V Ljubljani 24. maja 1944 Starodavni $u£etnber$ki &vad, hi je zdaj tudi razdejan »Dolžni smo ponovno dvigniti gfaik« Po Leonu XIII. je potem še Pij X. v poscb« nem pismu pohvalil delovanje tistih mož, ki so v skladu z naukom Cerkve pobijali komunizem, kjer koli se je prikazal, rotem — tako se je zdelo — je bila stvar za vsakega katoličana jasna. Prišla pa je prva svetovna vojska, ki jo. vse življenje med narodi močno pretresla, Ta silni pretres je leta 1917 v Rusiji spravil na po-i višje komunistično vlado, kajpada še le potem, ko je v socialni revoluciji tekla kri milijonov; ruskih sinov in hčera. Na Ruskem je zavludul Lenin in zu njim Stalin. /a Rusijo je za nekaj časa prišla na vrsto Madžarska, kjer je glasoviti rabelj Bela Kun pomoril desettisoče madžarskih državljanov, dokler ga ni pregnal zdravi odpor domačega ljudstva. Da je Bela Kun bil Jud, ni treba šo posebej dokazovati. Istočasno so komunisti tudi po nekaterih deželah Nemčije uveljavljali svo-> jo vlado, ki pa jo je nemško ljudstvo kmalu strlo. Za tem je prišla-na vrsto Mehika in po« tem Španija, kjer je kri komunističnih žrtev, tekla v rekah. Toda tudi tukaj je končno Uud« stvo spregledalo ter zavrglo komunizem. Kaj« pada to ni bilo mogoče drugače kakor z oho«' roženo silo iu za ceno silnih krvavih človeških' žrtev. I'oysod pa, kjer.kpli je^ojnjjniifem začnsito. prišel ti4 oblast, trjeSara prva naloga« tla je z vojuškimi sredstvi in » mogočno pro« pugaijdo; začel boj proti veri. To je nauk ii vseh držav, kjer se, j« komunizem* za uekaji časa polastil oblasti. Povsod so ga končno vrgl:< ostal pa je na Ruskem, kjer je po hudih bojilž docela zmagal. Poslej je ruski komunizem ikm j štal vzor vsem komunistom na svetu. Ruski koti munizem je vprege! v svojo rdečo propagando: sredstva vse velike ruske države. Tako je nat stala nova komunistična nevarnost za ves sveti. Vpričo teh novih dogodkov, je potem leta 1937 papež Pij XI. izdal novo silno okrožnico zoper komunizem, kjer našteva,'kaj .se dogaja ter nato pravi: »Zato mislimo, da smo dolžni ponovno dvigniti svoj glas. To storimo s tem; se bolj slovesnim dokumentom, kakor je nava« da Apostolski stoliei, učitcijici resnice, in sieeg tem rajši, ker vemo, da je to želja vseh katii« ličanov.t Vpričo prejšnjih izjav zoper komunizem, ki pa je Cerkev skbzi sto let neprenehoma obso« jula, in svoje vernike pred, njim'svarila, bi aH zdelo, da je Cerkev dovolj jasno govorila. To* da papež Pij XI. pove, da je zaradi spreme« njenih razmer in novih metod komunizma mo« ral čimbolj slovesno še enkrat nastopiti. Panel Pij XI. se v svoji novi okrožnici »Divini R®« demptoris« najprej spominja okrožnic svojiH prednikov Pija IX. in Leona XIII., ki kratko obnavlja njihove misli. Nato pa obnovi tudi svoje misli, ki jih je bil izrekel, ko se je i« Rusije vrnila papeška misija, katera je bila £1* na Rusko ter tja nesla papeževo pomoč ruskemu ljudstvu, katero jo v tistih letih po krivdi komunizma v milijonih lakote umiralo. Papež Pij XI. je bil prav gotovo poklican povedati svojo te.htuo besedo o komunizmu, saj ga je kot bivši nuncij v Varšavi dobro poznal, saj je sam dobro govoril ruski jezik in je za« radi tegi od blizu: lahko videl strupeni plod, ki izvira iz strupene korenine. Končno pa m« Jft njegova misija, ko se je vrnila iz Rusiji snopla povedati vse gorje, kar je tamka j videl* in doživela. In to gorje ga je napotilo, da J« dvignil svoj svareči glas kristjanom v pouk m svarilo. Volni dogoditi preteklega tedna Velikanska bitka ¥ lažni Italiji Nemško uradno poročilo 16. majnika omenja, da j« sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje napad« s mnogo ljudmi te močnim orožjem. V srditih bojih južno od Cassina je sovražnik izgubil £0 oklepnikov. Nemške čete so se tukaj odmaknile nekaj kilometrov proti zahodu na že pripravljene postojanke. Nemško uradno poročilo 16. majnika govori, da Je sovražnik svoje napade loper nemške obrambne črte južno od Cassina nadaljeval, lo hudih bojih je zavzel sicer nekaj višin, drugod pa je 1>I1 v protinapadu vržen nazaj in so vdori bili lapaluijoni. Nemško uradno poročilo dne 17. majnika nn-»nanjn, da zdaj divja tamkaj na 85 km široki fronti bitka največjega obsega. Neprestan topniški ogenj z ogromno uporabo streliva, najmočnejši »rafnl napadi, ogorčeni boji z« vsako oporišče in VBako višino, ki menjava svojega lastnika — vse to veliko bitko dela podobno velikanskim obrambnim bitkam v pretekli svetovni voiski. Kemike čete se tukaj že 6 dni junaško upirajo. Od-Hiikalni premiki se izvajajo po načrtu. Silovite krvave sovražnikove Izgube niso v nobenem sorazmerju s sovražnimi pridobitvami. — Na nettunskem delu bojišča ni posebnih dogodkov, vendar naraščajoči topniški ogenj pomeni, da se tudi tukaj pripravlja velikanska sovražna ofenziva. Nemško uradno poročilo dne 19. majnika se flatl, da so severnozahodno od Esperije in pri ontecorvu ie dalje veliki boji. Sovražnik, ki je po »ečurnem topniškem ognju napadel z velikimi tankovBkimi in letalskimi silami, je bil ob najtežjih izgubah odbit. Krajevni vdor pri St. Olivi eo Nemci po hudih bojih zajezili. Dne 20. majnika razglas« nemško uradno poročilo, da velika bitka na južnem bojišču brez prenehanja traja. Nemške čete se na odseka mod sovražnikom odmikajo na nove položaje, tepraz-Gaeto ln 1'ontecorvom v hudih bojih z uadmočmm Bile so tisti del bojišča pri Gaeti, k! moli naprej. Nekaj višin severno od kraja Itrija ln kraj Campo di mele je sovražnik po hudih bojih mogel zasesti. Na drugih odsekih so Nemci s svojimi oklepniki ustavili sovražna napadalna čela. Na obeli bregovih Pontecorva so bili odbiti vsi sovražni napadi vkljub njegovim oklepnikom in topovom. Pri kraju Aquina so bili budi boji iz bližine in je bil sovražnik vržen nazaj. Tukaj je sovražnik izgubil 30 oklepnikov. Le krajevni boji na vzhodu Nemško uradno poročilo dne 115. majnika pripoveduje, da je pri spodnjem Dnjestru bilo odbitih več sovražnih krajevnih napadov. Drugod pa je "bilo le nekaj manjših bojev. Dne 10. majnika spotoča nemški glavni stan, da je bilo le nekaj krajevnega bojevanja ob Dnjestru in pod Karpati. — Od začetka vojskovanja na vzhodu je tukaj sovražnik izgubil 2000 leial, ki Jih je sestrelilo le nemško protiletalsko topništvo. Dno 17. majnika se glasi nemško uradno poročilo, da so bile na vzhodu le krajevne bitke ob spodnjem Dnjeslju ter na Karpatskein predgorju. Dne 19. majnika govori nemško nradno poročilo, da so spodleteli boljševiški napadi od spodnjem Dnjeslru in Karpatskem predgorju, prav tako se je zgodilo pri Vitebsku in Nevlju. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva dne 20. majnika o bojih na vzhodu se' kratko glasi, da je bilo Ie krajevno bojevanje ob spodnjem Dnjestru, pod Karpati in južnovzhodno od VItebska. Priznanje novomeškim domobrancem To dni so obiskali Novo mesto zvezni oticir podpolkovnik Balke, poveljnik slovenskih domobrancev podpolkovnik Krener in načelnik glavnega itaha slov. domobrancev podpolkovnik Pe-terlln. V družbi poveljnika novomeške bojne skupine so obiskali vse Čete v Novem mestu, postojanke v St. Jerneju, Kostanjevici, Tržišču Iu Triki gori ter posadne vode. Visoki dostojanstveniki »o te prepričali o vzorni disciplini, ki vlada v domobranskih vrstah In se pohvalno Izrazil o hrabrosti novomeških domobrancev, protikomu-■tstičnih borcev. Obiskali so tudi ranjence in med ■Je razdelili cigarete, ki Jih Je podaril prezident goneral Rupojk. Proti Brozovim tolovajem »Donau Zeitung« poroča, d« so v nedavnih Vojih nemške in bolgarske Čete ter oddelki srbskih prostovoljcev in srbske državne straže znova potolkle ln uničile večje skupine Brozovih komu-»Sstičnih tokwajev. V bojih, ki so bili zelo krvavi, m Imeli tolovaji več tisoč mrtvih. Veliko tolovajev je bilo tudi ujetih. Bojišče in vse pud-Jiočje, ki so ga ogrožali tolovaji, je bilo temeljito •Hšfeno. Večina tolovajev je bila pobitih. Z begom te jih Je rešila samo neznatna skupina. Na aekem drugem področju w> pa proli komunistom spontano nastopili tudi srbski četniki ter so jim • «voJim odločuim nastopom prekrižali načrte, da M »e zopet utaborili na srbskem ozemlju. Tcpcn; razbojniki Nemške čete so zadale te dni komunističnim Mpam na Balkanu izredno visoke izgube. Saj so tolovaji le n« enem samem odseku zgubili 2064 Mrtviti. 