Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemnu velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gl(l., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljil tristopna petit-vrsta: S kr., če so enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji se cena primerno zmanjša.
llokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 „0. uri popoludne.
Št ey. 195.
V Ljubljani, V ponedeljek 25J. avgusta 1887.
Letnilt
llla^oslovljeiije nove liiše rokodelskih pomočnikov.
Nenavadno veliko slavnosti praznuje letos naš narod; slavnost se vrši za slavnostjo. Ne bomo jih posamezno devali ua tehtnico, ne bomo jih primerjali uiti po zunanjem blišči, uiti po notranji veljavi; vendar si upamo trditi, da slavnost, ki jo je 28. avgusta praznovala katoliška družba rokodelskih pomočnikov, ni bila med »velikimi najmanjša". Zato in pa ker reč sega globoko v družinsko življenje ter je tudi v politično - socijalnem vprašanji velikega pomena, zdi se nam umestno in koristno, da to prelepo slovesnost nekoliko obširneje opišemo.
Večji prazniki imajo svoje predpražnike, nenavadne svečanosti imajo tudi svoje priprave. Ne bil bi vesten poročevalec, ko bi najprej ne pohvalil onih vrlih udov uaše katoliške rokodelske družbe, ki so se še pozno v noč trudili, da so uovo hišo in prostor pred njo tako praznično ozaljšali; pomauj-kljivo bi bilo moje poročilo, ko bi ne povedal, kako veselo smo pozdravljali v soboto prihod tujih naših gostov, a kaj pravim gostov — naših bratov! in kako prisrčno smo si v roko segli! Dolenjskim bratom, Novomeškim družnikom, šlo je nekoliko Ljubljanskih (med njimi g. podpredsednik) naproti do Lavrice. Prišlo jih je petnajst, predstavila sta nam jih vrla gospoda dr. Marinko in o. Otokar Aleš; prvi kot velezaslužni njih predsednik, drugi pa kot spretni njih pevovodja. Kako lepo, prisrčno in veselo je snidenje mladeničev iu možakov, ki se po licu sicer še ne poznajo, a v srcu že davno gojijo enaka čutila, to se da bolj čutiti nego opisati. Toraj ne rečem nič druzega, kakor: stoterna Vara zahvala, vrli članovi Novomeške katoliške družbe rokodelskih pomočnikov, ki se niste vstrašili dolgega in težavnega potovanja ter ste se prišli z nami radovat v dan našega največjega društvenega veselja.
Drugo nepričakovano radost nam je napravilo iznenadenje Celovške rokodelske družbe. Po nasvetu vrhovnega voditelja vseh avstrijskih družb, premil. škofa dr. G r u š e , društvo Ljubljansko ni vabilo tujih društev k slavnosti, marveč le društva
domače škofije, kterim je po društvenih pravilih škofijski načelnik preč. gosp. profesor Gnjezda; drugim pa se je le naznanilo blagoslovljenje novo družbinske hiše, naj se vsaj v duhu z nami radu-jejo. Zdi se mi, da se je to zgodilo iz popolnem opravičenega ozira varčnosti, ktere sedanjim delavcem ne moremo dovolj priporočati. Zato nas je tembolj veselilo, da je Celovško društvo vendar-le poslalo tri zastopnike, in med njimi preljubeznjivega g. podpredsednika Gregorija Einspielerja, ki ostane naši družbi nepozabljiv.
Tako nas jo razveselil in iznenadil že predvečer. Tudi čisto jasno nebo uam je obetalo najlepše nade za jutršnji družbinski prazuik.
Slednjič pride zaželjeni dan, ko se blagoslovi vrli družbi »lastni dom". Ob 9. uri pride iz Š e n t-v i d a v obilnem številu (uad 50 članov) bratovska družba, kteri je šlo več udov domače in Novomeške družbe uaproti do Šiške. Ko je vse zbrano, oglasi se vrla godba Domžalska, iu v veličastnem sprevodu se začne pomikati velika vrsta za štirimi zastavami: Novomeško, Šentviško, Celovško in domačo iz knežjega dvora po Gosposkih ulicah proti uršulinski cerkvi. Ze itak krasna cerkev bila je za slavnostni dan še posebno praznično ozaljšaua z obilnim vrtnarskim lepotičjem, s cipresami, palmami, lavorjem itd. Tudi pred vratmi so stale ciprese, z višave pa so tri velike zastave vihrale naznanujoč tudi na zunanje, da se danes tu praznuje kaj nenavadnega. Zato se je pa tudi toliko ljudstva zbralo, da je bila v kratkem vsa prostorna cerkev napolnjena.
Ob 7:i 10- U1'' stoP' ua pnžnico preč. g. profesor dr. Marinko iu s krepko, prepričalno, v srce se-gajočo besedo razklada vzrok in pomen današnjega veselja. Ta slavnostui govor se nam zdi tako važen, da ga objavimo.	(Dalje prih.)
Einspielerjeva slavnost.
(Dalje)
Tako jo govoril slavnostni govornik g. Julij pl. Kleinmayr, govoril krepkim glasom, gladko in lepodonoče; kdor je govor njegov čul ali bral, spozna,
da je govoril slovenskemu narodu prav iz srca. Radostni zato častitamo Slovencem na Koroškem, da imajo v svoji sredi takega spretnega govornika, moža, ki se z mladeniškim ognjem m možato razsodnostjo oklepa gesla Einspielerjevega »vso za vero, doni, ces ar j a", ktero nam je tako jasno in vneto razlagal v svojem govoru. Koroški Slovenci, kedar pride čas, da vam bo treba voliti poslance za državni zbor, no pozabite posestnika na Brncih, ki vam je v Svečah tako temeljito in navdušeno govoril, on se bo gotovo z vso odločnostjo potezal za vaše pravice.
Obžalovali smo med govorom samo to, da je dež lil neprenehoma in motil govornika in poslušalce.
Po končani cerkveni slovesnosti in po slavnostnem govoru so napotijo gostje k »Žavniku", kjer je bil pod zidanim in za to priliko lepo ozaljšanim kozolcem pripravljen prostor za kosilo. Na gorenjem koncu je bil oder, kjer jo pred obedom sprejemal gospod zlatomašnik deputacije, poslance društev slovenskih in posameznih pokrajin.
Zlatomašnik sprejme deputacije.
Prod vsemi pozdravi zlatomašnika v imenu Hrvatov sploh in posebej v imenu sv. Jeronimskega društva, ki je podobno naši »Mohorjevi družbi", prof. Rubetič, pojasnuje, da se danes s slovenskim narodom, ki se raduje zlate maše enega svojih najboljših sinov, veseli tudi bratovski narod hrvatski, ter želi zlatomašniku zdravja še mnogo let.
Zlatomašnik: Veseli me, da me ob moji zlati maši pozdravlja prvi zastopnik hrvatskega naroda, s kterim smo mi Slovenci v tako tesni zvezi po kraji in jeziku. Vosel sem, ko vidim pred seboj zastopnika sv. Jeronimskega društva, ki oskrbuje pri-prosto ljudstvo z poštenim berilom. Bog daj takemu delovanju svoj blagoslov I
Prof. dr. Stare iz Zagreba čestita v imenu »Matico Hrvatske".
