: F. Perdan Jutri popoldne (v četrtek) ob 16. uri bo v sejni sobi skupščine občine Jesenice seja konference SZDL občine Jesenice. Na sejo konference so vabljeni vsi dosedanji in na novo izvoljeni člani konference. Na dnevnem redu je poročijo o dolu občinske konference, razprava o vlogi in nalogah socialistične zveze, izvolitev novih organov konference ter izvolitev člana republiške konference SZDL Slovenije. -V Krajevni praznik KS Gorice Prihodnjo soboto in nedeljo bodo prebivalci krajevne skupnosti Gorice proslavili svoj krajevni praznik. Tako bo v soboto, 28. junija, popoldan svečana seja krajevne skupnosti in organizacij, po seji pa bo komemoracija pri spomeniku padlih. V nedeljo ob 11. uri pa bodo v Babnem vrtu odkrili spominsko obeležje Jožetu čimžarju. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci šole Gorice In Trstenik ter šolarji z Brito-fa. Z Britofom namreč krajevna organizacija Gorice in krajevna organizacija ZB že dlje časa uspešno sodelujeta. Julija na Stol Julija sta dva državna praznika; dan borca in dan vstaje slovenskega naroda. Komisija za razvijanje tradicij NOV pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice je sklenila predlagati okoliškim borčevskim organizacijam in planinskim društvom, da 22. julija organizirajo množični spominski pohod na Stol. Jubilejni pohod na Stol sicer organizirajo vsako leto v februarju v spomin na znano bitko Cankarjevega bataljona na vrhu Stola. Vendar se pohoda pozimi udeleži le okrog 300 planincev, julija pa naj bi se pohoda udeležilo več tisoč prijateljev planin. J. V. z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki £ — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog in deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti (pogoj: navadna vloga 1000 din) in trajne Invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo In s tem — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ Dne 16. aprila 1920 so pri-aesle Radničke novine: »Da,-oes zjutraj sta izbruhnili dve stavki, kakršnih doslej v Jugoslaviji nismo še nikoli doživeli, stavka železmičarjev na vseh progah državne in Južne železnice ter stavka brodarskega osebja vse rečne plovbe na Savi, Donavi in Dravi. Ves promet na vseh železniških progah in plovnih rekah je obstal. Stavkati je začelo okrog petdeset tisoč delavcev. Neposreden povod za stavko je dalo ministrstvo za promet s kršitvijo »Protokola sporazuma, sklenjenega 27. oktobra 1919 med ministrstvom za promet in med Zvezo prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije.« Ministrstvo za promet, ki mu je načeloval dr. Anton Korošec, je samovoljno razveljavilo omenjeni sporazum in hotelo uveljaviti Začasni pravilnik, ki je hkrati določal nižje mezde za delavce pri železnici. V času, ko je draginja nenehno na- Vsej ugoslovanska železnicarska stavka raščala, je razumljivo, da je tak samovoljmi ukrep naletel pri delavstvu na ogorčen odpor. Kakor lahko povzamemo iz takratnega časopisja, je vladal posebno težaven položaj med delavstvom in uslužbenci Južne železnice (v Sloveniji!), ka je bila v rokah kapitalistov in ki »njo ni veljal niti protokol sporazuma, marveč so tuji lastniki plačevali delavcem im uslužbencem še mnogo nižji zaslužek kakor pri državnih železnicah. Najhuje so bili zaradi tega prizadeti upokojenci Južne železnice, ki so kakor po-ročaijo takratni časopisi, morali mnogokrat celo prosjačiti, če so hoteli živeti. Zato je Zveza transportnih delavcev zahtevala, naj ministrstvo za promet prisili delničarje Tužne železnice, da bi le-ti izenačili plače delavcem in uslužbencem pa tudi pokojnine z delavstvom, uslužben-stvom in upokojenci državne železnice. Toda želemičarski sindikat je naletel na gluha ušesa prav tako kakor v zahtevi po ponovni uveljavitvi Protokola sporazuma s to razliko, da bi ta listina uveljavila tudi železničarske zahteve po višjem zaslužku v skladu z naraščajočo draginjo. Zato je bilo delavstvo, zaposleno v prometu primo rano svoje pravice braniti s stavko, ki je po svojem razmahu in revolucionarnosti kazala, da bo prerasla v revolucijo. Tudi na Jesenicah je tiste dni dišalo po revoluciji. Kakor v Trbovljah, kjer je prišlo do tridnevne trboveljske sovjetske oblasti, so se tudi na Jesenicah pripravljali na prevzem občinske uprave v svoje roke. Na svojo stran so dobili tudi nekaj vojaštva, stacioiniranega na Jesenicah, in se pripravljali na spopad z vojaštvom, ki ga je že prve dni stavke poslala oblast na Jesenice, in z nacionalisti, ki so se stavili temu vojaštvu na razpolago. Do revolucio-nanne akcije pa ni prišlo, ker jo je vodstvo v Ljubljani odklonilo in — kakor lahko povzamemo celo po pisanju Ujedinjenja in kasnejšega Rdečega prapora — imelo take akcije kot provokacijo. Jeseniško vodstvo, ki je taj-mo pripravljalo prevzem oblasti na Jesenicah, je 24. aprila 1920 poslalo v Ljubljano Cirila Koširja zaradi direktiv. Ta pa se je vrnil z novico o žanđarmerijskem pokolju nad delavci na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je v krvi obležalo trinajst mrtvih delav- cev, 24 težko ranjenih ta 40 lažje ranjenih. Med težkim* ranjenci jih je še nekaj umrlo za ranami, tako da se je število žrtev dvignilo na sedemnajst mrtvih. Kljub terorju, mobilizacij železničarjev in uporabi vojaškega in žandarmerijskeg* aparata proti stavkajočim se je stavka nadaljevala in se zaključila šele 29. aprila 1920, ko je ministrstvo za promet moralo pod pritiskom javnega mnenja popustiti: Korošec je obljubil, da bo upošteval železničarske zahteve m }e privolil v takojšnja pogajanja. Toda ta njegova obljuba je bila samo taktična potc7* buržoazije ki je potrebovala časa za svojo konsolidacijo« da bi lahko začela ukrepati proti revolucionarnemu položen ju jugoslovanski J množic im zadala odločilni udarec zlasti komunistične^ gibanju, v katerem jej svojega največjega nasP^ Obremenitev gospodarstva Na seji občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti na Jesenicah so med drugim razpravljali tudi o Pogojih gospodarjenja. Na *eji so izrazili nezadovoljstvo zaradi vse večje obremenitve gospodarstva. Bogo Frištik je v poročilu med drugim dejal: »Tri jeseniška trgovska Podjetja so 1965. leta plačala 14,5 milijona S din obresti na poslovni sklad, lani pa že 30 milijonov S din. To povečanje znaša prek 100 odstotkov. Čeprav pričakujemo ukinitev teh obresti, ki so dohodek federacije, pa so v teku *e priprave za uvedbo novega, oziroma pred leti že obstoječega davka na dohodek. Vse pomembnejši postaja tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki se je v treh letih povečal za 300 odstotkov. Podobno je tudi z vodnim prispevkom, da o dodatnem prispevku za socialno zavarovanje ne govori-ttlo> ki ga skoraj vse delovne organizacije plačujejo po najvišji možni stopnji.