2t>4 ujetnikov, dočim jih je 227 prostovoljno prestopita. Med temi l>oji so nemški vojaki njeli ali uničili dva oklepnika, tri topove, 4 me-Kali-e granat, 10} strojnico ter mnogo ročnega •relja, streliva in vsakovrstnega gradiva. Poleg tjyn so zaplenili več oboroževalnih in preskrboval iiih tolovajskih skladišč in sestrelili 7 letal. Komunisti z bombam'* na vzornega župnika V aprilu so komunisti vrgli pouoči bombo v •pelnico župnika A!o;»;ia Makuca na Marijinem Celju B. Kanalom. Del fcjpcišča je zgorel, župnik M je pa rešil, ker je spričo groieuj spal t kleti. Tito ia SpalajkoviS Znnni srbski politik dr. Spalajkovič je oni dan v »Novein vremenin napisal tudi tole: »Tito je hotel uničiti srbski nacionalizem.^ Po čigavem nalogu to dela, ve vsak Srb. Komunistična osvetn in boljšev-f&ki način boja mu služita kot primerno sredstvo za dosega tega cilja. Toda Srbija ve, da predstavlja boj proy Titu in njegovim tovarišem najusodnejšo dobo v življenju srb9tva. To je boj na _ življenje in smrt. Tu ne gre le za oboroženo obrambo, temveč za zmago narodnega in človečanskega svetovnega nazora nad Titovimi mednarodnim^ brezbožnimi iu barbarskimi načrti. Obupen položaj tolp t Sremskib močvirjih je postal zaradi visoke vode Save in obkolitve-nih nastopov policijskih čet nevzdržen. Po novem.. odbitem poskusu predora, v katerem so izgubili razbojniki 13 mož, je bilo v protinapadu ujetih 180 komunistov. Število mrtvih ban-ditov se je rvišalo na 288, število ujetih ca 271. Polom muslimanske tolovajske »divizije« Po umoru muslimanskega tolovajskega poglavarja Huska Miljkoviča, ki ga je umorila njegova lastna telesna straža, se je razpustila tako imenovana muslimanska tolovajska »divizija« scvernozapadne Bosne. Zgolj pri kraju Ca/inu 60 našteli 243 prebežnikov, med njimi številne poveljnike, nekega zdravnika in 3 komisarje. Neka nem^ko-brvatska legija je privedla številne ujetnike, med njimi 7 komisarjev, 19 nadaljnjih komisarjev so postrelili tolovaji sami, Ver so hoteli z brutalnim terorjem izsiliti nadaljevanje brezizglednega boj«. Na nekem sosednem odseku so zajeli celoten bataljon biTŠe muslimanske »divizije« z 220 možmi, 9 strojnicami in 126 puškami. izboljšanj močvirnate zemlje Banttskl deželni uvod za gospodarstvo v močvirnatih krajih Je doeedaj izboljšal 60.000 ha močvirnate zemlje, na knten lahko sedaj ustanove 300 kmetij s po 20 ha. Na novo pridobljeni zemlji so pridobili med drugim 22.730 stolov rži, 116.000 stoU. krompirja ir. "naj 1 milijon litrov mleka. KROTKE Poletje bo prineslo velike vojaške odločitve, Js izjavil zastopnik vrhovnega poveljstva nem5ko vojske v Berlinu. iaponske tete ao osvobodil« kitajsko zelenico Peking - Kaukov in s tem vpoetavile zvezo med severno in srednjo'Kitajsko. 400. odlikovane« e hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa je nemški generalni major Kari Deckl, poveljnik šlezijske 5. oklepne divizije. Obvezno deloino službo za ženske je uvedla madžarska vlada. Z zasedbo jugovzhodne Azije v 5 meserih Japonska obvlada zdaj ozemlje s 600 milijoni rebivalcev. To je izrednega pomena! 1.578 poročilih posojil je lansko leto Izplačala državna blagajna v Nemčiji. Od 30.000 trgovin v madžarski Budimpešt- so Jih zaprli 18.000, ker so bile v židovskih roi.an. V romunski Bukarešti so zaprli rigana, ki je nosil v svojem pasu zlatnike v vrednosti dveh milijonov levov. 93% japonske vojske še ni bilo v borbi, p:še ameriški list »New York Sunday Nevvsc. Bbdogiijev minister Tegliatti je odpotoval na posvet » — Moskvo. AngleameriSko letalstvo je dosedaj v Italiji porušilo: 212 cerkva, 63 bolnišnic, 315 Sol. -'7 knjižnic, 83 umetniških spomenikov, 34 gledališč, 79 kinematografov itd.l Turčija je Bstavlla !«voi kromove rudr v Nemčija, kar pomeni kršitev sklenjene pogoo med obema državauia. SW0 ton cigaretnega papirja porabi letno Turčija. I«0 milijard levov je znašal naravni dohodek bolgarskega naroda leta 1943. (Leta 1988 šar o 88 milijardi) Od 22 milijonov v angleški oborožitveni industriji zaposlenih oseb je vei ko 7 oiilijteov lensk, torej vsaka tretja. 5 milijonov ton sladkorja bo letos predvidoma izdelala Kuba. Več tovarn v Južni Braziliji Je ustavilo obra* tavanje zaradi pomanjkanja surovin. Na tisoče delavcev bret sjelal Za »ačassega predsednika republike San Sal-vsdor je imenovan, obrambni minister geneial Menendezu. Japonske tote eo 7, maja skupne s svobodnimi indijskimi četami preko burmanske moj« vdrle v svojo indijsko dontovino. Sovjetska Hasija prijavlja zahteve po Osnovanju oporišč na Norveškem. Nemško-turška pogodba je za en« leto avtomatično podaljšana, ker je nihče Od pogodbenikov ni odpovedal določenega SO. aprila. Pristaja! škof Ja patre Orlemanskema prepovedal ^opravljanje cerkvenih opravil, ker Je nedavno v Moskvi obiskal Stalina. Veliko orntikomusističBo iberavanj« jO bilo 14, majs v Borovnici. Dva tisoč srednješolce« je v nedeljo 14. msja na sborovanju v ljubljanski untonski dvorani izpovedalo vero t zmago nad boljše viški m rdečim zmajem. Zopet je iačei delovati mladi mehiški ognjenik Paraeutin Oncut. 18 milijard kileratov so lani oddale Švedske elektrarne, • V L 1942. je Slovaška iivrnctla 12344, v leln 1943 pa samo 1817 glav goveje iivme v'vrednosti 15 milijonov'Ks, - Pr»» javno elektratto t KemHji 1ri SiceV v Berlinu e« ustonovili S. maja 1884., torej pred 60. leti. 5 k? i»vojnih cigaret sme vsak inozemski potnik izvoziti; 1 kg stane s takso vred 490 levov. Za vse tekoče lete bodo ameriški časopisi dobili na razpolago tri milijone ton časopisne« papirja. (Leta mi so porabili 19 milijona ton!) Materinski dan bodo letos obhajali v nedeljo, 21. maja. Za vso Nemčijo je prehrana v sedanji vojni iflgdtovljcna. ja izjavil 13. maja na zborovanju v Gradcu nemški minister za prehrano Backc. Žaloigra slovenskega naroda Iz črnih Sinkov o dolu komunistično Osvobodilno fronto proti slovanskemu narodu Goriški in drugi Slovenci zunaj Ljubljanske pokrajine dolgo niso mogli razumeti našega silnega odpora zoper komunistično Osvobodilno frouto. /daj že razumevajo, ko sami na sebi čutijo vso grozo komunistične strahovlade, kateri je slovenski narod postranska stvar, da bi le mogli izvesti svojo »rdečo socialno revolucijo«. Zgodovino našega trpljenja in naših žrtev zdaj jasno dokazuje žalostna, a znamenita iu važna knjiga, ki je te dni izšla v Ljubljani z naslovom: »£'rne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti Slovenskemu narodu«. V tej knjigi je nanizanega toliko dokaznega gradiva o rdečih zločinih nad Slovenci, da mimo tega ne bo mogel nikdo, ki ni do kosti «kvarjen in hudoben. Med drugim beremo tudi to le pretresljivo poročilo, ki navaja, zakaj so slovenski fantje in možje zgrabili za orožje in Sli pobijat komunizem: >Yso brezimno žaloigro, ki jo slovenski narod v tisoč in tisoč primerih doživlja zaradi Osvobodilne fronte, pretresljivo ponazarja izpoved preprostega kmečkega fanta z Dolenjskega o usodi, ki jo Osvobodilna fronta pripravila njegovi rodbini. Takole pripoveduje: »Doma sem iz Zupotoka pri Sodrnžici. Imel sem očeta, mater, dvu brata in tri sestre. Mene ni bilo doma, delal sem na Gorenjskem. Ce bi bil pa takrat doma, bi najbrž sedaj ne pripovedoval tega. Moj brat se je zgodaj uprl komunističnim razbojnikom, liprl se je takrat, ko je O F morila na debelo, ko si je malokdo upal saino pomisliti na to, da bi se uprl. Možje, otroci in žene so padali, politični komisarji so ljudi posiljevali s svojim evangelijem, drhal je neome- 1'eno kradla in si delilu pravico po svojih za-onili. Brat je zbral nekaj fantov, da bi se uprli nasilju. Toda našel se je nekdo, ki jih je izdal. Ker je bil brat spreten nasprotnik, so se K* komunisti sklenili znebiti ali ga pridobiti. Meseca maja predlanskim so prišli k nam in zahtevali od brala puško. Reke! je, da puške nima. Začeli so ga pretepavati, da so se jim začeli lomiti koli v rokah. Potem so gu odpeljali v gozd in ga tam zasliševali. Ker je bil sposoben človek, so ga najprej skušali pridobiti. Rekli so, da če. pristopi k OF, se mu ne bo nič