Zlatomašnik: Misel za »Matico" jo meni rojila že davno po glavi; misel moja je bila vstanoviti jugoslovansko »Matico" v Zagrebu ali pa v Novem Sadu; prišlo je sicer drugače, a nič ne de; »Matica Hrvatska" vrlo napreduje, in da je temu napredku vedno zvesta, to je moja želja.
LISTEK.
Odlični Kranjci.
(Dalje.)
9. Kamnik.
Aurifaber Boštjan iz Kamnika je bil od Lavantinskega škofa Lenarta »ad tit. provisiouis mense nobilis armigeri Martini Reymschussl" posvečen na kvaterno soboto: »Venite adoremus" leta 1513. v subdijakoua, na kvateruo soboto: »Intret" 1. 1514. pa v mašnika.1)
Baltažar Andrej, posvečen od istega škofa na kvaterno soboto: »Caritas dei" 1. 1510. v subdijakoua »ad tit. provisiouis Rnde dne Barbare priorisse tociusque conveutus in Michelstetu.2)
Beč Anton, rojen v Kamniku 1. 1790., je kapelanoval v Gornjemgradu 1815 in 1810, potem do 1819 na Vranskem. Od tod se jo preselil v Žalec, kjer je služboval do 23. aprila 1821, ko je postal župnik v Grižah. Čez 11 let (23. aprila 1832) jo odšel
župnikovat v Gotovlje, ter je umrl ondi 16. aprila 1836.1)
Pabijan Franc Ser., Kamničau, je župnikoval od 1. julija 1698 do 1. novembra 1701 v Rušah, potem se je podal na Koroško v Vetrinj k cister-cijeuzem ter je kot br. Bernard oskrboval več župnij. Umrl jo 1. 1748.a)
Gluman Gregor »de Stain", je bil od Lavantinskega škofa Lenarta v soboto: »Caritas dei" 1. 1515. posvečen v mašnika.3)
Gregor iz Kamnika od 1357 kapelan v Trbovljah.'1)
Grus Matija, rojen v Kamniku 1. 1642., je bil v mašnika posvečen 1. 1666.fl)
Hasiber Gašpar »de Stain" posvečen od Lavantinskega škofa Leuarta na veliko soboto leta 1516. v dijakona.0)
') J. Orožen, „Das Bisthum u. die Dibcese Lavant" IU., 4G8 in 425.
a) liavno tam I., 381.
a) Zapisnik ordinacij Lavantinsko školijo.
*) .1. Orožen, Das Bisthum u. die Didcese Lav. IV. b: 399.
r') A. Koblar, »Zgodovina farS, Ljubljansko škofijo". U.,76.
") Zapisnik ordinacij Lavantinsko škofije.
Japelj Jurij, rojen 11. aprila 1744, je bil 23. septembra 1769 v Trstu v mašnika posvečeu. Ta slaven mož je umrl kot izvoljen Tržaški škof v Oelovci dne 11. oktobra 1807.")
Karpentari Janez »de Stain" posvečeu od Lavantinskega škofa Lenarta v soboto: »Sicientes" 1. 1513. v subdijakona, na veliko soboto t. I. v dijakona, na kvaterno soboto: »Venite adoremus", i. 1. pa v mašnika.2)
Kočevar Jernej iz Kamnika posvečen od istega škofa Lenarta v soboto: »Sicientes" 1. 1513. v mašnika.3)
Laubinger Janez, rojen 1. 1630., posvečen 1. 1658., je služil v Loki in na Dolgem, potem pa od I. 1059. do I. 1660. kot namestnik in pomočnik v Naklem.'1)
Majetič Janez 1716 in 1717 duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah.6)
Mer ki ah Simon »de Stain" posvečin od
') »Drobtinico" 1852, 121—129 ; A. Koblar II., 80-82.
') in °) Zapisnik ordinacij Lav. škofije.
«) A. Koblar, II., 88.
6) J. Orožon, II., 101.
Dr. li 1 o i \v o is čestita vimenu čitalnice Ljubljanske. — Kakor deblo, tak sad, pravi zlatomašnik govorniku in so prav posebno zalivali čitalnici, da jo poslala v Sveče tako vrlo pevce, ki povišujejo vso svečanost s krasnim petjem.
A. lvržič čestita v imenu »Matico Slovensko" in nje predsednika g. prof. Murnu.
Zlatomašnik izrazi svojo vesolje, da „Matica" vrlo hiti za svojo sestro onstran Kolpe, in da so to tudi nadalje godi, pošilja njenemu predsedniku prijateljski pozdrav.
Prof. U a i č čestita v imenu pisateljskega društva v Ljubljani.
•Jubilanta veseli, da se zbirajo pisatelji slovenski v družbe, ker v družbah je moč; v društvu so z občevanjem tudi pisatelju šili duševno obzorje na korist slovenski knjigi.
Notar Vršoe pozdravlja v imenu štajarskih Slovencev.
Vi imate z nami, veli mu Einspiolor, istega sovražnika, toda, blagor vam, vas Stajarcev jo veliko, n nas Korošcev slovenskih malo, toda današnji dan priča, da tudi nismo šo izgubljeni. Bratovska ljubezen objemaj nas s Štajarei, namen nam jo vsem enak! —
Prof. Pančur čestita v imenu Koparsko či-talnice in deželnih zastopnikov, g. Spinčiča in drugov v Istri. — „Tužna Istra", vsklikno Andreja, ne ni lužna, vaš narod jo zaveden. Gospoda, istrski Ciči. ubogi ljudje, ki hodijo okrog pri nas s klicem: ,.kupite jesilia!", ti ubogi ljudje so pri volitvah tri, štiri dni čakali, da so vkljub pritisku laškemu svojim domačim zastopnikom odprli vrata v deželni zbor. .Dokler ima Istra tako zavedne Slovane med pripro-sl i mi kmeti, Istra še ni zgubljena.
Prof. T. Zupan častita v imenu Ciril-Motodovo družbo edinemu častnemu članu-jubilantu. Zlatomašnik se zahvali za čast, blagoslavlja prepotrebuo iu silno važno to družbo; 011 želi. da kar jo „Moh. družba" za prosto ljudstvo, to bodi Oiril-Metodova družba za šolo. Mi na Koroškem smo zaostali, imamo še-lo dvo podružnici, toda pohiteli bomo, povod in vspodbuja nam jo današnja slovesnost.
V imenu Tržaškega škofa častita monsignor Debel j ak. — Zlatomašnikii veseli, da so tako imenitni gospodje njega spominjajo, to ga toliko bolj potrjuje, da se je boril za pravično stvar in da ■se ui boril zastonj.
Župnik Logar, sošolec zlatomašnikov, častita v imenu Goriških duhovnov prijatelju: Ko sem šol od duma in povedal o tvoji zlati maši, naročila mi jo majhna Solarica, da naj v njenem imenu pozdravim Einspielerja. I/, ust malih sprejmi toraj prijateljsko častitko.
•I. Rakoš, Vseučiliščnik iu zastopnik »Triglava", v navdušenih besedah pozdravlja iu poslavlja zlato-mašnika ter mu obeta, da hoče slovanska mladina n,joga posnemati v boji za narodno pravico.