« Na vseh konferencah in kongresih družbenopolitičnih organizacij pa slišimo, da moramo gospodarstvo razbremeniti, da bo sposobno širiti svojo dejavnost. Deklarirana načela in dejanja očitno niso v skladu (seveda na škodo gospodarstva). J. Vidic Kmetovalci in sadjarji! Prodamo večje količine nabojev od piva, ki so primerni za transport in uskiadiščcnje sadja in poljskih pridelkov. Informacije na upravi podjetja VINO, Kranj, ■LJBI Mladinska 2, KRAHJ1 tel. 21336 Dopisna delavska univerza Ljubljana razpisuje VPIS V DOPISNE ŠOLE — osnovnošolsko izobraževanje (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativna šola (dveletna) — pripravljalni oddelek za vpis v tretji letnik štiriletne administrativne šole •— ekonomska srednja šola — tehniška šola (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — dclovodska šola (za strojno stroko) •— poklicna šola kovinarske stroke VPIS V DOPISNE TEČAJE — tečaj nemškega in italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja •— začetni tečaj knijgovodstva z analitično evidenco — tečaj finančnega knjigovodstva T*" tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavcc v kovinarski stroki tečaj za varnost pri delu — tečaj za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu VPISUJEMO V JUNIJU, SEPTEMBRU IN OKTOBRU Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo '•ahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. Seja skupščine občine Kamnik Gospodarstvo in investicije KAMNIK, 24. junija — Kljub obširnemu dnevnemu redu so se odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine najdlje zadržali pri pregledu kamniškega gospodarstva v letošnjih petih mesecih in pri investicijah kamniških gospodarskih organizacij. Pri tem je treba poudariti, da je kamniško gospodarstvo v letošnjih petih mesecih doseglo dobre rezultate, saj se je vrednostni obseg proizvodnje povečal kar za J 125,6 odstotka v primerjavi z enakim lanskoletnim obdob-| jem. Kamniška industrija le-I tos tudi ni imela težav pri j oskrbi z reprodukcijskim ma- i i terialom, večje težave imajo le s kupci, ki ne izpolnjujejo dovolj hitro svojih obvezno- | sti. Sploh je problem plače- i vanja dobavljenih izdelkov pereč v industrijskem kombinatu Svit in rudniku kaolina Crna, kjer so terjatve do kupcev večkrat ogrozile tudi samo likvidnost podjetij. Na seji so direktorji kamniških gospodarskih organizacij seznanili odbornike tudi z investicijskimi vlaganji v letošnjem letu. Ob tem moramo omeniti, da gre v veliki večini za lastna sredstva gospodarskih organizacij in le v manjši meri za kredite denarnih zavodov. Odborniki obeh zborov kamniške skupščine so na seji med drugim potrdili tudi delovni poročili občinskega sodišča in medobčinskega javnega tožilstva ter lovsko gospodarske načrte. Vili G. Dopisna delavska univerza Ljubljana razpisuje VPIS V DOPISNO EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO Vpisujemo v juniju, septembru in oktobru. Kandidati, ki se vpišejo v juniju, imajo možnost polagati izpite v septembru. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. Predstav-' i jamo vam: BPT Tržič Tižiška bombažna predilnica in tkalnica se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj je bila ustanovljena že leta 1885. V tem tr-žiškem kolektivu dela danes 1500 zaposlenih, lanskoletni poprečni mesečni zaslužek pa je znašal 815 dinarjev. Lani so proizvedli za 80 milijonov svojih izdelkov — v glavnem posteljnine, njihov letošnji načrt pa predvideva enako proizvodnjo. Znano je, da je slovenska tekstilna industrija v precejšnjih težavah in tudi v BPT priznavajo, da proti težavam niso imuni. Tako so se lani precej ukvarjali s številnimi zalogami, poleg tega pa imajo težave tudi pri izvozu. Kot nam je dejal direktor tr-žiške bombažne predilnice in tkalnice Janko Lončar, predstavlja za njih izvoz določeno breme. To pa predvsem zaradi tega, ker morajo zaradi premostitve številnih carinskih ovir pristati na manjšo prodajno cono. Zaradi tega se srečujejo tudi s problemom pomanjkanja sredstev za sklade in po besedah direktorja, so s tem dejstvom najbolj nezadovoljni. V. G. l Odkritja spominske plošče šiškovim pod šmarjetno v Stražišču. — Foto: F. Pcrdan Občina najela posojilo za pokopališče Nerazumljive in neodgovorne so govorice, da pokopališča ne bo Zbora kranjske občinske Skupščine sta na skupni seji minuli četrtek s tremi glasovi proti in šestimi vzdržanimi sklenila, da občina pri Gorenjski kreditni banki v Kranju najame 28,5 milijona starih dimarjev (polovico predvidene investicije) posojila za gradnjo pokopališča na desnem bregu Save. Res pa je, da so odborniki s precejšnjim negodovanjem razpravljali o gradnji pokopališča. Vendar pa vzrok za negodovanje ni bil zaradi predloga, da se najame posojilo, marveč zaradi različnih mnenj in komentarjev prebivalcev na terenu. Nedvoumno je bilo namreč poudarjeno, da so se prebivalci za gradnjo pokopališča na desnem bregu Save zavzemali toliko časa, dokler ni bilo treba začeti odplačevati samoprispevka, ki znaša za vsakega posameznika 12 tisoč starih dinarjev. Čeprav smo že sredi leta in bi moral biti prvi del pokopališča zgrajen do konca tega leta, so prebivalci od predvidenih 28,5 milijona starih dinarjev do 18. junija letos vplačali šele 2,862.735 starih dinarjev. Na seji so povedali, da na terenu prebivalci razpravljajo, da pokopališča ne bo, ker je zemljišče, na katerem bo Sprašujemo direktorja Cestnega podjetja Kranj inž. Franca Rihtaršiča »Letošnja zima je na gorenjskih cestah povzročila precejšnjo škodo. Da bi le to čimprej popravili, je republiški cestni sklad naložil cestnim podjetjem, da morajo do 1. maja letos popraviti vse ceste I. in II. reda. Tovariš direktor, vaše podjetje je do tega roka skoraj v celoti opravilo vsa dela. Kako pa je s popravilom cest III. reda? Te ceste na Gorenjskem še vedno niso vse zakrpane. Razen tega pa nas zanima, kdaj boste na odseku ceste Jesenice—Kranjska gora položili vrhnjo plast asfalta?