zgodilo. Seveda je odklonil. Kako naj bi zdaj delal tisto, kar je »rej obsojal? Ker se ni dal omečiti, so ga ustre-ili. Dobil je strel r čelo. Za njegovo smrt smo zvedeli dva dni pozneje. Mati ni mogla verjeti, da so ji ubili sina in je vedno spraševala saino, zakaj so ga ubili. Oče je molče prenušal žalost. Toda s tein Se ni bilo opravljeno. Od konca maja pa do konca avgusta predlanskim — torej v treh mesecih — so komunisti prišli še šestkrat in hišo popolnoma izropali. Komaj so si dnina malo opomogli, so že spet prišli. Nič »ii ušlo n jihovim rokam. Medtem šo okoli vedno govorili, da če se ne bomo poboljšali, bodo vse lKibili. Domači so mislili, da jih samo strašijo. Dne 26. avgusta J942 ponoči se je zopet priklatila »narodno osvobodilna vojska« in vdrla v hišo. Mati, ki ni mogla pozabiti, da so ji ubili sinu, se je prestrašila in začela klicati na pomoč. Eden od komunistov — bil je domačin — J<" udaril ubogo staro ženo s puškiuim kopitom tako po glavi, da se je sesedla in nadla v nezavest. Na materino kričanje je pribite) še oče m takoj videl, kaj je. Komunisti so mu uka-naj skliče vso družino. Ko je bila družina zbrana, so jih postavili v vrsto po starosti. Komandant je imel ostro pridigo in jih zmerjal z »belogardističnimi svinjami«. Oče je mislil, da bo ostalo samo pri zmerjanju in pri pouku. To-, Komandant je dalje rekel, da ima nalog po-{"■«•' vso družino, ker se niso nič poboljšali. ^ »ti je zajokala in objela hčerke — moje sestre, oče je molčal, pa ni mogel nič pomagati. »Hi so vsi pripravljeni na smrt. Nekateri ko-'nunisti so začeli prositi komandanta, naj ubijejo saino nekaj mojih, druge pa pustijo, ker "e bodo gotovo poboljšali, ko bodo dobili dober «"«k in zgled. Začela so se pogajanja ined njimi, začeli so mešetariti za življenja, kakor se mešetari za kravo ali vola. Pogodili so se tako, da morata oče in mati umreti, Ni bila dosti smrt mojega brata. Najprej so odpeljali očeta. Ubogi mož je molil ha poslednji poti in priporočal sebe in vso družino Bogu. Odpeljali so ga v klet. Za njim so odpeljali skrušeno in izčrpano mater, ki je ječala od strahu in bolečine, da bo morala zapustiti hčere same na svetu. V kleti so potem oba ubili. Bilo je klanje, kakor ga pozna samo komunistični evangelij. Ubili so ju tako, da so jima z bajoneti razsekali glavo. Brat je po naključju ležal zgoraj v kamri. Ko je videl, zakaj gre, se je skril na podstrešju in ga »osvobodilc.i« niso mogli najti. Iskali so ga in preklinjali. Sestre so zaprli še z nekaterimi drugimi vuščani v drugo klet. 1'uko sem izgubil poleg brata še starše. Izgubil sem jih tnko. kakor si nikdar v življenju nisem mislil. Mislil sem, da jima bom zatisnil oči na postelji v hiši, mislil sem, da bo stala ob njuni smrti zbrana vsa družina in se skupaj poslavljala od njiju. Zakaj sem torej prijel za puško, zakaj sem torej postal izdajalec? Zato, ker še slišim lire-ščanje kosti, ko so komunisti pobijali moje starše; ker vedno vidim pred seboj ovelo roko dobre matere, s katero me je majhnega božala in prekrižala, preden sem šel spat; ker v sanjali noč za nočjo gledam blede, okrvavljene obraze: ker slišim očetovo poslednjo molitev; ker slišim bratov glas iz groba, ko mi govori: brat. ne odnehaj, pot je sumo naprej! O, lw naj mnogi hinavsko -zavijaio oči in vzdihujejo: brat mori brata, le naj kličejo nad sabo usmiljenja. Komu so bili moji bratje, komu .so se moji smilili? Ti me bodo odslej vodili in nihče drugi!« »črne bukve o delu komunistične OF proti slovenskemu narodu so izšle ter na 247 straneh v besedi in podobi dokazujejo, kako komunistična je zločinska organizacija, ki se je pri nas razpasla pod imenom OF. Knjigo, 1m velja 40 lir, prav toplo priporočamo. V njej so nepobitni dokazi o zločinskem delovanju komunizma na Slovenskem. Odprla bo oči in glave vsakomur, ki je še količkaj dobre volje. Knjiga bo ostala zgodovinski dokument, kaj je v teh letih rdeče strahote slovenski narod moral trpeli in kako je ta preskušani narod končno v svojo rešitev moral sam zgrabiti za orožie, da se za ceno krvavih žrtev reši pogubnega zla — komunizma. Berite in soditel 14 zavednih Vipavcev so umorili Iz Podrage na Vipavskem smo dobili sporočilo, da so komunisti U3inrtili 14 zavednih Slovencev. med njimi tri ženske, kgr »o delali proti komunizmu. Očitali so jim. da so bile v zvezi s protikomunističnimi voditelji dr. Kraljem in Kemperlom. Likvidacijo so pripravili domači te-renci, z ujm na čelu nek Medved. Ljudstvo na Vipavskem vzdihuje in prosi, naj jih domobranci rešijo terencev, ki »o ovaduhi in rablji za komunizem. Izpoved nove slovenske mladine (S protikomunističnega zbora srednješolcev.) »Mi smo nova slovenska mladina, ki bo otrla narodu solze. Z nami je Bog, z nami ves blagoslov mučeniške slovenske krvi. Ves rod hiti na okop, da varuje dom; tudi slovenska mladina ga hoče'v strnjenih vrstah branili: »Naprej zastava slave .. .< „ 8z bojev zoper komunist® »Komando mesta Velike Lašče (10 moških Us 4 ženske) so v prvi polovici maja zajeli velika laški domobranci. V' borbi v Mačkovcu je padi« 40 komunistov. V gozdu T Rogu na Kočevskem so domobran- cl odkrili veliko komunistično skladišče orožja municije in tudi drugega blaga. Patrulja ribniške posadke je pri pregledov*« nju ozemlja okoli Loškega potoka našla 2 komunistični bolnišnici; v eiji je hilo 30 komunistk v> blagoslovljenem stanju, zapuščenih od »tovarli Sevc. Komunistične čete na zapadnem Balkanu m v enem samem dnevu izgubile nad 400 mrtvili ter 150 ujetnikov in pribežnikov. Dne 10. in 11. maja so imele boljševiške lolpe na področju Hrvatske nad 1000 mrtvih ia nekaj sto ranjenih. Izgubile so: 11 težkih strojnic, 3 lahke, 4 metalce min ter mnogo drugega vojaškega gradiva. Južno od Bjelorara so imeli tolovaji 400 mrtvih. Ozemlje sovernozahoilno od Karlove« do slovenske meje je očiščeno boljševiške sodrge. ' Dva topov« ia 4(1 avtomobilov so zaplenili oddelki nemško-hrvatske divizije razbojnikom na področju Plitviških jezer. V Renčali na Goriškem so komunisti poklali skoraj ves oficirski zbor »Gradnikove brigade«, ko so jih osumili zvez z »belo gardo«. Pristojna oblast je zaplenila imovino upor« nikov zdravnika dr. Kača Rudolfa ter premoženje kleparja Kisla Franca in njegove žene Kristine iz Ljubljane. V boju i h« ml iti je junaško padel mariborski brnmbovec Alojzij Kostanjevec. Pokopali so g« na Pobrežju. Pri izvrševanju svoje sluibe je umrl v Postojni član narodnih varnostnih straž Jože Urbau-Cič iz Žužemberka. Blag mu spomini Od tolovajske krogle je padel 47 letni straž-mojster Alojz Štalcer iz Brežic. V Begunjah pri Cerkniri so komunisti pre4 domobranci tako hitro zbežali, da so jim pustili za spomin svoj top. Deset domobrancev je » brzostrelkami nenadoma napadlo osmo komunistično »brigado« (okr. 300 mož) pri Sv. Gregorju. Pet komunistov j* padlo, mnogo je bilo ranjenih, med njimi komandant »brigade«. Komunizem hi oropal delarca tudi gospodarske svobode in samostojnosti, pravice do družine in toplega (loma. Komunizem bi oropal delavca vseh njegovih stanovskih in družabnili pravic. Ali ste ie čitali le dni izšle »Orne bukve«, ki dokazujejo, da je bil dejanski namen Osvobodilne fronte holjševlzarjja slovenskega naroda. Ljubljanski in novomeški domobranci so 69 združili in zdaj skupno preganjajo razbite komunistične tolpe. 't Domobrancem r St. Jerneju se je predat >komandir L čelo I. hal. XV. brigade« GorišcM Slane, ki je tudi ie obupal nad komunistično zmago. 