Vesel sem, pravi Andrej, da 1111 večer svojega življenja vidim pred saboj navdušeno mladino, gospode visokošolce. Dragi moji, mi stari gremo v zemljo, \i pa vstajate, vi pa greste na dan, oj rasito in množile .se in napolnite slovensko zemljo in bodite zvesti sinovi svoji domovini! Vesel sem posebno Vas koroških visokošolcov; vi sto mi priča, da moje dolo ni zastonj, da ga je Bog blagoslavljal. Mladina: Vse za vero in domovino! Lop jo bil ta prizor: Sivo-
Lavautinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: „ In trot" I. 1522. v dijakona.1)
Mertlič Lenart „do Stain" bil je od istega Škofa Lenarta posvečen na kvaterno soboto: »Venite" 1. 1515., v skolita v soboto: »Veni et ostondo" i. I. v subdijakona, na kvaterno soboto: »Intret" leta 1510. pa v dijakona.3)
Romšak Anton okoli 1730 duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, potem v Kamniku.
Šolnik Martin »de Stain" posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta v soboto: »Sicioutes" I. 1521. v mašnika.
Terbišok Peter 1710 in 1717 duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah."J
Žagar Franc, rojen 1724, posvečen »ad tit. inonsao Valentini Potritsch" I. 1750., je postal leta 1704. vikar pri sv. Tomaži više Veliko nedelje, kjor jo služboval do 10. maja 1708, ko so je preselil na župnijo sv. Miklavža v Ljutomerskih goricah. Ondi jo župnikoval do 1773.')
') in ,J) Zapisnik ordinacij Lav. škofijo. Ravno tam. ") J. Orožen, II, 101. 4) ivno/.oškolljski arhiv v Urndci.
las starček obdan od cvetoče mladino; leta so 11111 pobelila glavo, skrbi so 11111 proorale čolo — a ogenj, mladeniška navdušenost 11111 jo ostala iu v toni nagovoru so jo zaiskrila v krasni luči, ko jo vos pomlajen govoril h svojo mladino o veČno-mladih, neminljivih idejah. Duhoven-zlatomašnik blagoslavljal jo gospodo vsoučiliščniko, daj Bog, da jih spremlja ta blagoslov, tudi v njih delovanji, da so združeni z duhovni boro za sveto narodno svetinjo!
Zastopniki občin Št. .lakob v Rožni dolini, T o 1 s t i vrh,.) o z e r o (drž. posl. M uri), B o r o v 1 j o, Pre valje, Bol a pri Železni Kapi i, pozneje tudi Zabnico izročajo jubilantu diplomo, s kterimi so si ga izvolilo častnega občana v priznanje njegovih zaslug za koroško Slovence in posebej za njegovo skrb, ktero jo kazal v vsem svojem delovanji za kmetiški stan.
Krasno, umetno izdelano adroso 11111 je izročilo »katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Oelovci, svojemu ustanovitolju in sedanjemu podpredsedniku, — blagemu človekoljubu! So mnogo, mnogo drugih čestitanj jo bilo; te pa so mi jo zdelo vredno objaviti, da narod slovenski spozna, kako bister iu duhovit jo šo njegov veljak v pozni starosti; vsakdo jo moral občudovati zlatomašnikii. Truden in prevzet vseli slovesnosti vendar tako točno iu ročno odgovarja vsakemu častitanju; za vsacoga je imel primerno, prijazno in navdušujoči) besedo; radodarna roka njegova pa jo delila v toni lotogralijo prijateljem, sobojevnikom v spomin na zlato mašo. Ponosno, brez strahu in zavestno zre. Andreja na tej podobi, kakor bi govoril Slovencem : No vdajmo se, za pravico so borimo iu zmaga jo pravici gotova!
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. avgusta. Izoliram*]« ■dež«*!©.
Justičnega ministerstvu naredba, da so ima v zemljiščnih knjigah slovenski vpisavati, izdala so jo tudi za Koroško dno 21. julija 1887. Kaj pa pomaga to koroškim Slovencem, ko jim manjka slovenščino zmožnih sodnikov in odvetnikov?
Za dan 4. soptoinbra pripravi,a so velik tabor pri Vranovicu na Moravske,m, pri kteri priliki bo govoril proti naučnega ministra narodbi med drugim tudi državni poslanec Fran \Veber.
HrvaŠki deželni zbor trajal bo za sedaj samo do 20. septembra, ker nima druzega obravnavati, kakor adreso kralju, poverjonje in volitve poslancev v Budimpešto. Dno 15. novembra pa so bo zopet sešel, da bo glasoval za deželni proračun. — Mnogim vladnim pristašem in sploh '/.a sedanjo vlado zasluženim možem izpolnilo se bodo najskrivnejše vroče želje. Kakor so govori, podelilo se bo v kratkem času mnogo redov. Med temi srečnimi imenujejo nekdanjega predsednika saboru Mirkota Hrvata, predsednika kluba narodno stranka, Ludovika pl. Vuko-tinoviča, prvega deželnozborskega podpredsednika V. Gjurgjeviea, načelnika odsekov Daniela Stankoviča in Štefana Spovca, deželnega poslanca K.Jiigerja i. dr. Znano jo, da se rodovi vsipljejo takrat, kadar hoče vlada kaj doseči, ali pa, kadar jo kaj prav imenitnega že dosegla. No ve se, ali bodo Hrvatska šo lo srečna postala, ali pa so jo žo osrčili — v popolno zado-voljnost Madjarsko, kajti mnogoštevilna prsa krasil
Žehel Jurij, zak. sin Valentina Žehel-a in Gore, je 1558 postal župnik v Mariboru, kjer jo služboval do 1580, ko je umrl. Njegova mati Gera jo umrla v Mariboru dne 23. maja 1580 in ima v / stolni cerkvi spominek.1)
Zlob n i k M a rt i n , posvečen 1004, jo bil nekaj časa duhovni pomočnik v Gornjemgradu, I. 1072 pa je postal vikar v Ljučah. 1082—1080 je bil vikar v Mozirji.")
10. Kočo v je.
Fric Janez Krst., posvečen v mašnika 23. aprila 1839 »ad tit. monasterii Pollau".8)
Lux Gašpar „do Gotschee aquil. dioec". posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta v soboto: „Romeniscere" I. 1515. v dijakona'1.)
Miklavž, Jakoba sin, posvečen od istega škofa Lenarta v mašnika I. 1510. »Sabbatho <jun-tuor tompor., quo in Ecclia Dei canitur pro introitu missae: Caritas doi".r')
') .1. Orožen, I., I5B0.
•) Isti II . 147 in 228.
") Knozoškolljski arhiv v Gradci.
') ") Zapisnik ordinacij Lavantinskc školljo.
bo Štefanov red, ki so deli le v zahvalo velikim zaslugam za — Madjarsko.