« »Točna je ugotovitev« da je letošnja zima povzročila veliko škodo na gorenjskih cestah. Zato bo naše podjetje močno prizadeto, saj smo do konca maja porabili že 80 odstotkov sredstev za vzdrževanje. Tako bomo morali močno zmanjšati letno vzdrževanje cest Obvezo, ki nam jo je naložil sklad, smo izpolnili. — Glede cest III. reda pa moram povedati, da so bile poškodbe tako velike, da smo jih uspeli odpraviti šele do 10. junija, če bi jih namreč hoteli prej ,bi morali najeti nove delavce, ki pa jih kasneje ne bi mogli zaposliti. — Razen tega pa moram pripomniti, da se bodo posamezne poškodbe pojavile, vendar pa jih bomo skušali čimprej popraviti. , Za cesto I/la Jesenice — Kranjska gora pripravljamo projekte in smo jih za prve kilometre že poslali v potrditev na Cestni sklad SR Slovenije. Druge pa bomo končali šele do konca julija. Če bi Cestni sklad del projektov potrdil že prej, bomo tudi z deli lahko prej pričeli. Vendar pa moram povedati, da sredstva za celotni odsek še niso zagotovljena.« A. žalar pokopališče, menda rezervirano zaradi sorskega podzemnega rezervoarja pitne vode za ljubljansko področje. Nadalje nekateri prebivalci vztrajajo, da bodo plačali samoprispevek, ko bodo pokopališče začeli graditi; nekateri pa celo zatrjujejo, da bodo prispevek plačaJi, ko bo pokopališče zgrajeno. Tako so na seji poudarili, da takšme in druge izjave kažejo na to, da občinska skupščina zavira gradnjo pokopališča. Takšno mnenje pa so ina seji odločno zavrnili in poudarili, da so nerazumljive in neodgovorne govorice, da pokopališča ne bo. »Da pokopališče bo in da ne nastopajo nikakršne ovire zaradi vodnega rezervoarja, so bili prebivalci obveščeni že na zboru volivcev. Sanitarni in drugi organi so ugotovili, da pokopališče ne bo vplivalo na rezervoar talne vode. Zato menim, da je treba iz slepe ulice in naj se prebivalci dokončno odločijo ali so za ali proti pokopališču. Gre namreč za to, da jih dogovori oziroma sklep o samoprispevku obvezujejo, da določeni samoprispevek tudi plačajo. Prav bi bilo, da gradnjo pokopališča že enkrat črtamo z dnevnega reda sej občinske skupščine,« je na seji poudaril predsednik Slavko Zalokar. Podobna mnenja so povedali tudi drugi odborniki. Skratka: Res bi bil že skrajni čas, da bi nehali z razpravami o gradnji pokopališča na desnem bregu Save. Vedeti je namreč treba, da gre za širši dogovor, ki ga je z odlokom utrdila tudi občinska skupščina. Zato pokopališča ne bo le v primeru, če prebivalci nc bodo spoštovali dogovora o samoprispevku! Opozorilo pod Šmarjetno Velika prireditev, ki je bila v nedeljo v Stražišču pod Šmarjetno ob odkritju spominske plošče vsem štirim moškim iz družine Šiškovih, je po svojem programu, še bolj pa po izvedbi odjeknila kot opozorilo zlasti mladini, da brani naše skupne pribor-jene pridobitve in v obrambi miru prepreči, da bi se še kdaj kaj takega ponovilo, kar je v osvobodilni vojni doživela družina šiškovih in mnoge druge. Predsednik kra jevnega združenja ZB NOV StiV.išče Franc Medja je v svojem govoru spomnili na 50. obletnico KPJ in SKOJ ter ob tem omenil delež stražiških komunistov, borcev in aktivistov v zadnji vojni. Zatem je odkril spominsko ploščo na graiščim oziroma na hiši, kjer je takrat stanovala družina šiškovih. Nastopila je godba na pihala, pevski zbor domače šole Lucijana Seljaka z izbranimi in z občutkom podanimi recitacijami, ki so mnoge gr.nile do solza. Počastitev spominu Šiškovim in ob tem vsem žrtvam tega dela Kranja se je začela že v soboto zvečer s tabornim ognjem. Osrednje prireditve v nedeljo pa so se udeležili predstavniki vseh druž-benopohtiunih organov občine Kranj, delovnih organizacij in ustanov, ki so pred ploščo položili vence. Petindvajset praporov krajevnih združenj borcev te občine se je poklonilo spominu padlim. K. M. Prvič nesklepčni Vroči ponedeljek in pa do-pustniški junij so bili najbrž krivi, da se je na skupščini komunalne skupnosti zavarovanja delavcev Kranj zbralo samo 22 odbornikov ali dobra tretjina. Nesklepč-nost ni reden pojav na tej skupščini, saj se jim je to zdaj zgodilo prvič. Nekateri odborniki so menili, da je bila majhna udeležba med drugim tudi posledica sklepa, da se seje sklicujejo tudi popoldne. Zmenili so se, da se bodo spet zbrali na seji v začetku septembra. I Ivan Debenc j Če katero, je lahko slovensko ljudstvo upravičeno ponosno na svoje španske borce. Slovenci smo majhen narod, vendar nas je bilo v vrstah španske republika)iske vojske prek 400. Še ko smo bili v Španiji, je to ugotovilo Vrhovno poveljstvo internacionalnih brigad, katerega generalni komisar je bil Luigi Longo, današnji gene-rahli sekretar komunistične partije Italije. Dognalo pa je tudi to, da smo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi dali sorazmerno največ borcev proti fašizmu na španskih tleh, dali smo jih toliko kot na primer Bolgari, čeprav jih je 7 milijonov, nas pa komaj četrtina toliko. Torej je bil naš napor štirikrat večji v času NOB, ko smo bolj proti združenemu fašizmu nadaljevali na domačih tleh. Širom po Španiji je preko 200 grobov slovenskih borcev. Zanje vedo le tisti, ki so se že teta 1936 vključili v internacionalne brigade. Med takimi je bil tudi tovariš Debenc. V Španiji se tiisva srečala. Toda kdor se je boril z ramo