30 glav živine so dpeljali kmetom v Gradišča in Mokrem polju boljševiški roparji. Domobranca Pivka, ki so ga komunisti ujeli v domu na Kalcah, so strahovito muciil: odpeljali so ga v gozd, ga privezali na suho drevo in vsa skupaj zažgali. Pivk je umrl v groznih mukah. Te dni so se pulilkomisarii »brigad« in »bataljonov« v okolici Velikih Lašč posvetovali o položaju, ki je nastal zaradi splošnega poraza ia razkroj« komunističnih čet. Skrivafi so <2. maja napadli nad Zdensko vasjo v Dobrepoljski dolini komuniste, ki so iii ropat. Po kratki borbi so se komunisti z velikimi izgubami umaknili iz Hočevja proti Korinju. Solo za častnike Slov. narodno straže bodo odprli v Devinskein gradu ob Jadranu. Zaraili podpiranja tolovajskih tolp je izredno sodišče v Vidmu obsodilo pet Furlanov na smrt. V št. Petru pri Gorici so komunistični razbojniki vdrli v neko hišo in odnesli mnogo perila, več dragocenh predmetov in ludi nekaj gotovine. V Zagorju so komnnistifni banditi umorili rudniški nameščenki Loitro in Fele. V Kranju so pokopali ublteca stražniojstr* orožniške postaje v Smledniku CabuSnika. Zlatomašnik dr. Alojzij Nastran V petek dne 19. maja je v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani daroval Pre mogočnemu svojo zlalo maso gosp. dr. Alojzij Nastran, zaslužen misijonar iz družbe sv. Vin-cencija Pav. Jubilejno pre-svelo daritev je opravil v cerkvi, pri katere zidavi je Se sam kot mlad šludentek pomagal in nosil opeko; pozneje pa jo več kot 30 let opravljal v njej dušnopastir-sko delo. Gospodu zlatomaš-nifcu daj, Gospod, ljubo zdravje in še mnogo blagoslovljenih leti Žrebanje ljudske knjižne tombole Zimske pomoči v Ljubljani Nove izžrebane številke za petorice so: 74 32 M $1 86 99 17 85 12 70 Petorico zadene, kdor ima izmed vseh do zdaj objavljenih številk pet številk v isti vodoravni vrsti, torej, kdor je prečrtal vse številke v eni vrsti. Poleg gornjih številk so bile do zdaj ol>- invljene-že naslednje številke: 50, 23, 41, du- lje «... 36, 63, 20, 4/), potem 77. 88, 21, 44, 8, 76, 4-3 V petorici bodo naslednje knjige: 1. Jurčič: Cvet in sad; 2. Gregorčič: Oljki; 3. Dular: Krka umira, odnosno Bevk: Po tivalskem svetu; Slapšak: En stirček je živel...; 5. Velikonja: 888 anekdot; 6. Meško: Mir božji, Ob tihih večerih; 7. Matičič: Petrinka; 8. VaiSte: Umirajoče duše; 9. Podlimbarski: Gospodin Franjo; 10. Mlakar: Spomini, odnosno Pregelj: Otroci sonca. Dan, ko bomo začeli oddajati dobitke, bo objavljen v torek, 23. maja. Številke za tombolo bomo objavljali od torka, 23. t. m., do vštevši binkoštne nedelje, 28. t. m. Žrebanje zu denarne dobitke tombole bo v nedeljo, i. junija ob 10 in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno, v nedeljo, 28. t. m. Kraj žrebanja bo pravočusno objavljen. d Jubilejne slovesnosti v proslav« štlristolet-aite Svetogorske Marije so se že pričele po 80. aprilu. Na Kostanjevici pri Gorici se zgrinjajo množice romarjev, ki prihajajo od vseh strani goriške pokrajine, da se poklonijo Svetogorski Mariji. Pobožni romarji prihajajo iz Vipavske doline, Brd, Furlanije, z Gor in tudi s Krasa. Romanja bodo trajala v presledkih do glavnih spominskih svečanosti, ki bodo v letošnjem oktobru. d Prva slovenska lobozdravniška znanstvena knjiga pod naslovom: »Nerjaveče jeklo in zobna protetika«, je izšla te dni v Ljubljani izpod peresa dr. Milana Perka, znanega specialista za bolezni ust in zob in ravnatelja zobne šole. d Dnevni krušni dodatek je priznalo Prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu vojnim invalidom Ier pohabljencem, kakor tudi delovnim invalidom in pohabljencem z nad 50% invalidnosti. d Skupno nahavno in prodajno zadrngo so •i ustanovili lansko leto trgovci. Te dni je imela redno skupščino in so ugotovili, da je zadruga imela 8,547 534 lir blagovnega prometa in ima sedaj 78 članov. Poslovni prebitek v znesku 138.790 lir so vnesli v rezervni sklad. Zadruga je spremenila svoje ime v »Trgovsko kolonialno im-portiio zadrugo«. Poleg splošnega rezervnega sklada vodi zadruga tudi poseben sklad pod imenom »Bolniški in podporni fonde. V ta sklad plača VFak član zadruge mesečno 100 lir, drugi del pa plača zadruga iz čistega prebitka. Posmrtnimi je za člane 3000 lir, za svojce pa 1500 lir. Za podobno »ocialne sklade bi se morali zanimati vsi stanovi. d Primorske »Fantovsko pesmi«. V založbi knjigarne Stoka v Trstu je izšla lična knjižica z naslovom »Fantovske pesmic. Knjižica prinaša vrsto znanih in priljubljenih starih narodnih pesmi, ki so jih nekdaj prepevali iantje po vseh slovenskih primorskih vaseh. d Pokrajinska šolska založba je praznovala 11. maja 25 letnico svojega obstanka. V teh letih je založba opravila pomembno delo za slovensko šolstvo. Založila je mnogo knjig za strokovne šole in za višje razrede klasične gimnazije. Dajala je zaslužka slovenskim tiskarskim podjetjem. Tudi za bodočnost čakajo založbo velike naloge. d 13 letnega dečka so pogrešili te dni v neki vasi v videmski pokrajini. Vse iskanje je bilo zaman. Ko pa je domači cerkovnik odšel v zvonik, da bi dal znamenje za zračni alarm, jo našel fantiča obešenega na zvonovi vrvi. Niso še mogli ugotoviti, ali se jo deček sam obesil, ali je poslal žrtev zločina. d Koncert učiteljišrnikov iz Kranja. V petek 5. maja je priredil hitlerjevskj zbor hillerjevske mladine iz kranjskega učiteljišča v ljubljanski operi koncertni večer za nemške člane vojske. 80 fantov in deklet je zelo dobro izvedlo pestil spored. d Umetno valjenje. Zegoza, telezničarska gospodarska zadruga, ima v Poljanah pri ftt. Vidu velike naprave, kjer se brez kokelj vale naenkrat stotine jajc. Vsak petek ob 9 prinesejo stranka jajca, ki jih hočejo dati v umetno valjenje, v prostore Žegoze na Gallusovo nabrežje nasproti Šentjakobsko šole. Vsako jajce tam pregledajo skozi luč in izločijo tista, ki niso lepo prosojna in pa tista, ki imajo načeto lupino. Jajca, ki so sprejeta v valjenje, ee označijo s številko, da prejmejo stranke prav tiste piščance, ki so se izlegli iz njihovih jajc. Poleg tega tudi vsaka stranka sama napiše na jajca svoje ime z navadnim svinčnikom. Pristojbina za valjenje je 3 lire od jajca. Ker mestni živinorejo« pa tudi mnogi podeželski težko pridejo do žitnega zrnja in hranijo svoje živalce z riževo zdrobljenko, ali drugo pičo, ki ne vsebuje vitamina D. se ni čuditi, da je uspeli valjenja manjši, kol bi bil sicer, ker pa v jajcu razvijajoča se živaliea nima dovolj življenjske sile. Vendar se piščki in račke izvale iz okrog trifetrt oplojenih jajc. d Kajenj« na ljubljanskem tramvaja, tako v notranjosti, kakor na obeh pločnikih je policijsko prepovedano. Za prikolice prepoved ne velja. d Tatovi so okradli pravoslavno cerkev Sv. Spiridiona v Trstu. Je precejšnja škoda, ker so odnesli mnogo srebrnih in zlatih predmetov. dS5 vitcikim križcem železnega križa fe bil odlikovan padli 6iotnik Artur Pipan iz Vrbe ob Vrbskem jezeru. d Oddelek za letalsko zaščito goriško pre-lekture je te dni opozoril prebivalstvo, da so vse dovolilnice za prosto gibanje med alarmom, ki niso dvojezične, neveljavne. d Vrnitev cigaretnih zavitkov. Ker v sedanjih razmerah primanjkuje surovin v papirni industriji, je monopolska uprava v Trstu izdala odredbo, po kateri morajo vsi kadilci ka.'ar kupujejo cigarete, vrnili prazne zavitke. Prodajalci tobaka ne smejo dati cigaret v slučaju, da kupo-valec ni prinesel praznih zavitkov, ker jih morajo takrat, ko dobijo tobačne izdelke v glavni zalogi, tudi oni sami oddati. d Od 7, maja dalje traja zatemnitev od 21.30 do 4.30. d Goriške nezgode. Strel je po nesreči nevarno zadel 48 letno Heleno Gregoričevo v Volčji Dragi. — Nogo si je zlomila 40 letna Amalija Sinigoj iz Dornberga. d Zopet je uvedena policijska ora ob 11. zvečer za mosto Trst. Izvzete so samo predmestne vasi Trebče, Prosek in Sv. Križ, kjer se prične policijska ura ob 9. zvečer. d Stari papir za Rdeči križ. Da si zagotovi večji dotok denarnih sredstev za svoje delo, se je slovenski JiK odločil izvesti nabirko starega nerabnega papirja, od čigar prodaje si obeta znatnih dohodkov. Nabrani papir bo prodal v papirnico, ki je dane« zaradi naših domačih razmer v zadregi za celulozo in še mnogo bolj prisiljena predelava« star papir kot v rednih razmerah. Z nabirko RK bo mogla dobiti papirnica izdatne količine papirja v predelavo, ki ji bodo omogočile nadaljnje obratovanje, našemil trgu pa dale potrebne množine novega papirja. V iS 0 V I 6R0B0VI » t Mfa&a Trfiler Skoraj vsa Ljubljana jo j« poznala, čeprav si jo marsikdo ne ho ob samem imenu mogel predstaviti. Minka Triller je namreč bila domača postrežnica pri svoji teti Katrci Primožič v gostilni »Pri Katrci« pod Rožnikom, doma pa je bila z motnega grunta v Veštru pri Skolji Loki pri »Perletu«, hčerka enega najuglednejših kmetov v starološki fari. Ze pred 18 leti je pomagala teti v Skolji Loki in se z njo preselila v Ljubljano in je vsa ta leta stregla njenim gostom, ki so jo vsi ljubili kot Bostrežljivo, mirno, tiho in nad vse pošteno dekle, ia se je gostilna tako opomogla, je v veliki meri tudi zasluga te skromne, tihe in mirne postrežnice. Pred nekaj tedni jo je z vso silo napadla zahrbtna bolezen, ki jo je strla sredi ničnih najlepših let. Pred dnevi jo je obiskal oče, ob smrti pa mati v katere naročju je izdihnila danes 22. maja ob 9 svojo dobro dušo. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne iz hiše žalosti na viško pokopališče. Dobri) Minko bodo ohranili v spominu mnogi Ljubljančani, ki jim je s tako ljubeznijo in vdanostjo stregla. Naj počiva v miru, njenim staršem in sorodnikom pa naše iskreno sožaljel f Jože Blatnik V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo 21, maja gospod Jože Blatnik, posestnik in zidarski mojster iz Ponikve pri Dobrcpoljah. Priporočamo ga v pobožno molitev. * Na Jezerskem je umrla Magdalena Muri roj. Kaniičar. — V Brestu pri Tomišlju je izdihnil 64-lelni posestnik in gostilničar Jakob Modie. — V Ljubljani ko odšli v večnost: železniški kiirinj v p. Primož Pustotnik. .dolgoletna zvesta in marljiva sodelavka uredništva »Slovenca« Olga Ure-celjnik, želez. uslužbenec in posestnik Ivan Škafar, Jože Kurent, 74-letna Marija Vrhunec roj. Fortič, Marija Paschali, Nežka liemic jz Podsnire-ke pri Dobrovi, strojni ključavničar Stanislav Osterc in 86-letna Ivana Erbežnik. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi bližnjih dneh bodo prejeli trgovski in drugi zasebni obrati, podjetja in ustanove vabilo H K, da zberejo ves stari nerabni papir in mu ga darujejo. V kratkem pa bo izvedena tudi nabirka od hišo do hiše, od družine do družine. d Konec za vso osnovne šole tržaške, furlanske, goriške, istrske in kvarnerske pokrajine bo 30. junija. d Dobavo semenskega krompirja iz Nemčija so poskrbeli pristojni uradi operacijskega področja Jadranskega primorja. Povečali hočejo tudi pridelek oljaric in v ta namen nekoliko zmanjšali površino, v prejšnjem lelu s koruzo posejano. d Slovenski ltdrfi kri* je izdal v 6 mesecih nekaj nad 900.000 lir. Od tega je šlo za upravne in osebne izdatke nekaj nad četrt milijona lir. " dobi od 24. februarja do konca marca 19-14 j0 Rdeči križ sprejel in odpremil 28H9 paketov, t» je povprečno 114 pošiljk na en sprejemni dan. Javna zahvala Upravi „Domoljuba'\ ki nam je ob prilik! nesreče takoj izplačala požarno podporo, se iskreno zahvaljujem za njeno ponioc in vsakomur ta naš prekoristni tednik „Domoljub" toplo priporočam hvaležna Marija Kozlevžnr Selo 2, Dobrunje IG Padarjev Jur je moral čutiti bridke očitke in udarce. Malega Groga so bili od kraja, saj so ga skoro vsi poznali, da ga mu ni para v tatvini iri ropu. Tepli so jih tako, da so bili vsi črni še preden so jiii pripeljali do Komende, ni bilo zdrave kože na njih toliko, da bi desetico položil nanjo. Le vozniki so jih toliko branili, da jih i.izknčcni ljudje niso do mrtvega pobili. Krčmar Odero« tudi ni odšel zdravih reber. Mencal s Klanca mu jo s sekačem odsekal palec na roki v večni spomin, kdaj je branil rokovnjače proti poštenim ljudem. Dalo mu je mnogo posla, da se je ubranil in da ga niso povezati in odpeljali z rokomavhi. Slišal je dovolj bridkih in resničnih besedi in vse je tako kazalo, da njegova krčma odslej ne bo več odprta niti nepoštenim, niti poštenim ljudem. Delil je usodo rokovnjačev. Okrog poldneva privozijo vozniki v Komendo. Veliko veselje je zavladalo |x> vasi, ko /ene zagledajo zdrave može in sinove. Sveta jeza pa je obšla mladino in starino, ko zagledajo na vozeh obraze, ki so jiin bili tolikanj neljubi in ki so jim napravili že toliko zla. l!oka je suvala, palica ie tepla, jezik je preklinjal; ujetniki [m so zdilio-vali, se zvijali od bolečin in prisegali maščevanje. Župnik Dolicelj je svaril množico: ».Nikar ne tepite tako. Ne bo dobro za vas « Ali kdo se je menil za njegovo besedo. Primoža Nemingerja, starega rokovnjača, so dejali na stol iu tepli tako dolgo, da je umrl. Tam v ozadju je stal <*) let. stari Anžonovec s Klanca, zavit v rjav ■kožuh, in le dvigal kol nad ujetnikom, ker ni mogel udariti s svojo močjo. V tem se ie pripeljala komisija jz Mekinj. Okrajni komisar Fr. Deiela stopi pred množico in reče: »Nikar ne delajte sami sodbe!« Ali takoj pristopi stari Jurjevec in pravi komisarju: »Nikar ne branite, gospod komisar! Ne. bo dobro.« Komisar ga pogleda od vrlin do tal, se ozre na svojega praktikan-ta, ki baš govori z županom Vamp-kom. »Gospod komisar, pošljite po "adžupnna!« svetuje praktikant. lakoj odhiti sodni sluga Geiier 7, K«l>ljo vas do nadziipana Ro-bleka. J a je bil junaški in izobražen mož." Študiral je že sedmo šolo. Ker ■H' nekoč naislikal na tablo svojega profesorja, so ga izključili iz šole. . gospod komisar, kaj je vaša zelja?« popraša prišed.ši nad/upan. '1'kažite ljudem, naj ranjence "alože na graščinske pode,« odvrne komisar Detela. — Nadžupnn stopi k. pričujočemu Eraščakii in ca popraša: . »Gospod škarja. ali dovolite, da 'zložimo ranjence na vaše pode?« , »Pač, nko je to volja gospoda komisarja,« odgovori graščak. _ »Pošljite po zdravnika, da preišče in obveže rane ujetnikom,« naroča komisar. Slug« Geiger gre po zdravnika, ooktorja Zupana. A ta se brani in izgovarja, da ne more iti. Tisti čas, ko so ranjenci ležali na podeh. se jim ni dobro godilo. Tudi tukaj so okušali udarce razjarjenega ljudstva. Ko je Mali Groga stokal na dolgem stolu in so palice padale po njegovih kosteh, je zaklical na glas: »Tukaj nas mesarite do smrti. Znto pa ne maramo, da bi te mesnice še stale nadalje in zato danes leto ne bo več teh podov. Bomo že še mi poskrbeli.« Ranjence na lože na vozove, da jih peijejo zopet dalje proti Mekinjam. Komisar Detela se odpelje s svojim praktikantom naprej, da poskrbi za vojaško asistenco. Okr. glavar rnu je dal na razpolago 7. kompanijo ljubljanskega polka. Ljudje pa so spremljali tudi nadalje ujete rokovnjače, jih tepli in zasramovali. Gospoda Kajetana ni bilo več blizu in je pri oknu opazoval razjarjeno ljudstvo. Gospod bcnefieijat je nagovarjal ranjence zn spoved, ali jo je skoro od ljudi izkupil. In spet so padali koli po ranjencih. »Obudite kes, jaz vam odpuščam, odpustite tudi vi!« je klical gospod Kajetan raz okno, ko so rokovnjače mimo peljali, in /ira podelil sveto Odvezo. »Gospod Kajetan so bili nekdaj vojaški pater in imajo večjo moč,« so govorile ženske med sabo. »Imate prav, ženske,« potrdi bližnji možak, »gospod Kajetan od-vcžeio grehov tudi brez sjiovedi.c »Ali Mali Groga še napoveduje maščevanje in mu ne bo odpuščeno,« dodene zopet drugi. Ko peljejo ranjence ob Pšati mi-hn Reinčevega inliuo. zavpije Padarjev iz Zapog: »Za pet Kriščevih ran vas prosim, dajte mi požirek vode.« A nihče se ni zmenil za njegove besede in Remčev mlinar Buč je zaklical: »S kolom ga daj, ne pa vode!« Tam pod Kriško graščino je izdihnil svojo dušo drugi rokovnjač — Padarjev Juri. Ko jih pripeljejo do Mekinj pred graščino, so jih izlagali in vlačili po stopnicah. Mladi Anžonovec jc prijel Malega Grogo za pete in ga je vlekel navzgor, da mu je giava opletala po kamenitih stopnicah. »Zverina, poginili zavpije. In preden je bil Mali C.roga na vrhu stopnic, je izdihnil svojo dušo. Tudi četrti je izdihnil pri izla-ganju. Pokopali so vse Sitiri v en grob na dan pred svetim dnevom. Le mala dva zvonova sta se oglasila, pa nista pela... Pogrebcev je bilo dovolj, pa niso molili. »Kakršno življenje, taka smrt!« je zaklical duhovnik in odšel s pokopališča. Pogrcbci so nemo zijali v odprti grob, in se zamišljeni vračali. Le Burkaša je od daleč gledala ta žalostni pogreb, a v njenem srcu nj bilo žalujoče misli. Stegala je svoj vrat po pogrebcih, vlekla na ušesa, kje bi ka jslišala, na obrazu po se ji je bral zauičljiv pogled, ki je pričal, da je že davno zamorila v sebi zadnjo kal človeških čutov. V roki je držala zlat prstan, ki ga je še srečno o pravem času potegnila z roke Malemu Grogi in ga zadovoljno ogledovala. »Precej je vreden. Do smrti me lahko živi!