Ogerskim listom, ki so kričali, da je ustava žaljena vsled ustanovljenja novega častnega znamenja, odgovarja »N. Fr. Pr.": Kdo bi dvojil o tem, ali je umetnija in veda skupna zadeva Avstrije iu Ogorske, ko velja vendar žo zdavno načelo, da ste skupna imovina vseh narodov, celega človeštva? Tega mnenja bil jo gotovo tudi ustanovitelj reda, ker se sme podeliti znamenje Noavstrijcem. Ali bo morda ogerskomu državljanstvu škodovalo, če se bo častno znamenje podelilo ogerskemu umetniku ali učenjaku? — „Egyetertes" toži, da je madjarski narod jako reven, ker povživa v najbogatejših krajih jedi, ki niso ugodne telesnemu razvoju. Posebno naglasa, da pijejo Madjari velikansko množine žganja. Kaj bi pa bilo, ko bi »kulturna društva", ki zapravijo toliko denarja brez koristi, pričelo delovati na to, da se olajša revščina, da so zabrani pogubonosno žganje?
Viiaiij« držnve,
Volitvo v srbsko skupščino razpisane so na 29. dan septembra. Dotičui ukaz podpisal je kralj Milan dne 25. t. m. ua svojem potovanji v Budimpešti. -- Kralj pomiiostil jo povodom svojega rojstnega dno nad 800 kaznjencev raznih vrst. — Vojni minister odredil je, da so ima razpustiti vse možtvo, ki bi doslužilo še lo leta 1888.
Črnogorska vlada naznanila je zastopnikom vuanjih držav v Cetiuji, da jo črnogorsko - turška meja med Guzinje - Plavo in Rogovi popolnoma določena.
Ko bo sestavljeno bolgarsko ministerstvo, proglasilo so bo splošno pomiloščenje in preklicalo obsedno stanje. Uradni list z dne 20. t. m. objavlja oklic ministra notranjih zadev: »O nastopu vlade in zasedenji bolgarskega prestola došli so Nj. Visokosti iz vseh krajev domovine brzojavi, v kterih so se izražala čutila vdanosti in zvestobe. Povsod opravljalo so so molitve za dolgo in srečno vlado. Njih Visokost ukazala mi je ganjena, da izrečem presrčno zahvalo vsem občinskim svetnikom in predstojnikom, kakor tudi stalnim okrožnim komisijam, uradnikom, zavodom in osebam, ki so so poklonile v svojem ali pa v bolgarskega naroda imenu." — Turčija predlagala je baje, da so odpošlje v Sofijo rusk general z Artiuom efendijem, ki bota imela najširša pooblastila. Mutkurov povrnil se je iz Trnovega v Sofijo. — »Times" poizvedla jo iz Sofije, da je dobil Koburžan dva brzojava, enega od carja, drugega od sultana. Z dsornimi besedami, ki spominjajo ua znani odgovor Aleksandra lil. Battenberžanu, izjavlja car, da graja Ferdinandov prihod v Bolgarijo kot rušenjo Berolinskega dogovora. Sultanov telegram obseza menda isto, vendar je zmernejše sestavljen. —■ „K(ilu. Ztg." objavlja vest, da jo bolgarsko odposlanstvo še prej ko Koburžanu ponudilo krono v Cannesi bivajočomu vojvodi Juriju Leuchtenbergskemu. Ta jo poslance zasebno prav ljubezujivo sprejel, toda ponudbo odklonil, ker 110 more sprejeti bolgarske krono, dokler so tako neugodno razmere med Bolgarijo in Rusijo.
Ituskl car in carevna prepeljala sta se v Kodanj ter takoj nadaljevala svoje potovanje. Po nekterih listih čujo se o nekem napadu na carja, pri kojem jo temu prestrelil zločinec suknjo. Novica ta ni nikakor verjetna.
Skoraj cela nemška vojna ima sedaj puške repetirke. Vsled tega naglaša vladno časnikarstvo, da Nemčija lahko mirno pričakuje, kako se bodo razmotale sedanje politično razmere. Sploh pa vlada trdno prepričanje, da bolgarsko vprašanje ne bo kalilo miru med evropejskimi velesilami, posebno radi tega ne, ker so Berolinsko ministerstvo z vsemi močmi trudi, da s svojim posredovanjem vravna vsa nasprotja glede Bolgarije. »Nat. Ztg." označuje kaj dobro nemško politiko, ko pravi, da podpira Nemčija Avstrijo v Serbiji, Rusijo v Bolgariji, Anglijo pa v Egiptu.
Porger Tomaž »do Gotschee" posvečen v mašnika v soboto: »Romeniscere" I. 1515.1)
P 1 le a to r Jurij ali prav za prav Klobučar, kajti to pomoni njegovo latinsko imč, je bil okoli 1. 1505. v spodnjem Kočevji rojen. Stariši so mu bili Gregor in Ana Pileator. Prvo sv. mašo je služil I. 1590. v Kamilici pri Mariboru, kjer je njegov ujec Adam Piscator (Ribič) bil župnik. Pri njem je potem tudi nekaj čez tri lota kapelanoval. L. 1593. je prišel za slovenskega kapelami v Maribor, kjer so mu čez štiri leta dali službo „kurmeister"-ja, ktero jo dve loti opravljal. Leta 1599. je postal župnik v Hočah, I. 1001. dno 19. oktobra pa šo v Mariboru. Povrhu je koncem I. 1599. kupil od nekega Križaja še župnijo sv. Vida, ktero pa jo lota 1002. prodal Ernostu Latomu, bivšemu župniku pri sv. Petru niže Maribora. Ker pa je med tem dobil v last tudi župnijo v Lcmbahu, imel je ob enem tri župnije. Slednjo je kmalu drugemu prepustil, a 1. 1010. jo od cesarja Ferdinanda dobil v oskrbovanje zopet župnijo sv. Vida, ktero je s cesarjevim dovoljenjem I. 1017. prodal minoritom v Gradci.
Liga francoskih patrijotov ni pozabila, da so nekaj njenih članov obsodili v Lipsiji. Ua se maščuje, sklenil je pododsek lige z vsemi močmi delati na to, da se bodo smatrali vsi člani nemških vojnih društev za ogleduhe. Vlado bodo priganjali, da naloži davek vsem onim, ki imajo Nomee v svoji službi.
V	angleški spodnji zbornici izjavil je državni podtajnik Fergusson, da jo za '/,, milijona šterlingov narastlo stroškov vsled tega, ker se je egiptska tlaka nadomestila z dolom po najemnikih; dotični ukaz kedivov potrdila jo Francija, drugim državam pa se je predložil v potrjenje. Dohodki egiptski presegali bodo bajo za pol milijona šterlingov proračun. Mnogo bodo prištodili, ker se bo zmanjšala angleška vojna. h Turško vojno ministerstvo sezidalo bo v Carigradu tovarno za patrone, to pa zaradi tega, da kolikor toliko postane samostojnejše in noodvisnojše od druzih držav.
V	raznih listih poročalo se jo, da namerava španjska vlada napraviti na obalih Rudečega morja morsko postajo. Temu ni tako. Istimi ju le, da lioče postaviti tam shrambo za premog španjskim ladijam in se radi tega žo pogaja z italijansko vlado.
Izvirni dopisi.