ob rami s Kočem Popovičem, kot se je boril Debenc, je moral biti zelo pogumen in discipliniran borec. Debenc pa je bil tak, saj ga je že zelo zgodaj začela vzgaiati partija, že leta 1928 ga je sprejela v svoje vrst" ko je delal v Nemčiji. Tri leta pozneje je odšel v Sovjetskue zvezo, kjer se je zaposlil v rudniku Dombasa. Kmalu so ga poslali nazaj v Nemčijo, od koder je kot že omenjeno, takoj v začetku državljanske vojne odšel v Španijo. Skoraj je ni fronte t na kateri se ne bi udeležil bitk vse do zadnje. V bojih je bil tudi hudo ranjen. Po umiku iz Španije v Francijo 1939. leta, so ga internirali skupno z drugimi pripadniki internacionalnih brigad v zloglasnih francoskih taboriščih. Tu se mu je posrečilo priti 1944 med francoske partizane. V njihovih vrstah se je bojeval do septembra tega leta, ko je odšel v Pariz in nato v Bari v Italijo, kjer se je vključil v V. prekomorsko brigado. Z njo se je kot )ijen politični komisar bataljona udeležil odločilnih bojev v Jugoslaviji. Oktobra 1945 se je demobiliziral in sprejel delo v rudniku v Trbovljah in pozneje v Krmclju, od leta 1953 dalje pa je bil direktor opekarne Prelesje Šentrupert pri Mokronogu. Debenc j& bil nadvse skromen, vendar zelo ponosen človek. Nikomur ni dovolil, da bi zaničeval ali omalovaževal borce. To je pokazal tudi v zadnjih mesecih življenja, življenja, ki je bilo vse posvečeno borbi za pravice delovnega človeka, borbi za njegovo narodno in socialno osvoboditev, življenja, ki se je tako nepričakovano utrnilo ob 50-letnici ustanovit ve partije, ki ji je bil zvest do kraja, ona pa se mu je med drugim oddolžila z visokim odlikovanjem, ki ga je prejel od predsednika republike. Vsi njegovi sobojevniki » Španije in iz prekomorski'1 brigad ga bomo ohranili v trajnem spominu. Slava Ivanu Debencu! »REDA — 25. JUNU A 1969 Seja zbora delovnih skupnosti kranjske skupščine Rdzprava o združevanju podjetij Na predzadnji seji obeh zborov kranjske občinske skupščine (minuli mesec) je bilo postavljeno odborniško vprašanje, kako je s predvideno združitvijo podjetij gradbene obrti ter Vodovoda in Komunalnega servisa Kranj. Odbornik, ki je postavil to vprašanje, se je takrat odločno zavzel za uresničitev tega priporočila, zapisanega v resoluciji in smernicah razvoja kranjske občine. Hkrati pa je dobil *udi odgovor, da bo o tem . ta mesec razpravljal zbor tj delovnih skupnosti občinske skupščine skupaj s predstav-n'ki vseh omenjenih podjetij. Ta razprava je sklicana za jutri (četrtek) popoldne. Na dnevnem redu jutrišnje seje , Je namreč razprava o zdru- , **tvi podjetij gradbene obrti I l^r Vodovoda in Komunalne 8a servisa. V drugi točki dnevnega reda pa bodo odborniki razpravljali o usklajevanju samoupravnih predpisov delovnih organizacij z ustavnimi in zakonskimi spremembami. Ce pogledamo smernice o družbenem planu razvoja banjske občine v letih 1966 do 1970, opazimo, da je za fazvoj obrti navedena potreba po gradbenem obrtnem Podjetju. V podjetju naj bi bile skupine zidarjev, pleskarjev, instalaterjev, klepar- jev, ključavničarjev itd. Zbrani podatki kažejo, da sedanja podjetja Steklarstvo, Pleskarstvo, Kamnoseštvo, Ser. visno podjetje in delovne enote Komunalnega servisa, ki opravljajo gradbeno dejavnost, niso povsem kos dokaj živahni gradbeni dejavnosti v občini v zadnjih letih. Predvideno novo podjetje pa bi laže organiziralo dela na novih gradnjah in jih izvajalo v konkurenčnih rokih ter po konkurenčnih cenah. Enakega mnenja je tudi svet za industrijo in obrt pri občinski skupščini, ki poopira jutrišnjo razpravo. Predlog, da se preučijo možnosti za združitev podjetja Vodovod in Komunalni servis Kranj, pa je zapisan v letošnji resoluciji gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine. S pred lagano združitvijo bi namreč omogočili racionalnejše poslovanje in izkoriščanje zrno gljivosti. Razen tega pa bi se z združitvijo povečala tudi vlaganja za razvoj vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter drugih komunalnih naprav v občini, je ugotovljeno v gradivu za jutrišnjo sejo zbora delovnih skupnosti s predstavniki omenjenih podjetij v kranjski občini. A. Zalar Skupščina stanovalcev o investicijskem in tekočem vzdrževanju hiš Pretekli teden je bila na Jesenicah skupščina stanovalcev na kateri so razpravljali o poročilu stanovanjskega podjetja in izvajanju investicijskega ter tekočega vzdrževanja. Stanovanjsko podjetje Jesenice je bilo ustanovljeno decembra 1965. leta. Stanovanjsko podjetje je po zakonu obvezno, da ohrani nezmanjšano vrednost sklada stanovanjskih hiš, ki so mu ga vlagatelji prenesli v upravljanje. Poleg tega mora stanovanjsko podjetje skrbeti za redno vzdrževanje sklada stanovanjskih hiš ter za njegovo obnavljanje v obsegu, ki je določen s programiranjem podjetja in ki ga omogočajo samo stanarine oziroma najemnine poslovnih prostorov. Obveznost podjetja, da ohrani nezmanjšano vrednost hiše, pa je v sedanjih pogojih mogoče le kar zadeva finančno vrednost, v nobenem primeru pa ne v fizičnem obsegu zaradi neskladja med cenami stanovanjske gradnje in revalorizirano vrednostjo, ki je osnova za izračun stanarine in gospodarskega poslovanja stanovanjskega podjetja. Stanovanjsko podjetje Jesenice upravlja 3155 stanovanjskih enot in 43 poslovnih prostorov v skupni vrednosti 13 milijard starih dinarjev. Od 3155 stanovanjskih enot jih je kar 2254 ali 71,7 odstotka novih oziroma zidanih v zadnjih dvajsetih letih. Poseben problem so stare staivbe. Za vzdrževanje starih stavb porabi stanovanjsko podjetje več denarja kot ga dobi od stanarine od teh hiš. V jeseniški občini je 171 stanovanj v upravljanju pri stanovanjskem podjetju, ki so starejše od 80 let. V barakah je še vedno 54 stanovanj. Nekatera stanovanja na podFoč-ju žleezarne (npr. na Fužinski cesti) ne ustrezajo niti minimalnim pogojem za normalno življenje. Lani so porušili 11 stanovanj, v stano vanjski sklad pa je bilo vloženih 195 novih stanovanj. Od stanarin so lani zbrali 490 milijonov S din. Hišni sveti