« zagodrnja in odide s pokopališča. VIII. Gospod Kajetan, komendski kaplan, je strmel skozi okno na Kamniške planine. Kriška planina se je kopala v krvavi zarji in kopasti Krvavec v žarečetu oguju. Kajetan Iluber je zaklenil duri kaplauije in s palico v roki odkorakal proti Mekinjam. Dobil je poziv, naj odgovarja pred sodiščem. Otožno so njegovi trdi koraki odmevali po hodnikih starega samostana in šklepetala njegova okovana palica po kai .enitem tlaku. »Sam. brez puške, brez spremstva prihajaš, prijatelj? Ni te še zapustila srčnost!« ga pozdravi okrajni komisar. »Vojak ne pozna bojazni,« odvrne Huber in premeri komisarja Detelo /. očmi. »Ali so-črni ali beli oblaki, ki plavajo nad mojo glavo?« »Mešanica, prijatelj, mešanica! Pismo tvojega župnika te utegne rešiti, toda druge izpovedbe so o!>-težilne. Deželni svetnik Bernard Balfic se drži spričeval zdravnikov iz Ljubljane. Oba. dr. Trpine in dr. Muk sta izjavila, da so udarci smrtni, da gre za težko telesno poškodbo. Sama strjena kri je bila po vseh životih in tudi ni bilo na nobenem rokovnjaču za evanegarieo zdrave kože. lil spričevala zdravnikov bodo odločilna. Čisto gotovo je, da bodo kmetje obsojeni. Najmanj dva meseca ječe jim ne odide, vsem od kraja, ako ne bo kazen še večja, vsaj pri nekaterih.« »In ta .nekateri' sera tudi jaz. fospod komisar, kajneda!« vzdihne aplan in čelo se mu pomrači. »Saj ti nisi tolkel, gospod Kajetan 1« »Tisto ne, ker sem' takoj odšel, ko so kmetje rokovnjače zajeli. In to je bila moja krivda, da nisem počakal. Mojo besedo bi bili upo■ števali.« »In to je tvoja sreča, da si odšel. Odšel si po opravkih, ki so bili postavni in nujnejši, kakor če bi čakal na Brnikih in spremljal vozove v Mekinje. Ti si odšel, da prej, najdeš gosposko, kmetje pa so sami delali pravico in to je bilo napačno. Tudi ko bi jim bil ti branil, bi bila tvoja beseda glas vpijočega v puščavi. Ljudstvo je bilo predeč razburjeno, da bi modra beseda kaj izdala. Saj še mojega svarila niso poslušali.« Pajek na stropu je predel dalje svojo mrežo ia se ni zmenil za svet okrog sebe. »Zaobljubile smo se,..« Gospod kaplan je podpisal zapisnik in se je miren vračal mimo kriške graščine na svoj dom, duša n jegova pa je plavala po betleliem-skih planjavah. Sveti dan se je bližal. lam na ovinku sreča tri ženske^ ki ga že od daleč prijazno nagovarjajo: »Gospod kaplan! Iskale smo vaš doina, pa vas ni bilo.« »Kaj želite, dekleta?« »Rade bi bile pri vas spoved opravile.« »Pa bi bile počakale. Sicer je pa doma gospod župnik. »Imamo zaupanje do vas,« pravi največja med njimi in popotnega gospoda tako pomenljivo pogleda, da je ta kar zganil z očmi. »Odkod ste in kam greste pred svetim dnevom?« jih spet povpraša kaplan. »Me smo doma od šmarjetne gore in romamo na Limbarsko goro. Zaobljubile smo se, da gremo vsako leio pred svetim dnevom k sv« Valentinu. Obl jubo moramo držati.« »Taka obljuba je skoraj nemogoča. V ti zimi pa na Limbarsko goro. Ali ste sestre?« »Smo, gospod kaplan! Ob časa kolere smo se tako zaobljubile.« Gospod Kajetan dvigne svojo palico in reče: »Torej srečno pot dekleta!« »Ako vam ni neljubo, gospod kaplan, povemo kar tukaj, kar imamo no sicu. in nain bo potem lažje,« reče spet največja izmed njih. i Ii ji t to orttiodotia.l ■»i Za poljedelsko obnovo Evrope Med nalogami gosjiodarske obnove Evropo jo aa prvem mestu povečanje poljedelskega pridelka. Pri tem je v isti meri, kakor uspešnejše ob-Belovanje zemlje, važna tudi uporaba umetnih gnojil. Pred uporabo umetnih gnojil je bil, n. pr. .v stari Nemčiji povprečni pridelek pšenice okrog 93 ton od hektarja, po uporabi umetnih gnojil j« w dosegli povprečni letni pridelek 23 ton n* hektar. Leta 1938., ko je bila letina izredno dojim, je znašal pridelek celo nad 27 ton na hektar. Na skupni površini 18,300.000 ha- pšenlčnih |polj so požele Francija, Španija, Madžarska, RiV »nunija, bivša Jugoslavija in Grčija od 1. 1932. Bo 1938. povprečno 11.2 tone na hektar, sk u; -ij 80.7 milijonov ton. Leta 1039. se je pridelek Uvignil na 24 milijonov ton, povprečno od hektara pa na 13.5 toaie. Ce bi se v teh deželah posrečilo pridelati v naslednjih desetih letih ]w> jvprečno po 18 ton na ha, bi se pridelek pšenice poveča! za 60 % po merilu povprečja v letih 49312—1938. Kakor kaže zgled Nemčije, bi b 'o mogoče to doseči z boljšim obdelovanjem in izkoriščanjem zemlje ter večjo uporabo umelnift gnojil. Tudi na Slovenskem si bomo lahko izboljšali gospodarski položaj samo z boljšim obdelovanjem in izkoriščanjem vsake pedi zemlje. Razdelitev posestev med nemaniče pa ni za naše razmere .Bič drugega, kakor zlonamerna boljševiška propaganda, ki ji nasedajo samo še — trap iti 'ljudje. Pogleda na vjoruo urejeno Kmetijsko Solo n» Grmu pri Novem mestu. SJdeleienke kmetij, gospod, tečaja t Dol. vasi pri Ribnici. Kmetijska šola na Grmu: Prašiči na paši. Kmeisko-gottpodinjiika šola na Mali Loki na Dol. Nafrt vioriič slovenske vasi. m mmm ' Sveto jismo je ležalo na mizi, pokriti i prtom in ob njem so gorele Štiri »veče. Jetniki so drug za drugim pokleknili, položili roko na knjigo, ponovili prisego iu poljubili list, na katerega so položili roko. Opazil sem, da »p bili globoko ginjeni. Ker medtem le ni bilo Petkovega ečetu niti evropskih brodolomcev in ker nisem, mogel več čakali nanje, »em Je enkrat spomnil vse tri obsojence na dano obljubo in na prisego ter jim naročil, da morajo došlecem izročiti pismo, ki ga bom zanje napisal. Dobil sem od kapitana papir, črnilo in pero ter napisa! Spancu pi-»no v latinščini, v katerem sem ga obvestil o vsem. Ko sem izročil pi-•mo, sem še ponovil vsa naročila s toliko vnemo, da so izzvenela že skoraj kot prošnja. Ko je bilo vse pripravljeno, sem krenil proti obali » papigo na rami, • svojim znamenitim dežnikom pod roko in z vrečico zlatnikov, ki sem jih našel na obeh ponesrečenih, ladjah. Ker je bila vrečica pretežka, »em jo izročil Petku, ki jc šel poleg Eiene. Z njim, t kapitanom in s tremi obsojenci 6eni dospel do morja. Preden sem stopil v čoln sem se ie enkrat okrenil k trem nesrečnežem, da jih pozdravim. Oni pa so mi poljubljali roke in jih močili s solzami, ki so fcjic brez dvoma iskrene. Pozdravil sem jih zopet iz čoina in potem šc enkrat s krova, kjer sem »tal in gledal kraj tolikega trpljenja in tudi tolikega .veselja, medtem ko »e je ladja naglo oddaljevala. Polagoma so postave na obrežju postajale vedno manjSe, dokler ni končno tudi otok izginil z vidika... Ali mi verjamete? Bil sem ginjen do solz! Zdelo se mi je, da s?m se loči! od dragega prijatelja, od lastnega otroka!... čen, v stanju, ki ga ni mogoče popisati. Bilo je 19. decembra leta 1686, prav na obletnico, ko sem se rešil iz maverskega suženjstva. Zapustil sem otok potem, ko sem živel na njem 28 let, dva meseca in 19 dni! 2e davno nisem mogel razločiti I!"r vc{' a sem kliub p!esk mora bili tak, da se hitro suši. Primesi so boljše azbestove kot pa kavcugove. Bitumnovi premazi so črni. Kdor pa želi ohranili prvotno barvo zidu, ga lahko premaže s kemičnimi snovmi, tako n. pr. s fluati, ki so naprodaj pod raznimi imeni. Pri nekaterih premazih se spoje sestavine z apnom na zidu v netopljive kemične spojine, pri drugih pa se stvori na zidu tanka nepropustna plast. Omet ali zid, ki ga premažemo s takimi vododržnimi sredstvi, mora bili popolnoma suh. Ponovno lahko premažemo steno le, če je prejšnji oplesk že suh. Oplesk je le tenka vododržna plast, izpostavljena nevarnosii, da še jo lahko poškoduje. Varnejši je zalo vododržen omet. Že običajni zunanji omet iz podaljšane cementne malte, še celo pa čisti cementni omet, prav dobro ščitila zid pred dežjem. Tudi raznovrstni tako imenovani žlahtni ometi vsebujejo primesi, ki dajejo ometu večjo odpornost proli vremenski vlagi. Povsem vododržen pa je omet, če dodamo cementni malti še posebne kemične primesi. Te primesi sestoje v glavnem i z raznih milnih raztopin, mastnih soli, živalskih klejev, kovinskih soli, vodnega slekla, bitnmnovih sestavin itd. Na žalost te primesi večidel zmanjšujejo trdnost malte in pospešujejo i/.luženja, ki mažejo zidno površino. Pri ometu samern zmanjšanje trdnosti sicer ne pride toliko v po-šlev, bolj pa pri opečnem iu betonskem zidu, ki nosita bremena. Z.a gosto, vododržno zidno malto uporabljamo zato druge, trdnosti malte neškodljive