Krško, 3(5. avgusta. (Dijaška veselica v Novom mestu.) Pričujoče vrstico prihajajo pač še-lo post festum; no, med tem časom poleglo navdušenje pripušča nam tembolj objektivno sodbo; onim pa, ki so so veselico vdoležili, vzbudil se bo znova vesel spomin na krasno dni. Mladenič broz idejalov — iu teh jo v naši materijalni dobi na kupe — mladenič broz idejalov jo luč brez svitlobo. Duh mladega človeka mora si ustvarjati vzore, za ktere živi in gori, kterim posvečuje celo svojo mlado življenje. Gotovo, da ti čuti v mladi duši človekovi kipu tako, da so jim okovi človeškega srca pretesni in da prodirajo šiloma na dan. — Najstrožji pedagog toraj, upam, 110 more grajati te^a, ako so mladi ljudje dovršivši gimnazijske nauke — prodno so razidejo po svojem poklicu sirom domovino in tudi izven njo, — ako so zbero slednjič, da si podado roke, odkrijejo svoja srca in šo bolj vnamejo za one vzore, za ktero mora goreti mlada duša človekova, saj so žalibog tako čestokrat prekmalu ohlade v trdem boji za vsakdanji kruh!
To besede zato, ker se starejši, resnobnejši svet tako rad izpodtika nad vsakim podobnim javnim korakom mladine, češ, da ona še ni godna za javnost in da včasih niso imeli nič takega, pa so vendar obstali. (jO že 110 pomislimo tega, da se časi spreminjajo in s časom ljudje, morda vendar tudi ni po vsem res, kar trdo nekteri, da grabijo mladi ljudje lo po zraku in da se bo vse tisto „puhlo navdušenje" s časom razkadilo; morda pa so bo med plevami dobilo vendar-lo kako zrno, ki bode, vsejauo v mladosti, klilo in se vspelo nekdaj v plodno drevo!
Teh misli prešinjeni, tudi letos nismo hoteli opustiti žo stare navade, ampak hoteli smo pokazati, da nam ni le do mladeniških norosti j, temveč, da so zavedamo vzvišenega poklica, ki nas čaka, iu da so treba nanj že sedaj pripravljati. Zakaj da smo si izbrali ravno oddaljeno Novo mesto, povedal je jasno slavnostni govornik toga dne, „da tudi tii ob bregovih Krke med tem predobrim, gostoljubnim narodom, ki šo nima sreče, da bi bil v neposredni zvezi z ostalim svetom, — da tudi tii po slabi
Oktobra 1030 so mu vzeli Mariborsko župnijo, čez tri leta še tudi Hočko in tako je 011, ki jo svoje dni imel štiri župnijo v lasti, umrl v spomladi leta 1037. zadolžen — brez župnije. Slednji čas svojega življenja jo bil na duhu zelo oslabel. — L. 1034. ni znal več 110 „formam absolutionis", ne „vorba eousocrationis supor calicom". 'J
O priliki škofovega obiskovanja v Mariboru dno 17. novembra 1. 1621. jo „ohorimagister" Andrej Ahačič rekel, da se zoper župnika Pileatorja nima drugega pritožiti, — Bpfooterquam quod aliquando viha vina monsae apponit". Tudi kapelan Adam Preprost — „nihil gravaminis habot contra D. Par-roohum; quod autem oaeteri de vino conqueruntur, veritati consentaneum — ait — non osse. Solum hoc deposuit, quod naro celobrot 1). Parrochus et do-mesticis suspeetus redditur".*)
Plošoc Janez „de Gotscheo" jo bil od La-vantiuskoga škofa Lenarta posvečen na kvatorno
') ■!. Oro).on, „l>iiH 11 istim m u. dio Diiieoso Imv.", 1., 5(12. ") iuiczoJkofijski arhiv v Uradei.
svoji moči širimo narodno zavest in prosvoto, ktera mora prodreti v slednji kotiček slovenske zemlje." Da, da, nima sreče! Koliko smo morali pač čuti jadikovanja, da smo to svojo borno veselico zauosli tja doli v to doleujsko Sibirijo I Bratje dijaki! ako so bodete sedaj, ko imate krepko nogo in zdrava pljuča, strašili toh pet pedij od železnice, ako se bodete izgovarjali na „raetlajo" in „protesno čevlje", kam pridemo v poznejših letih, ko bodo telo celo dobri volji odrekalo?! Toda, kaj so vse no stori za ta ljubi kruhek! Nesebičnega in odločnega moža pa 110 straši trud, in ne ozirajoč se po dobičku, premaga vso oviro, da lo doseže svoj namen, ki si ga jo bil zastavil. Prav je toraj rekel govornik došlim dijakom: „Današnji prihod odlično vam jo spričevalo odločnosti in noustrašenosti, ktere bomo tako potrebovali v bojih, ki nas še čakajo v bodočnosti!"
Na, navzlic mnogim strahopetnežem, ki so se groli doma za pečjo, sešlo se nas jo vendar do 50, in kar jo najvažnejše, zastopano bilo so vse pokrajine, vso gimnazi jo slovenske, da celo K o r o t a 11, česar šo 110 pomnimo na dijaški veselici! 1 Hrvatska poslala jo svojega zastopnika. „S tem, da smo so sešli od vseh krajev, koder so čuje materinska beseda naša, kažemo jasno, da hočemo izruvati korenine, ki jih jo zasojal oni nesrečni provincijalski separatizem v nas. Danes vidimo, da nas od naših bratov zoleuoga Štajarja Sava ue loči, ampak spaja; da sin skalnate Istre čuti to, kar mi in da nam našo ljubezni no omejujejo mogočno Karavanke, temveč prodirajo čez-nje tja do onoga rodu, ki zdihujo ondi pod težo tujčeve pete in pričakuje pomoči od rodnih si bratov tostran goril iu da nam 011 isto ljubezen vrača, o čemer priča današnji vaš prihod, dragi bratjo Korotanski!" V resnici, prišli smo iz raznih krajev; a niti čutili nismo, da se danes prvič vidimo, tako bratski smo so imeli mod seboj.
Dobro vodoči, da je na božjem blagoslovu vse ležečo, pričeli smo radovanje svojo z Bogom. Ob osmih vdeložili smo so skupno slovesne sv. mašo v frančiškanski cerkvi, pri kteri jo pel naš zbor pod vodstvom veleč. o. H u g o 1 i n a. — Opoludne pri skupnem obodu predstavili in seznanili smo so prvič popolnem.