so za tekoče leto vzdrževanja porabili 45 milijonov S din, stanovanjsko podjetje pa za investicijsko vzdrževanje 238 milijonov S din (od tega denarja je 75 milijonov namenjenih za nakup ali gradnjo novih stanovanj). Inž. Vičarjeva, direktor stanovanjskega podjetja, je na skupščini stanovalcev povedala, da za nakup novih stanovanj ostane bore malo denarja, ker plačujejo visoke anuitete za železarno in občino. Razprava na seji skupščine stanovalcev je bila živahna, toda enolična. Le redki so se dotaknili splošnih problemov, večina pa je navajala težave stanovalcev hiše, v kateri stanuje neki občan. Slabe strehe, krhki dimniki, poškodovani žlebovi, vodovodna in električna napeljava je bila predmet razprave večine članov skupščine stanov »leev. Stanovalci so zahtevali, naj stanovanjsko podjetje poostri kontrolo nad izvajalci obrtniških del, ki dela izvajajo po nalogu .stanovanjskega podjetja, J. Vidiš TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TRŽIČ razpisuje ia šolsko leto 1969 70 6 štipendij za študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Visina in pogoji za dodelitev štipendije so določeni s pravilnikom o štipendiranju in kreditiranju dijakov ter študentov. Kandidati naj svoje prošnje vložijo na Temeljno izobraževalno skupnost Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o skupnih dohodkih družine. Obisk v železarni KESTAG v Borovljah Železarski sindikat med najmočnejšimi m ^e.tekl° soboto so se na obisku v Borovljah na Koroškem juudili člani sindikalne podružnice tržiške tovarne kos in sr-Kot smo že poročali, so si ogledali proizvodni proces v arem in novem delu železarne Kestag, potem pa so se s sfn-»kalnimj funkcionarji Iz železarne pogovarjali o delu sindi-ata in o pravicah borovci iskih železarjev. S člani sindikalne Podružnice tržiške tovarne kos fin srpov je bil tudi avtor prl-ujocib vrstic, namen sestavka pa je opisati položaj boro-e»jske železarne in dejavnost sindikata v tem podjetju. Železarna Kestag, ki je Največja tovarna v Rožni do-uni na Koroški — 700 zaposlenih, je državno podjetje, *• deluje v sklopu koncema trpina, ta pa ima okoli 30.000 2aposlenih. Pravzaprav je Proizvodnja Kestaga omejena na predelavo jekla, ki ga dobivajo iz železarne Dona-vitz, imajo pa valjamo, obrat izdelavo bodeče žice, cim-"^rno, žebljarno in jeklene žice pa izdelujejo tudi gostinsko in pisarniško opremo, ^rnenili smo, da Kestag dobiva lito železo iz železarne "onavitz, letos pa so začeli tudi poslovno sodelovati z železarno na Jesenicah. Na Jesenice vozijo rudo iz Boro vel j, nato pa z Jesenic vozijo surovo železo v Borov-lje in ga nato predelujejo. Kestag ima pravzaprav dva proizvodnja dela, stari in novi. Medtem ko je prednost proizvodnje v starem delu železarne v tem, da so predelavo železa specializirali, pa je v glavni adut novega dela v visoki moderniziranosti. Novi del železarne, graditi so ga začeli leta 1957 in je bil zgrajen 1966. leta, je postavljen na 18.000 kvadratnih metrov površine, veljal pa je 120 milijonov avstrijskih šilingov. Omenimo naj še to, da Kestag tudi precej izvaža, zlasti svoje žeblje, ki jih izdelajo 6000 ton mesečno. Najmanjši žebelj je dolg 3 mm, največji pa 30 cm. 2% OD PLAČE ZA SINDIKALNO ČLANARINO 2elezarji oziroma delavci iz Kestaga so vključeni v enega izmed 16 strokovnih sindikatov v Avstriji, in sicer v sindikat železarjev in rudarjev. Ta sindikat štejejo za najmočnejšo sindikalno organizacijo v Avstriji in je po splošnih ocenah v rokah, socialistične stranke. Sindikat železarjev v Kestagu vodi Ot-mar Rantisch, njegov namestnik je Wili VVeizer, medtem ko blagajniške posle opravlja Pepi Hafner. V razgovoru z omenjenimi sindikalnimi funkcionarji v Kestagu smo izvedeli, da člani sindikata prispevajo za članarino dva odstotka od svojega zaslužka. Zaradi precej visoke članarine je razumljivo, da lahko sindikat precej močno nastopa proti družbi v borbi za pravice delavcev. Člani sindikata dobivajo dodatek na službena leta (to samo v državnih podjetjih), božični in velikonočni dodatek ter dodatke za dopust, stanovanje in kurivo. BETRIEBSRAT ALI OBRATNI DELAVSKI SVET V okviru koncema Alpina, ki kot rečeno šteje okoli 30.000 zaposlenih, se srečamo tudi z neko vrsto delavskega samoupravljanja. Konkretno v Kestagu imajo kot upravni organ tako imenovani Be-triebsrat, kar bi po naše pomenilo obratni delavski svet, medtem ko ima celotna Alpina centralni delavski svet — Centralarbeiterrat. Če spregovorimo o pristojnosti omenjenega organa upravljanja v Kestagu, potem moramo zapisati, da ta organ do določene mere lahko vpliva na politiko odpuščanja in sprejemanja delavcev, če pa pri- | de do kakšnega večjega pro- j blema, potem pa delavski si.i dikat nima preveč močnih rok. Sicer pa se tudi v samem Kestagu delavski sindikat večkrat »udari« s sindikatom uslužbencev. Sara predsednik sindikata železarjev v Kestagu Otmar Rantisch, ki je obenem tudi predsednik obratnega delavskega sveta delavcev, mi je zatrjeval, da niti on ne ve, koliko plače dobi vsak mesec direktor Kestaga. Za konec naj povem še to zanimivost, da smo se ravno med obiskom železarne prepričali, da sindikat le nekaj pomeni. Izmena pri pečeh — v železarni menijo, da je to najtežje delovno mesto — ie namreč zahtevala še enega delavca. Uprava je njihovim zahtevam nasprotovala in delavci in njihov sindikat so nekaj dni prej štrajkali, za dan našega obiska pa so ravno napovedali protestni sestanek, čeprav sam ne razumem nemščine, sem lahko iz živahnega dialoga med obra-tovodjem in skupino delavcev razbral, da ne bo šlo brez hudih besedi in da bodo delavci vztrajali pri svoji zahtevi V. GuČ^k Matura Je končana. Se ena generacija mladincev prestopa prag zrelosti. Temu primerne so tudi svečanosti ob podelitvi spričeval. Slika prikazuje maturante škofjeloške gimnazije, ki sta Jim njihov pevski zbor in recitatorska skupina minuli petek na zaključni slovesnosti v galeriji Loškega muzeja priredila bogat kulturni spored, še prej jih je sprejel tudi predsednik •bčine škof ja Loka Zdravko Krvina. — Foto:F. Perdan Iz kamniške gimnazije Na kamniški gimnaziji se je v začetku šolskega leta 1968-1969 vpisalo 224 učencev, kar je do zdaj največje število in za 63 več kot pred 11 leti. Med letom jih je izstopilo 7, tako da jih je bilo ob koncu šolskega leta v osmih oddelkih 217, od tega 76 dijakov in 141 dijakinj. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 184 dijakov ali skoro 85%. V zadnjih letih je to najboljši uspeh (lani 80,4 %). Z odličnim uspehom je izdelalo 25 dijakov, s prav dobrim 49, z dobrim 96, z zadostnim pa 14. Popravni izpit bo v avgustu opravljajo 29 dijakov, in sicer 18 iz enega, 11 pa iz dveh predmetov. Razred bodo morali ponavljati 4 učenci. Iz domžalske občine je bilo na kamniški gimnaziji 60 dijakov, dva sta bila od drugod, ostalih 155 pa iz kamniške občine. Pouk je bil v dveh izmenah. V dopoldanski izmeni je bilo 116, v popoldanski pa 111 dijakov. Odlični dijaki kamniške gimnazije so: v prvem razredu Marija Bardorfer in Helena Šimenc (obe iz Mengša), Martina Bernot, Janko Ho-mar, Mira Humar, Veronika Kepic, Ciril Oblak in Fani Trobevšek; v drugem razredu Branislava Cedilnik in Mar-jetka Hribar iz Domžal, Jožica Rženičnik iz Mengša, Mirta Juvančič, Silva Potočnik, Darinka Slebir in Ivanka fipenko; v tretjem razredu Damijan Bergant. Marjan Fa-bijan, Alenka Možina, Srečo Podbevšek in Marjeta Prešeren; v četrtem razredu Mar-lenka Jamšek, Olga Juteršek, Danica Lavrinc, Jožica Mik lavčič in Marija Vavpetič. V zadnjih dveh letih preseneča izredno dober uspeh v prvih razredih. Iz osnovne soic prihajajo zeio uobro pri- pravljeni učenci, ki se tudi v gimnaziji uspešno uveljavljajo. To je brez dvoma zasluga učiteljskega kadra na osnovnih šolah v kamniški in domžalski občini, čeprav so prvi razredi najštevilnejši, je vendar uspeh v teh razredih skoro najboljši. V obeh četrtih razredih je bilo letos 52 učencev. Od teh jih je izdelalo pet z odličnim, 13 s prav dobrim, 26 z dobrim in 1 z zadostnim uspe- hom, šest jih bo opravljalo popravni izpit v avgustu. Zaključni izpiti so se pričeli 11. junija pred izpitno komisijo, ki ji predseduje direktor gimnazije prof. Zvone Verstov-šek. Spričevala bodo razdelili v nedeljo, 22. junija, ob 8. uri zjutraj v avli gimnazije, kjer bo kratek kulturni program. Najboljši dijaki bodo nagrajeni. K zaključku šolskega leta so vabljeni tudi starši. J. Smolnikar V Kranju razstavlja Zora Vladen Zavrnili 2e nekajkrat letos smo v kranjskih galerijah pozdravljali ob otvoritvah razstav goste, ki so razstavljale z različnih likovnih področij, spomnimo se samo keramike Marije Orthaber in grafike Alone Antonove iz češkoslo vaške. Tokrat razstavlja slikarka Zora Vladen-Zavrnik, rojena v Zagrebu, kjer je tudi pričela študirati slikarstvo na likovni akademiji, toda druga svetovna vojna ji je preprečila Študije dokončati. Po letu 1945 jo srečamo v Mariboru, kjer še danes živi in deluje. V Mariboru je Zora Vladen-Zavrnik obiskovala Pedagoško akademijo, in sicer oddelek za likovni pouk. Študij je nato še spopolnje-vala s študijskimi potovanji po raznih deželah in pa pri slikarju Maksu Kavčiču, ki ji je bil spodbudnik in učitelj vrsto let. Prav v Mariboru se je tudi prvič pojavila pred javnostjo z razstavo, ki ji slede še razstave v Zagrebu leta 1968, v Dubrovniku in Ptuju istega leta ter v Novem mestu letos. Te biografske notice naj bodo samo uvod v razstavo, ki jo nocoj odpiramo. Slikarka Zora Vladen-Zavrnik je razstavila dvajset del, ki jim je vsem značilen rahel melanholičen zven osamljenosti, pa naj so snovno vezani na motiv katedrale (ki jih je na razstavi osem) ali na ikone (razstavljenih je sedem) ali pa na drugo motiviko. Tudi če bi že uvodoma ne slišali za slikarkino poreklo, je vendar v njenih delih toliko nečesa, kar lah- Po obisku Varaždincev na Bledu ter pri Šobcu S pesmijo in plesi po Jugoslaviji Minulo soboto in nedeljo so se mudili na prijateljskem obisku pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica člani delavskega i kulturno-umetniškega društva SLOBODA iz Varaždina. V tem času so priredili dva koncerta S PESMIJO IN PLESI PO JUGOSLAVIJI, in sicer v soboto v festivalni dvorani na Bledu, v nedeljo popoldan pa na gozdni jasi pri Sobčevem bajarju v Lescah. Koncerta sta zbudila mnogo zanimanja zlasti med obiskovalci gorenjskih turističnih krajev kot tudi med domačini. Kulturno-i»ietnlško skupino SLOBODE Iz Varaždina sestavljajo moški In mešani pevski zbor, tamburaški orkester, folklorna skupina ter instrumentalni trio. V skupnem prizoru iz Gotovčeve opere Ero iz onega sveta pa je skupaj z gosti nastopil tudi orkester glasbene šole iz Radovljice pod vodstvom Jožeta Ažmana in Antona Noča. SV-ored, ki so ga pripravili gostje iz Varaždina za obisk na Gorenjskem, je bil zelo pester, zanimiv in izviren. Tako narodni plesi kakor tudi vokalna predstavitev narodnih pesmi so izražali nekakšen prerez jugoslovanske ljudske ustvarjalnosti. V izvedbi Varaždinskih umetniških skupin je doživelo to izročilo tudi neko svojstveno in zelo značilno interpretacijo. Nedvomno največ navdušenega odobravanja je doživela sklepna točka iz Era ter narodni ples iz Makedonije biljana. Posamezne skupine so se med seboj vsebinsko ter žanrsko lepo dopolnjevale. Umetniški vodja zbora za glasbeni del je dirigent Zvonko Ivek, koreograf ter vodja folklorne skupine Franjo Že-leznjak, vodja tamburašev Božidar Ostojič in vodja instrumentalne skupine Zdenko Vujasinovič. Po zaslugi umetniških vodij kot tudi celotnega osemdeset članskega zbora je koncert S pesmijo in plesi po Jugoslaviji zelo uspel. Občinstvo je izvajalce nagradilo z odobravanjem. SLOBODA Varaždin Je osrednja kulturna amaterska organizacija tega mesta, obenem pa tudi najstarejša, saj je od njene ustanovitve minilo letos že 63. let. Člani tega delavsko kulturnega društva so največ delavci iz Varteksa ter uslužbenci. Radovljiška ZKPO vzdržuje s SLOBODO Varaždin prijateljske stike, ki se izražajo zlasti z medsebojnimi