V s p o r o d besedo same, — vspored, kakor-šnega še ni imela dijaška veselica, vršil so je točno, gladko. Občinstvo, kterega so je nagromadilo danes toliko, da prostrana dvorana ni zadostovala, kazalo jo koncu vsake točko z obilim ploskom svoje priznanje. Krepkim glasom pozdravil jo jo govornik in so zahvalil za gostoljubnost, s ktero nas je sprejelo, povdarjal dijaško veselice pravi pomen, potem pa, prav v smislu Borisa Mirana, pesnika-proroka in učitelja mladino, kazal slovanskih 111 slo-venskega rodu posebej veliki poklic v življenji in konečno goreče naglašal težko iu sveto nalogo, ki tudi nas čaka, da branimo in hranimo narodu našemu dve najdražji svetinji, materini jezik iu sveto vero, da sami vneti za vse dobro, lopo iu blago, nekdaj pogumno širimo svoje vzore med človeštvom v občo. O pevskih točkah — v znak hvaležnosti, ki smo jo dolžni gosp. Foorsterju, večletnemu učitelju našemu, pele so se večinoma njegovo — 110 zdi se mi potrebno nadrobneje razpravljati. Zbori so se peli navzlic no velikemu zboru krepko iu precizno; o čveterospevu govori dovelj jasno to, da so jo moral ponavljati in o samospevu govoriti zdi so nepotrebno vsakemu, kdor pozna našega tenorista. Izmed naj-
soboto: „Vonito adoromus" I. 1516. v akolita, na kvaterno soboto: „Intret" I. 1517. v subdijakona, v soboto: „Sicieutos" i. I. v dijakona, ua veliko soboto i. 1. pa v mašnika.1)
S c h I e t r o r J a n e z je prejel na kvaterno soboto: „Venito adoremus" I. 1510. presbiterat od istega škofa Lenarta.a)
Se liro ti Bolfenk, Kočovar, jo bil 23. jun. 14.S0 izvoljen opatom slavnega samostana Bonskega na Štajarskem, kjer je umrl 15. aprila 1515.")
Tu 11 ki Peter „de Gotscheo" v mašnika posvečen od Lavantinskoga škofa Lenarta I. 1510. — „Sabbatho quatuor tempor., quo in Ecclia Dei canitur pro iutroitu missao: „Oaritas Dei".
') in ») Zapisnik ordinacij bavantinsko školijo.
") C. Sclumitz. I list. topog. boxicon v. Stoiorniark III., 838.
(Daljo prili.)
lepših točk bila jo deklamacija: prolepe besede Goru-pove in krasno spremljanje Foersterjevo, stopljeno s zvo-nečiin glasom rojenega deklamatorja, ki zna mojstrtki besedo sukati, napravile so tako mogočen vtis na poslušalca, da si je nohoto želel nazaj onih srečnih dni, ko je gospodovala naša beseda po gospasvet-skem polji.	(Konoo prili.)
Iz Istre, 27. avgusta. Kakor skoraj vsako leto, nam je tudi letošnja spomlad »betala dobro letino, posebno smo se nadjali obilo vina; suša pa nam je mnogo vzela. Najpotrebnejega pridelka Istrijana, to je turkinje ali turšiee bo malo, kor jo ta mesec do zadnje nedeljo proveč suho bilo. Ubogi istrski kmet se mora dosti mučiti, pa le malo pridela; zaslužka jo tudi malo, posebno kjer so vasi daleč od mesta ali kake železničue postaje. Mnogi gredo kruh si služit v Pulj, na Reko itd.; a primeri se večkrat, da mesto zaslužka prinesejo bolezen domov, in so potem nadlega starišem in drugim.
V nekterih vaseh gredo tudi mlade matere v službo, a svojo otroke pustijo doma. Kako se taki izgojijo, moro si čitatelj misliti. Otrok brez nadzorstva matere, kot deček ali deklica brez šolskega pouka, gotovo se 110 more pričakovati dobra mladina. Za šolski pouk se zares promalo skrbi, kajti v našem okraji je kakih deset duhovuij brez učitelja, in še v takih vaseh, kjer so imeli od starih časov šole, dokler so namreč duhovniki poučevali. Sedaj pa jo malo duhovnikov, ki nimajo časa v šoli učiti; za svetne učitelje pa ni primernih poslopij iu mogočo tudi no dobro voljo od strani občinskih oblasti j. Naj bi vendar slavna c. kr. šolska oblast skrbela, da bi saj v večjih občinah imeli učitelje!
Iz Celovca, 20. avgusta. (P r a z e n s t r a h.) V tukajšnje semenišče pride nekaj očetov Jezusove družbe. Mestni odbornik Jergitsch je o tem zvedel in v mestnem zboru stavil predlog, naj mestni zbor izreče globoko obžalovanje zaradi naselitve jezuitov v tukajšnjem semenišči, ker so mu z d i. da bodo odtujevali nemške bogoslovce njihovemu narodu, in se bo mir kalil v deželi. Ljubi Slovenci, ali se Vam ne zdi smešno tako postopanje? „Narod zapeljuje", kričali so židje in obsodili Nedolžnega. Sokrat je moral strup piti in umreti, kor so ga /.a-tožili njegovi nasprotniki, da „narod zapeljuje". — Dotična višja oblast žo ve, zakaj jo poklicala jezuite v semenišče. „Klagonfurt bat ein lnteresso darau, dass dieses Schauspiel nicht zu einem Trauerspiel werde", govoril je oblastni gospod. Mestni zastop so mora toraj odločiti in zabraniti nesrečo, tako misli in želi g. Jergitsch. V Celovci stoji že dvakrat obnovljen kip cesarice Marije Terezije, ki si jo pridobila veliko zaslugo za napredek, kor je izgnala jezuite. Zato tudi Jergitsch ni mogel mirovati iu jo stavil napominani predlog. Čemu toliko strahu?
Gradec, 25. avgusta. (Ljudje so še vodno grozno neumni!) Naj si sledečo dogodbo, ktere konec se jo 24. t. 111. pred tukajšnjo deželno sodnijo završil, vsi tisti prav dobro v spomin vtisnejo, ki imajo noč in dan pero namočeno, kedar jo treba neumnost in lahkovernost slovenskega kmeta po svetu raznašati. Vidite, da nemški kmet niti za las ni boljši, pač pa še nekoliko — bolj lahkoveren in top. J o ž e K o g I o r jo bil do najnovejšega časa precej trden tnal posestnik v Š t (i g o r s b a c h 11, ki je imel polog dobre domačije še 75 goldinarjev gotovine v skrinji. Na cvetno nedeljo ISS5. leta prido k njemu tuja, ciganom podobna začrnela ženska in mu pravi, „da jo je Bog k njemu poslal". „Pa menda von dar ne naravnost k meni?" pravi Kogler neverjetno. „Pač, pač," pravi babnica, „kajti verjemi mi Kogler, da če bi meno ne bilo k tebi, bi te bila zadela velika nesreča. Nevidne duhove imaš zoper sebe, ki ti 110 privoščijo domačijo." Koglerju so so že jeli nekoliko lasje ježiti iu je vprašal, zakaj 11111 duhovi 110 bi domačije privoščili. „Zato, ker imaš v hiši ,norešeno dušo', ktera na starem tukaj zakopanem zakladu čepi iu silno trpi. Meni je dana od duhov oblast, da rešim to dušo, tebi pa do zaklada pomorom, če boš pameten, kakor se spodobi. Najprvo treba bo trpečo dušo rešili, kar se mora nevtegoma zgoditi, čo se hoče obvarovati hudo nesreče. Prinesi blagoslovljene vode, rožni venček in pa matiko in začniva delo." Coprnica gro na to s kmetom v hlev, kjer 11111 pokaže v kot, rekoč: „Ondi-ie jo umiral človek, čegar duša nerešena v tvoji hiši trpi; tamkaj, kjer 11111 je ležala glava, bova kopala, toda tiho morava biti, kakor miši. Kmet začne v kotu kopati, baba ga pa z blagoslovljeno vodo škropi. Kar se mu zasveti pod matiko svitel srebrn star tolar, še jedeu, zopet in zopet
jeden. Pet jih je našel. „Hvala Bogu", vsklikne babura, začetek je že tukaj." Na to vzame tolarje in jih z rožnim venčkom vred v ruto zavije in nazaj v zemljo položi (?) rekoč, da morajo do konca pri skupnem zakladu ostati, kmet pa naj to vzame za dokaz, da jo je res Bog poslal dušo rešit. Ves zaklad, ki je silno velik, se pa sedaj še ne d(i dvigniti, ker ni še goden in se mora duša poprej rešiti. V to svrho pozna velikega duhovnika, ki bo bral maše za dušo, da jo reši in zaklad oprosti, ki bo potem Koglerjeva lastnina, kar bo vse skupaj 50 goldinarjev veljalo, ktere mora Kogler vtrpeti, ki bo svoje dni zaklad za to dvignil.
Kdo je le rajše denar dal, kakor Kogler? Babuica mu še reče, da naj molči kakor grob, sicer ne bo nič; na to pa zgine. O binkoštih 1886 pride h Kogler ju neka druga ženska rekoč, da jo je poslala tista žena, ki je bila pred nekterimi meseci pri njem, in sedaj nima več prave moči, da bi zaklad dvignila. Ker se je ob enem duhovom zamerila, je morala umreti. Sreča za Koglerja in njegovo družino, da je coprnica umrla, kajti — tako pravi ta druga ženska — morala bi bila oba Koglerja — on in ona — umreti. Zato bo pa sedaj ta nadaljevala, kar je ona pričela. Tistih 50 goldinarjev se je že koristno obrnilo za rešitev duše. Da se dovrši, treba je še 75 goldinarjev. Vse to dobil bo Kogler ob svojem času z bogatim zakladom obilno povrneuo. Ženska je jela delati nekake križe in z blagoslovljeno vodo škropiti okoli sebe; med tem ji je Kogler odštel 75 goldinarjev, in odšla je ali kakor se je Kogler pred sodnijo izrazil: zginila je.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Mil. gosp. knezoškof) posvetili bodo prihodnjo nedeljo župnijsko cerkev in veliki altar na Črnučah.
(Dnhovne vaie) prično se danes popoludne; oglasilo se je nad sedemdeset čč. gg. duhovnikov.
(FZ3L baron Kulin), zapovednik tretjega vojnega kora, pripelje se 1. septembra v Postojino k velikim vojaškim vajam.
(Velikošolski shod.) Ker nekteri gospodje niso doslej doposlali še vpisovalnih pol za velikošolski shod, opozarja osrednji odbor vse dijake, ki so hote vdeležiti shoda, da vsaj do 5. septembra javijo to po dopisnici tajniku g. N. Gestrinu, stud. phil. Ljubljana, Poljanska cesta št. 17. Program jutri.
(Iz Postojinskega okraja) se nam poroča, da je bil zadnji petek popoludne ogenj v vasi Beljsko, župnija Studeno. Kako je nastal in koliko je vpe-pelil, nam ni znano, morda se nam natančneje poroča. Skoraj gotovo je ogenj precej škode napravil; v tej suši je pomanjkanje vode splošno na Notranjskem. Zvečer ob 8. uri videl se je še poldrugo uro daleč odsev žarečega se ognja.
Iz Šmartina pri Litiji) 28. avgusta: Tukajšnji pevski zbor je zapel sinoči nekaj pesmi preč. gosp dekanu Jakobu Rusu, ki praznuje danes štirideset-letnico duh. pastirovanja. Požarna bramba je svetila s svetilnicami, ki so imele napise: Slava slavljencu! 1847—1887. — Pevski zbor je imel napis: Za vero, dom, cesarja! Slava! V imenu pevskega zbora pozdravi slavljenca g. Bartl, v imenu požarne brambe g. Knaflič.
(Usmiljenim bratom) je brambovsko ministerstvo dovolilo, da se kot člani reda, ki oskrbljujejo bolnike in je kot tak na javno korist nenadomestljiv, opro ščeni službovanja v črni vojski. Vendar pa bodo morali dotični konventi napraviti vloge o svojih članih, ktere še veže vojaška dolžnost, ter jih iz ročiti potom politične deželne gosposke brambov-skemu zapovedništvu, da se postavno oproste.
(Tatu), Jan. U 1 r i h a, ki je Zadrskega pravoslavnega škofa Kuezeviča v Poličanah okradel, prijeli so v K o r m i n u in so ga prignali v Celje k okrožni sodniji. Denarja je imel še 2000 gold
(Devet Bolgarov) naselilo se je letos v začetku leta v Gradci ob levem bregu Muro v takozvaui »Neuholdau", kjer so vzeli velik kos jako rodovitne zemlje ob Muri ležeče v zakup in jo spremenili v vrtove. Ondi so pričeli jako pridno umetno vrtnarstvo ter pridelujejo vsakovrstno zelenjavo, kakoršno si lo najbolj izbirčna kuharica more želeti. Ž njo ne zakladajo le velik del Graškega prebivalstva II.
okraja, temveč jo tudi na Ogersko prav pridno pošiljajo. Kar se tiče umetnega vrtnarstva, so med Slovani Bolgari brez ugovora na najvišji stopinji in neutrudljivi. Posebno pozornost obračajo ua to, da imajo njihovi vrtovi in sploh polje, kjer pridelujejo zelenjavo, vedno zadosti vlage. Zato pa povsod najdeš ob bolgarskih vrtovih vodovod, dostikrat jako daleč napeljan, pa tudi nalašč ondi na mestu vodnjak izkopan. V Gradci so napeljali vodo na te vrtove iz mimo tekočega mlinskega potoka. Slovenski vrtnarji bi se marsikaj še lahko pri Bolgarih naučili glede umetnega in umnega vrtnarstva.
(Umrl je) veleč. g. Rijavic Blaž, župnik v Batujah pri Černicah, preteklo nedeljo za mrtvoudom. Lahka mu zemlja!
(Štiri ustanove po 200 gld.) razpisane so za dijake z Goriškega, kteri so dovršili srednjo in stopili v visoke šole. Pri podelitvi so bo gledalo na to, da dobe te ustanovo dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti, če bi manjkalo dijakov ene narodnosti, sme se nakazati ustanova dijakom druge narodnosti. Ustanove se bodo izplačevale v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo vdeleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotične prošnje se morajo poslati deželnemu odboru v Gorici pismeno do konca septembra t. 1. in naj se jim priložijo spričevalo zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol.
(Glavna obravnava proti dr. Davidu Starčeviču) vršila se bo jutri. Predsednik sodišču je Ladislav pl. Cuculič; votantje: vitez Gayer, čegetek, Leder, Vančaš in Pradl; javno obtožbo zastopa državni nadpravdnik Rakodczaj.
(Na Dunajskem vseučilišči) vpisanih je bilo v minolem polletji 5456 poslušalcev. Od teh je bilo 204 rednih bogoslovcev in 17 izrednih; juristov 1806 rednih in 192 izrednih; medicincev 2178 rednih in 490 izrednih; filozofov 372 rednih ter 271 izrednih. Mimo lanskega leta je bilo letos medicincev 379 več, filozofov 101 manj, bogoslovcev in juristov pa enako. Posebno narašča število medicincev od leta do leta, zlasti od 1882. leta povprečno za 300 glav.