obiski ter z izmenjavo izkušenj. Osnovni namen pa je poglabljanje bratskih vezi med dvema sosednjima narodoma, ki imata v preteklosti mnogo skupnega in ju tudi dandanes vežejo skupni cilji: zgraditev samoupravne socialistične skupnosti ter oblikovanje socialističnih in humanih odnosov. Lani so obiskali Varaždin pevska zbora iz Krope in Poti na rta, ter folklora iz Gorij pred štirinajstimi dnevi je nastopila na veliki mednarodni prireditvi godb na pihala in narodnih ansamblov v Varaždinu folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice. Oktobra letos bo še en obisk v tem kraju. Skupine je ZKPO že določila. J. B. ko opredelimo samo kot vpliv Zagreba, ki je s svojo akademijo, kjer so študirali mnogi naši slikarji, močno vplival na slovensko umetnost, predvsem v smislu prenosa pariške fovistične smeri s prekva-sitvijo z domačimi klicami vsebine, kar naj bi pomagalo dvigniti opozicijo proti eno stranskosti tradicionalnega nemškega vpliva. Katedrale Zore Vladen-Zavrnikove kažejo na obvladanje slikarskega materiala, s katerim ustvarja podobo, ki ji je vir zanimanja realistično otipljiv predmet, ki ga relativno poenostavi do tistega efekta, ko ji celotna podoba zapoje v molovski lestvici osamljene melanholije, čeprav so ikone snovno vezane na drug motiv, učinkujejo enako, predvsem pa prevladuje plastična mo delacija z umirjeno in diskretno zastrto ter kontemplativno čustvenostjo. K vsemu je treba prišteti Še močno navezanost na strukturalizem na barvne in tonske odose, na poenostavljamJe in abstrahiranje danega motiva in slikarkino delo )e razgrnjeno pred nami na tisti umirjeni in zreli stopnji-, ki je zadovoljna z doseženim smotrom, medtem ko smo m' gledalci prikrajšani za raZ' vojno pot, ki je bila potrebna za dosego prikazanega cilja. A. Pavlovec Po uspelem koncertnem nastopu v Celovcu, v ne deljo, 22. junija bo mladinski mešani zbor gimnazije Kranj imel samostojni koncert tudi v Kranju-Koncert, ki bo v četrtek 26. junija, ob 20.15 v Delavskem domu (koncertna dvorana), bo združen s svečano podelitvijo dipl0111 letošnjim gimnazijskim maturantom. Vabljeni! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da stalno na zalogi razna V mila za: # kokoši nesnice &» ščance . # krave molznice 1» ta # prašiče # koruzo t zrnju, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra Irot, »Me smemo jih kar tako pozabiti« Minuli četrtek je bilo v domu upokojencev srečanje osemdesetletnikov Dvaindvajset jih je bilo. Dvaindvajset mož in žena sivih Slav, ki so jim leta upogniia hrbte ter razorala obraze. Zbrali , *o se v prostorni sobi kranjskega doma upokojencev, zbrali, I bi ob kozarcu vina pokramljali o časih, ko svet še ni vedel ' ■j letala in nebotičnike, za prometne konice, vesoljske ladje J" mini krila. Gledal sem jih, to četico dedkov in babic, in °"o mi je kar malce nerodno. Kako tudi ne! Po osem križev so si že oprtali na pleča, marsikaj so videli, marsikaj doživeli «ii človek, ki se je rodil pred komaj četrt stoletja, lahko ob njihovih bogatih izkušnjah samo spoštljivo molči. Srečanje osemdesetletnikov ki sem mu prisostvoval ginuli četrtek popoldan — organizirala krajevna skupnost Kranj center. Prireditelji so povabili vse Kranjčane, stare 80 ali več let. Pri-sl° jih je, kot že rečeno, dva- indvajset — sedem možakov in petnajst žena. Dobra kapljica in krepak prigrizek sta $prva bolj molčečim slav-Ijencem kaj kmalu razvezala jezike. Ko je bilo razpoloženje na višku, so vstopili gostje srečanja, učenci po- sebne šole. Venček slovenskih narodnih in recitacije, s katerimi se je predstavila skupinica, so na marsikatero postarano lice privabili solze ganjenosti. Ni kaj reči, pedagoga Martina Bidovec in France Gruden sta svoje varovance dobro izurila. Po končanem kulturnem sporedu, še preden se je oglasil harmonikarjev meh — njegove poskočnice so v hipu razgibale omizje — sem poprosil za besedo predsednika sveta krajevne skupnosti Kranj center ing. Valenčiča. »Srečanje osemdesetletnikov smo prvič priredili lani. — Upam, da bo sčasoma posta- J lo tradicionalno. Tudi naši najstarejši meščani zaslužijo malo pozornosti. Mnogo so darovali za skupnost, ne smemo jih kar tako pozabiti,« je povedal. Dovolite, da vam udeležence srečanja predstavim tudi poimensko. To so Neža Ga-šperin, Helena Kosiša, Franc Martinjak, Milivoj Muraja, Franc Prestor, Josip Vafa-cha, Jera Zupane, Josipina Levičnik, Janko Ravnik, Matevž Bevk, Franja Kump, Er-nest Kump, Angela Nadižar, Marija Peremš, Neža škara-but, Marija Korošec, Ana Kristančič, Viktorija Savnik, Marija-Katarina Sabothv, Jožefa Zakrajšek in Leopoldi-na Kuster. Najstarejši med njimi je Franc Martinjak, rojen leta 1879 v št. Jakobu na Koroškem. Kljub tolikšni starosti je še vedno čil in zdrav, belih, a gostih las in porjavelega obraza. Devet križev nosi, prisodil pa bi mu jih največ sedem. »Ja, kaj naj vam povem o sebi? Morda to, da sem bil med 1. svetovno vojno v Galiciji ranjen in da še danes čutim posledice. Poškodovana noga me včasih boli,« se je razgovoril možak. »Po poklicu sem bančni uslužbenec. V Kranju živim že od leta 1922. A kako je bilo včasih, sprašujete? Veste, včasih smo tudi z malo denarja dobro shajali, za danes pa tega ne morem trditi.« In sem zvedel, da ima vsega 65 starih tisočakov pokojnine ter da morata z ženo paziti na vsak dinar, če hočeta zdržati do naslednjega prvega. Najstarejša izmed predstavnic ženskega spola je Angela Nadižar, 86-letna upokojena učiteljica. — Cele generacije otrok so šle skozi njene roke. Ubadala se je z njimi v Opatiji, Kočevju, Ljubljani in Kranju. »Kočevja, kjer smo morali poučevati v nemškem jez ku, zlepa ne bom pozabila. Kje da je bilo najlepše? Ne vem. Morda v Ljubljani. Na eni izmed tamkajšnjih šol sem bila namreč med leti 1922 in 1948 upraviteljica.« Potlej je še pristavila, da se danes otrokom godi mnogo bolje kot nekdaj. »Njega dni smo bili zadovoljni že s kosom kruha m jabolkom, sedaj pa miadJni zlepa ne moreš ustreči. Samo poglejte, kako so oblečeni! Saj sploh ne ločiš, kdo je kmet, kdo pa gospod! Ja, in tudi drugače se je marsikaj spremenilo. Nobenega berača več ne vidiš, čeprav so bili včasih nekaj vsakdanjega. Kar je res, je res: kdor danes hoče delati, mu ni hudo. Vsakdo lahko zasluži toliko, da spodobno živi. In še to: za stare ljudi se nekdaj nihče ni brigal, puščali so jih vnemar. Današnji upokojenci smo deležni precej več pozornosti.« Osem desetletij in še devetega pol teži Angelo, toda kljub temu noče odložiti knjig. Še vedno poučuje nemščino, privatno, na do> mu sicer, pa vendar ... Voščil sem ji obilo sreče in ji zaželel, da bi se čez leto dni znova videla. »O, brez skrbi, prihodnjič bo spet tukaj, trdna je kot dren,« so pritegnile njene sosede ob mizi. Potlej sem se poslovil, ne želeč jih motiti pri kramljanju. I. Guzelj zgodba o deset let starem franeoskem Kranju ali obisk v mesteeu La Ciotat na Ažurni obali 3 Ne, žal je zdaj prisotna samo neka široka zavest o tej naši medmestni zvezi, ki je pa ne moremo dovolj izkoristiti...,« je sklenil Graille in mi Pokazal pismo, ki ga je one dni prejel iz Mar-scilla. šlo je za ustanovitev provansalsko-jugoslovanskega društva. »Take stvari dokazujeja, da zanimanje za Jugoslavijo nasploh raste ... »V krajevnem časopisu Provencal sem obenem bral vabilo za turistično predavanje o Jugoslaviji v bližnjem letovišču v Cassisu. Pogovarjali smo se o kulturnih izmenjavah. Kranjska muzejska razstava in gostovanje pevskega zbora z orkestrom sta baje v La Ciotatu dobro uspela. »Toda, ko so želeli, da bi organi-2irali koncerte v okolici, smo morali povedati, da mi nismo koncertna agencija in da nasploh Pri nas v pokrajini ni zanimanja za kulturne nastope. Ljudje v Franciji so glede tega zasičeni.« "zel sem to na znanje, čeprav sem imel v La Cio-i?x občutek popolne kulturne praznine. Gledalca nimajo; trije kinematografi so vsa kultura. ^«a nekem nočnem lokalu sem sicer bral, da •Plešejo faradole«, a folklorne skupine nimajo; Pač pa mestno godbo na pihala, ki »igra tudi operne in operetne skladbe in ki bi rada prišla erikrat na gostovanje v Kranj, če bi za to dobila sprejemljive pogoje ...!« Ne da bi se vmešaval Piše Bogdan Pogačnik v politiko kulturne izmenjave, bi bilo najbrž vredno enakovredno pomisliti, če bi bilo tudi za tako godbo na pihala v Kranju, ki ni brez mnogih kulturnih prireditev, dovolj zanimanja. Glede morebitnega gostovanja krajevnega muzeja iz La Ciotata, ki naj bi s svojo razstavo v Kranju vrnil obisk Gorenjskega muzeja, je ciotatski muzejski ravnatelj Dcidier prireditev odsvetoval, ker se boji, da bi se pri prevozu njegovi eksponati poškodovali. Gre namreč za vsakovrstne krhke starine, od maket starinskih ladij do zbirk školjk in metul jev ... Bilo je tudi govora, o morebitnem gostovanju kranjskih športnikov, zlasti plavalcev«, je nadaljeval župan Graille, »a vse to stane ...« In dodal je, da znašajo letni stroški občine La Ciotat za povezavo s Kranjem okrog 15.000 frankov, kar bi bilo približno za nakup dveh manjših avtomobilov ... Bil sem ganjen, ko sem na zaglavju pisemskega papirja odbora za pobratenje videl grafično lepo natisnjen emblem jugoslovanske zastave s petokrako med francosko in angleško kokardo, toda v pomenku z županom in tudi sicer v vseh drugih razgovorih, sem dobil vtis, da vsi mislijo precej poenostavljeno: »Pri nas imamo v občini velike finančne težave posebej v zadnjem času zaradi davčnih sprememb, medtem ko so občine pri vas bogate; sploh v socializmu država in občina lahko plačata vsakomur vse, denar ni več problem...« Ko smo pozneje sedeli pri odličnem kosilu v restavraciji turističnega hotela Provence Plage, sem moral ugotoviti, da tudi o jugoslovanskem gospodarskem sistemu v bistvu ne vedo veliko. Župan je bil zadržan, pač pa so se poleg Vialla kosila udeležili še občinska svetnika Jean B. Bar-ral in Antoine Andreo, oba višja uslužbenca v ladjedelnici, prvi odgovoren za občinsko povezavo z mestom Singen, drugi pa s Kranjem, ter podjetni gospodarstvenik Paul Guien, nekdanji občinski referent, ki je začel s svojo lastno agencijo za zaposlovanje kvalificirane delovne sile ter svojim gradbeno industrijskim podjetjem in, ki je bil — v finančnem pogledu — tudi naš gostitelj. A čeravno je bil le-ta kot turist že večkrat v Jugoslaviji; čeprav je bil dobrodušni gospod Andreo, tipičen Provansalec, ki igra v mestni godbi tudi sam klarinet, navdušen nad svojim lanskim obiskom v Sloveniji; čeprav je Barral šef ladjcdclniškega gradbišča in poznavalec mednarodne politike, so ob mojem povpraševanju, zakaj ne bi mogli v okviru pobratenja razviti tudi nekoliko bolj konkretno gospodarsko izmenjavo, dali razumeti, da je to najbrž težko, ker je v Jugoslaviji »gospodarstvo pod državno kontrolo«. Govorili so o »planiranju«; vprašali, kako »recimo, krožnik, ki ga je tovarna izdelala, pride do potrošnika«; zanimali se, kako je možna konkurenca; ko jc eden med njimi omenil, da Iskra izvaža svoje izdelke celo v Ameriko, se jim je to zdelo sila čudno, ko še francoski izdelki čez Ocean le s težav prodro ... Skratka: bi bilo poleg folklore v vzajemni zvezi treba enkrat tudi dejansko razčistiti pojme o gospodarskih strukturah in stvarnih možnostih svobodnega trgovanja v vzajemnem interesu. V. mislim, da i prijateljski VIDNE MREŽE IVAN JAN (Odlomek iz povesti »MRTVI NE LAŽEJO«) — Narobe? Kaj bi moglo biti narobe? Vsi vemo, da imaš tam doli otroke? — Tako mislim za vse, kar nam ne bi moglo koristiti. Če bi listi papir res rad videl, ti ga prinesem drugič. Zdaj je tema! Filip je še otipaval listnico in nazadnje potegnil iz nje sliko. Podržal jo je pred seboj in kot bi še v temi razločil obraze, strmel vanjo. — Sliko z otroki pa imam. Škoda, da se nič ne vidi. Vendar jo je pomolil Alešu, ki je tam komaj razločil tri nejasne postavice, nato jo je vrnil lastniku. — Ni ti lahko, pa bo minilo, ga je tolažil Aleš. Medtem ko je zamišljeno spravljal sliko, sta vstala in Filip je Alešu pomagal naložiti nahrbtnik. — Zdaj se ml že mudi. Paziti bo treba, da n;