(Fotografije) tirolskih trdnjav so bile v poslednjem času v Meranu po raznih prodajalnicah ua prodaj. C. kr. okrajno glavarstvo ukazalo je vse slike pobrati, opiraje se ua nek paragraf državnih postav, da se podobe in narčrti trdnjav in bližnje okolice ne smejo prodajati in javno razpostavljati.
sebnik, iz Dunajskega Nonega Mesta. — Frane Naekl, zasebnik, iz češkega. — Henrik Sauter, trgovec, iz Nemčije. — A. Rimer-sehmidt, trgovec, z Dunaja, — H. VVolf, uradnik, iz Budimpešto.
—	Franc Sorger, potovalee, iz Gradca. — A. pl. Valois, konzul, iz Tista. — vitez Kegnart, uradnik v pok. iz Trsta.
Pri Slona: E Simon, trgovec, iz Kajiro. — O. Trcu-man, trgoveo, iz Nemčijo. — Salanion, stotnik, z družino, z Dunojc. — J. Lautensohlagor, zasebnik, z družino, z Dunaja.
—	Porgas, Saus, Taussig, z Dunaja. — B. Franta, zdravnik, iz Prago. — R. Kind, tovarnar, z češkega. — Jurij Temes-zary, uradnik, z soprogo, iz Budimpešte. — H. Schmidt, poto-valeo, iz Solnograda. — E. Nikodam, profesor, iz Gradca. — S. Weltner. trgovec, z Ogorskega. — A. Pesarič, sodnijski so-vetnik, iz Celja. — C. Erdmann, veleposestnik, z soprogo, z Štajarskega. — A. Metlikovič, zasebnik, z soprogo, iz Trsta.
—	S. Hajek, zasebnica, z hčerjo, iz Gorice. — J. Koprivnikar. župnik, z Vrhnike.
o	x	>
g Cas	Stanje	g
-- Veter Vreme j2 «* §
opazovanja zrakom8111 toplomor«,	~
r	J t mm po Celziju	« g
IV. u. zjut.I	737-40	+13-0	si. vzh.	jasno i"
27.2. u. pop.	736 81	+24 8	si. zap.	„ 0 00
9. u. zvee.	737-44	+18-8	brezv.	_
7. u. zjut.	737-98	+14-0	brežv^	megla
28.2. u. pop.	736-54	+25 8 ,	jasno 0 00
9. u. zvee.	736 88	+18 4
Vremensko sporočilo.
, „______ _____ Srednja
temperatura 1S-90 in 19 4« C, oziroma za 1-3° in 19° nad normalom.
Telegrami.
Dunaj, 28. avgusta. Ozdravljenje nadvoj-vodinje Marije Josipine stalno napreduje ; radi tega zapustil je dne 2(3. t. m. zdravnik dr. Braun Persenbeug. Buletini ne objavljajo se več.
Dunaj, 29. avgusta. Pri otvorjenji žitnega trga prebralo se je poročilo, da se izvaža iz Avstro-Ogerske pšenice in moke devet do deset milijonov, rži pol milijona, ječmena in slada tri in pol do štiri milijone meterskih stotov.
Sofija, 28. avgusta. Poluradna „Svoboda" piše, da pride mati kneza Ferdinanda obiskat v Sofijo začetkom septembra.
Sofija, 28. avgusta. Princ Koburški si je danes ogledal armado. Vojaki in občin-
DMii«j»k« borza.
i.Telegratično poroči lo.l 29. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 50 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82	„ 70 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	J12	„ (jO
Pap rna renta, davka prosta......96	45 "
Akcijo avstr.-ogerske banke............886 'j, _ "
Kreditne akoije ....................282	„ 40 "
London........................125	" 75
c , ...............11 lu n
Srebro ..............._
Francoski napoleond....................9	" 941/,',]
Cesarski cekini......................5	,', 94 ~"
Nemške marke...........61	50
Zahvala.
Podpisani odbor šteje si v veliko in preprijetno dolžnost, da izreče tem potom svojo najtoplejšo zahvalo veleč. g. Sr. Stegnarju, c. kr. učitelju in deželnemu poslancu mesta Idrije, za njegov prekrasno sestavljeni govor, ki ga je govoril o priliki Wolfove slavnosti v Idriji; dalje za njegov požrto-valni trud, ker je ne le z dobrim svetom, temveč tudi z dejansko podporo pomagal slavnostnemu odboru ter tako največ pripomogel, da se je omenjena slavnost tako sijajuo zvršila. Slava mu! V Idriji, dne 27. avgusta 1887.
Slavnostni odbor.
Zahvala.
Da se je mogla naša veselica toli lepo izvršiti, pripomogla je pač največ prijaznost onih gospodov, ki so nas neizkušene pri našem prvem podjetji z besedo in djanjem podpirali. Vsem onim, ki so nam tako blagovoljno podajali roko k lepšemu vspehu našemu, izrekamo najiskrenejšo hvalo. A osobito imamo se zahvaljevati: SI. korporacijam in posameznim, ki so nam poslali brzojavke; Novomeške čitalnice odboru, ki nam je brezplačno prepustil krasni dom; »Glasbeni Matici", oziroma njenemu blagajniku, blag. g. Stegnarju za poslane skladbe; g. Borštniku, ki nam je brezplačno prepustil svoj šaljiv solo-prizor; bi. g. Foersterju za prekrasui melodram »Sanje ..." in konečno bi. g. dr. Slan cu in blagi njegovi soprogi za izredno gostoljubnost, ki sta mu jo skazala. Ponavljajoč toplo zahvalo prosimo, blagovolite nam ohraniti svojo naklonjenost.
stvo so ga navdušeno pozdravljali. Tajniki ^ ™raemo p0 caznačenem Potu P°gu™° ^ svojega
mnogih vnanjih zastopnikov so bili navzoči kot zasebniki. V vladnih krogih mislijo, da se ohrani „status quo". Agentje nekterih držav so dobili pooblastilo, da so zasebno v dotiki s princem.
Pariz, 29. avgusta. Dva vojaka se bodeta morala zagovarjati pred vojnim sodiščem, ker sta izdala povelja glede mobilizacije.
Umrli so:
26. avgusta. Marija Mavc, delavčeva žena, 36 let, sv. Petra cesta št. 48, jetika. — Marija Bantan, šivelja, 48 let, Kravja dolina št 11, Anacmie.
V boln išnici:
25.	avgusta. Neža \Vogrinc, delavka, 25 let, jotika.
26.	avgusta. Jakob Debevc, kovač, 24, let, jetika.
Tu je i.
25. avgusta.
F rt Maliiu: J. Haverfeld. zasebuik, z Angleškega. — W. Hildebrand, iigovee, iz Monaka. — baron \Vambold, za-
namena.
V Novem Mestu, 22. avgusta 1887.
JJijaške veselice odbor.
l*o ziiižaucj eeiti.
Kmetom y pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cena kn.il(fi .jo znižano od 25 kr. na SO kr., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame doset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsoga 9 pol v osmerki.
„Katoliška tiskarna"
v LJubljani
Valvazorjcv trg štev. 5.