primesi. Povečamo pa gostoto malte tudi s pravilno granulacijo peska, to je z uporabo peska najrazličnejše debeline zrn, tako da drobnejša zrna izpolnijo prazne prostore ined debelejšimi zrni, dalje s primerno količino vode, tako da malta ni niti presuha niti jircvlažna, in končno z močnim phanjetn ob betoniranju ter tudi s tem, da pustimo malto meri strjevanjem vlažno. Zgoraj omenjene kemične zgostilne primesi malte so se sicer tfoslej pri uporabi dobro obnesle, vendar jih vlaga sčasoma tudi izluži. Take omete jc zato treba po nekaj desetletjih obnoviti. Kvarnih pomanjkljivosti zgoraj navedenih kemičnih primesi pa se zanesljivo izognemo, če steno zunaj obložimo. Take obloge so najrazličnejše. Napravimo jo lahko iz deščičnega opaža in sicer vehanega ali s krovnimi letvami, nadalje iz škodel, iz škrilja, iz raznih umetno-škriljastih (cementno azbestnih) plošč (eternit, salonit), iz cinkovih ali drugih kovinskih plošč, iz opečnih strešnikov, iz strešne lepenke na lesenem opažu itd. S skrbno izdelano oblogo steno od zunaj res najbolje zaščitimo. Spretni arhitekt pa bo znal z njo doseči tudi ugodne lepotne učinke. Zračna plast med oblogo in zidom zmanjša tudi toplotno prevodnost stene. Taka toplotno ojačena stena nam ne prihrani le dokaj lurjuve, temveč vpliva tudi blagodejno na zdravje stanovalcev. Tanka stena se namreč zaradi velike toplotne prevodnosti znotraj rosi in vlaži, če torej steno z namestitvijo zunanja obloge toplotno ojačimo, preprečimo na zidu hkrati dvoje vrst vlage: zunaj dež, znotraj pa zidno roso. 30—" f-— Votli h O pečnih^Zi dov Rastline ob steni ne vnrjejo zidu pred vlago ip jih zato ne moremo smatrati kot zaščitno steiy>ko oblogo. Gosto ra/.raščeno rast« lilije sicer zadrži nekoliko dež, toda pri dolgotrajnem deževju se zid le nekoliko zmoči, listje in vejevje pa izhlapevanje te vlage precej ovira. Vrli tega vsrkava in zadržuje vlago vejevje in koreničje ob steni, kakor tudi (rohnelo listje in razna umazanija, ki se nabira med steno in vejevjem. Koreninice in prijemalke stenskih plezalk in ovijalk se vlezeio v zidne razpoke, jih tekom rasti razširjajo ali pa z dovajanjem vlage omogočajo zmrzali njeno razdiralno delo. Dokler ima ovijalka ali plezalk« še listje, je poraščejia stena le redkokdaj suha. Pn tudi še potem dež ne more tako neovirano odteči kot firi prosti sieni. Pozimi seveda rani-linje še lažje zadržuje sneg, ki se ga rin vejah ob steni lahko nabere precej, zlasti še če jo poraščena slena na vetrovni strani. Stensko rastlinje torej ne suši zidovja, temveč ga vlaži. Kjer naj že vkljub temu ;-arnrii lepšega tako rastlinje porašča steno, je treba napraviti primeren omef. Najboljši jo v takem prime.ru ža opisani vododržen omet s kemičnimi primesmi. (Dalje srlhodnjlM I91lf1 lilAHiflfl IIHfftlS li IH^ftffSIJISIff Hlf ^Sttai Sf HH Sf tffft*!t»K Rezanje k ime je običajno pri prsleninah, ni pa neobhodno potrebno; tudi cele gomolje živina lepo zgrir.e in to tudi brez nevarnosii, ako ima potrebni mir. Raznih okusnih in redSlnih »okov izgubi taka krma temveč, čim bolj se na drobno z reže. Najboljše j» še, če jo zrežemo v obliki ne pretankih' plošč. Dežnik za dve osebi Neki londonski tovarnar je spravil na trg novo vrsto dežnikov, ki so namenjeni za dve osebi. Ta dežnik ima dvojno orodje, ki je zvezano med seboj ter dve držali, v sklopljenem stanju pa ga lahko nosi ena sama oseba. Izšla je nova knjiga Siovenčeve knjižnice »s« RadK: J.j§ Slika srbske vasi in jttžnjaškega temperamenta. — Pisatelj s spretno roko očrtava strast preprostega človeka Lazarja Ognjanoviča, ki greši nad Simko, sosedovo ženo. Smrt, ki je prišla za pokoro, je orisana z dramatično močjo. Življenje srbske vasi, njenih ljudi, vraže, vse to jo opisano s toliko silo, da človeka grabi. Knjiga vam bo res v užitek. Prevod je lep in sočen. Noro knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Kupujte jo! B. Mlonl — V. Loviin Zgodovinski roman Iz časov »v. Pavla »e „ »Vendar.. .« »Vem, kaj hočeS reči. Tu imaš denar. Je sto »Iklov iz templja. Napoti koga po sledi tega voza. Voz, ki potuje v soboto, ne more biti neopažen. Jie bo težko ugotoviti "K>ui je odpeljal in po kateri poti. Ali nisi odkril nobenega drugega sledu ta njo?« Ta večer je prosil Ozej za sprejem pri velikem duhovniku, toda on ga ni maral pred svoje obličje. 23. PVOGLAVJE. A s a n i j c v a smrt. Pavel je ostal pet dni v zaporu v Herodovi palači. Celira je bila tesna in temna, toda apostol le nt pritoževal. Na svojih dolgih potovanjih je stanoval vedno v bolj revnih in temnih prostorih; ta ječa je bila malo slabša od zadnjega prostora' trgovine Akvila v Korintu, kjer je prebil dve leti v skromnem In napornem delu. Njegovim učencem je bilo dovoljeno, da so ga obiskovali, se z njim pogovarjali in mu nudili skromne usluge, katerih je potreboval in ki jih je zahtevalo njegovo slabotno sdravje zaradi slabega želodca, ki ni prebavljal ničesar in zaradi njegovih bolnih oči. .Peli dan je dospel Ananija « svojim spremstvom. Prihod velikega duhovnika nI Izzval nobene-ea navdušenja med ljudstvom, ki je bilo skoraj Izključno pogansko. Judje so bili maloštevilni v Cf~7.iireji. Tolsti Jud, oblečen v belo, ki se je šopiril na hrbtu snežnobeie mule in so ga spremljali drugi duhovniki, tudi belo oblečeni in ki so tudi •odeli na belih mulah, enako ošabni, napihnjeni In prevzetni, so vzbudili veselje med pogani in marsikatera posmehljiva beseda je padla na nji-liov račun. Veliki duhovnik, ki Je razimrel grško, ee je čulil užaljenega nad krivičnimi besedami, pa si ni upal odgovarjati. Bal se je, da bo njegov Vgovor fe povečal zasmeh. Razjahal je pred »kabenom< sinagoge, kar je »toril v svojo korist, da spoštljivo pozdravi njenega predstojnika, ter takoj posla! Ela U Feliksu, da mu naznai svoj prihod in ga zaprosi, da se lačne obravnava jutri. To popoldne n) Sel iz hiše. Bil je truden od «tolge Ježa in je potseboval počitka. Jezdarenje ni bilo preveč prijetno. Izmael mu je kazal svoj prezir, mu skušal biti nadležen, mu dal na tisoč načinov vedeli, da ga sovraži in ni prav nič skrival tega sovraštva. To je bolelo velikega duhovnika in ga ranilo v srce. »Dijakon Filip je sporočil ta večer Pavlu, da Ie Ananija prišel. Jetnik je bil vesel. Utvarjal si e, da bo obravnava zelo kratka; prepričan je »11, da si ga namestnik ne bo upal obsoditi. Ker si zagrešil nobenega prestopka proti rimskim postavam, je mislil, da bo čez kako uro že pi;osl in bo mogel Čimprej potovati v Rim. V Cezareji je Šakala ladja, da razpne jadra do Aleksandrije in tam je bila skoraj vsaki dan prilika, da se vkrca T Rim. Koč je prebil v molitvi. Jutranji svit ga Je aa.šol bedečega. Ob pryih jutranjih urah ga Je ječar odpeljal V sodno dvorano. Lepa sodna dvorana je bila razdeljena v dva dela z marmornatim stebrovjem: en del določen *a namestnika in obtoženca, drugi za jude, kt so hoteli govorili s namestnikom, opraviti kakšno fcadevo ali prisluškovati obravnavi. Veliki duhovnik Anaiilja je bil pingjil pred nekaj leti prepoved za namestnika določeni del; kdor je stopil tja, jo bil nečist; seveda ne listi, ki je iz važnega vzroka vstopil v del, določen za Jude. Potrebno Je bilo tako urediti, da je bil olajšan dostop v palačo Judom, kamor so morali često prihajati zaradi svojih številnih odnosov z najvišjo rimsko oblastjo v Palestini. , V delu določenm za Jude Je bil postavljen časten sedež za velikega duhovnika. Antonij Fe- liks je hotel počastiti najvišjo versko obla6t v Izraelu. Za sedežem velikega duhovnika so bili 6edeži za druge člane velikega zbora. Od druge strani Je sedel namestnik. Antonij Feliks je bil mož srednje starosti, pri prostih potez, zelo debel, brezizraznega obraza, bledega pogleda in z vedno porogljivim nasmehom na čutnih ustnicah. Osvobojenec Antonij je bil človek nizkotnega mišljenja, surovega vedenja in proslega postopanja; človek, ki ni misli! na nič drugega kot na to, da bi obogatil in sprostil svoje nizkotne čute. Nič mu ni bilo svelo. Ker je bil brat Balanta vsemogočnega Neronovega ljubljenca, je mislil, da sme nekaznovano izvršiti kakršno koli krivico in nasilje. Tacit ie zapisal o njeni, da iper omnem salviliam ae libirlinem .ins regium servili ingenio in Judaea exercul*, to je, da je izvrševal z blazno krvoločnostjo in razbrzilanostjo kraljevsko pravico v Judeji v suženjski pameti. Nekdanji suženj ni bil te premogoven namestnik, ki je hotel obogateli na ka'kršen koli način, marveč tudi zelo brezbrižen. Dokončal ni nobene obravnave; ni se brigal za nobeno jatfno zailevo in Judje so se hudo pritoževali čezenj. Vendar se mu je posrečilo poročiti se z zelo bogato Judinjo, lepo in slavno Družilo, hčerjo Heroda Agripa 1. in settro Heroda Agripa II in Berenike. Prince-zinja, ki ie bila žena Aziza. kralja v Emezu, je bila zapustila moža. da se vrže v naročje namestnika, ki se je bil zaljubil vanjo. Ona ga ni ljubila; srce častihlepne in razuzdane žene ni bilo zmožno pravih čustev; sanjala je samo. kako bo živela'v Rimu in slovela na Neronovem dvoru. Saino namestnik je mogel uresničili njene želje. Ne bo dolgo oslal v Judeji, marveč bo poklican v Rim, kjer mu bo bral preskrbe! odlično mesto. Njegova žena bo imela doslop na dvor, videla Nerona in kdo ve? Zavedala so Je svoje lepote in si Je domišljala, da bo očarala razuzdanega vladarja. Namestnik se je oblekel v belo oblačilo, obrobljeno s škrlatom, na glavi ie imel zlalo. krono kol lavoriko na redkih in že zelo sivih laseh. Njemu ob strani je stal Tertul v slovesnem nastopu z domišljavim nasmehom na ustnicah, prepričan, da bo izzval njegov govor glol*>k vtis in namestnik mu bo moral dati prav. Ali ui bi! morda on drugi Ciceron? Judje so zarohneli od jeze, ko je vstopil Pavel v dvorano. Njegova uboga, mala, ponižna oseba je zadeja namestnika, ker ga je nekaj dni prej vide! samo mimogrede. NI se mogel načuditi, kako je umrlo to človeče vznemiriti samega velikega duhovnika in ga prisiliti k poniževalnemu potovanju v Ceza-rejo. Namestnik že drugič vpraša Pavla za splošne podatke, potem pa povabi Tertula, da govori. Odvetnik govori v lepi grščini, z jasnim glasom, živahnimi kretnjami m tako zgovorno, da postane pozoren celo Feliks, kar se je redko dogajala, ker namestnik s« ni brigal za govor in je razsojal kakor se mu je zdelo. »Da smo po tebi, odlični Feliks, deležni velikega miru, in, da se temu ljudstvu razmere z-boljšujejo po tvoji previdnosti, te priznavamo vedno in povsod z vso hvaležnostjo,« začne Tertul in poveča s temi besedami porogljiv nasmeh na ustnicah namestnika, ki je predobro vedel, da se Judje ne mortijo pohvaliti z njim, saj so ga ie večkrat tožili cesarju. >Da te pa dalje ne bom zadrževal, te prosim, poslušaj nas ob kratkem v svoji dobrohotnosti,« nadaljuje odvetnik. »Našli smo namreč, da je ta človek kuga in-da povzroča upore proti vsem Judom po vsem svetu in da je voditelj ločine naza-rejcev. Poskusil je celo tempelj oskruniti; zato snio ga prijeli in ga hoteli sodili po našem ze-konu, pa je prišel tribun Lizija, ga z veliko silo iztrži iz naših rok In lilm-zM, naj gredo njegovi t«ži tel j i predle. Ko boš preiskoval, boš od njega samega mogel zvedeti s> vsem tem, česar ga mi tožimo. < 1 * AD 24, 19 COatJ* orlhndni!«.) .n i. . - v v -- ~ ir u . ♦ J v- ' 73. Ozrl se je. iu videl čudo. Pred njim so stali in sc mu srečno nasmihali: Vila (iozdana in njene tovarišice; zadaj pa je stala neštcvilua množica mladeničev in mladenk, rešenih svoje podobe. Viharno so mu vzklikali in mu mahali v pozdrav, In nato je Benjamin zagledal še nekoga: svojega tako dolgo iskanega Očeta. Planila sta si v objem, ne da bi jima'' bilo treba povedati, kdo sla ... Srce je govorilo ... PRAVNk NASVETI Veljavnost gradbenega dovoljenja. F. O., I. Pred letOm vam je izdalo- županstvo gradbeno dovoljenje za zidavo inale stanovanjske hiše. Niste pa še pričeli zidati. Vprašate, tli boste na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja lahko zidali šele po vojni. —'Gradbeno dovoljenje izgubi veljavnost, če se ne za.čne gradba y dveh letih od dne, ko se vam jc dostavilo. Na prošnjo se sme ta rok podaljšati še za dve leti. Zato vam svetujemo, da proti koncu drugega leta zaprosite za (»dal j" a nje gradbenega dovoljenja, ako še ne boste začeli graditi. Motorno kolo. J. V„ M. Radi bi kupili motorno kolo pa ste slišali, da^ morate za nakup imeti posebno dovoljenje. Kje je mogoče dobiti tako dovoljenje? —Obrnite se ,s .prošnjo za dovolitev nakupa motornega kolesa na šefa pokrajinske uprave, urad. za civilno motori-zacijo. Prodaja zemljišča. C, K. Zaradi plučiilu dolgov' bi radi prodali nekaj zemljiSča. Ali so v sedanjih časih ftike kupčije res prepovedane? — Prodaje zemljišč nijo prepovedane. Pač oa jepotrebna veljavnost kupoprodajne pogodbe glede zemljišč odobritev šefa pokrajinsko uprave, Križem sveta Delavske kuhinje v Nemčiji Trenutno posluje v Nemčiji 43.000 obratnih kuhinj, v katerih dobe delavci opoldne toplo ko silo. Od 7-asebnih delovnih taborišč jih ima 19.100 svoje kuhinje. Preskrbo obratov, kjer vodstvo lastne kuhinje ne bi bilo gospodarsko, je prevzelo 2.000 kuhinj, ki oddajajo preskrbo oddalje-nhn krajem. V Berlinu n. pr. dajejo dnevno 80 tisoč obrokov. Veliko število inozemskih de'avcev je povzročilo tudi, da je bilo zanje treba napraviti posebne kuhinje Leta 1030 je bilo v Nemčiji okoli 3000 obratnih kuhinj z t milijnom oskrbovancev, sedaj pa jih je 31.000 z okoli 14 milijo- Križanka št. i9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1» 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 | 35 36 37 38 39 40 11 42 43 44 45 46 1 1 Vodoravno: 1. služitelj, 10. obrtnik, II. števnik, 12. veznik, 13. rimski bog, (4. karta, 15. sivec, 16. veznik, 17. latinska kratica za pripis, 19. starorimski domači bogovi, 21. goslač, 24.' rimski vojskovodja, 29. skrajšan veznik, 27. pletena posoda, 29. kazalni zaimek, 30..selo, 32. gora v Palestini, 34. čeprav. 35. kemični znak za barij, 36. padavina, 38. neupogiben, 39. nada, 41. veža (tujka), 42. ona (latinsko), 43. afriško pristanišče, 45. švedski denar, M>, prodajalna knjig. Navpično: 1. spačenee, 2. del pluga, 3, lahka kazen, 4. časovni prislov, 5. žensko iine, 0. gradbeni material, 7. dva enaka soglas-nika, 8. strupeni plin, 9, dobrodelna ustanova, 15. čebelji i/delek, 17. zabava, 18. gospod (arabsko), 20. omot, 22. oblika pesnitve, 23. bolečo mesto, 26. smola, ki jo rabijo pri tlakovanju cest. 28. egipčanski bog, 3t. v jeseni ga poberemo, 33. gozdna žival, 36. kraljevski dom, 3s vrsta posode, 39. švicarski kanton, 40. jadranski otok, 43. vzklik, 44. predlog. ....................... "........... ........" Mtali ogrletsrallc Pmiejbiitc za mete oglate se platujje napisi. Hsrmanihs najbolje popravlja In uglašuje po ugodni ceni A. 2«leinik, izdelova-telj harmonik, Vrhnika, Stara cesta 50 Hispsft za kmečka dela sprejmem takoj. Lovše Jožg, Zg. Kašelj 23, p. Dev. Mar. Pol e. IZ 9 Ž panjev čebel v Louatcu prodam. — Ponudbe na upravo »Domoljuba < pod »Logatec" 4274 OGLAŠUJ v DOMOLJUBU nov udeležencev. Skupno število oseb, ki se prehranjujejo, cenijo skupno na okoli 20 milijonov. Poštna hranilnica — javno-prometca ustanova Slovaškemu parlamentu so predložili zakonski osnutek, po katerem se spremeni podobno kot Slovaška narodna banka — Poštna hranilnica v javno-promclno ustanovo. Na čelu Poštne hranilnice bo v bodoče generalni direktor, ki ga imenuje državni predsednik. Nameščenci Poštne hranilnico ne liodo več državni nameščenci, vendar pa bodo uživali pravno zaščito državnih nameščencev. Najmanjša knjiga Najmanjšo knjigo na svetu ima neki egiptovski poglavar. V usnje vezano knjižico so delali 7 let. Ista tehta iretino karata, meri pa 3 šestnajstinke krat 6 šestnajstink palca, vsebuje pa 28 strani, Olje plačujejo z urami Pred kratkim j« prišlo na švicarski trg kot dodatna dodelitev olja in maščobe olje iz lešnikov. Nekateri švicarski listi so grajali, da je cena 12 švicarskih frankov za liter lešnikovega olja previsoka, ker bi mogli to dodatno olje nabavljali samo premožnejši sloji. S pristojnega mesta ko pojasnili, da prihajajo ti lešniik iz Turčije kot protivrednost za švicarske ure in druge važne inštrumente, ki se na drug način ne bi mogli plačali. Navsezadnje, pravi nadalje švicarsko uradno pojasnilo, iinajo tudi švicarski delavci od teh zamenjav svoj dobiček, ker se z njimi vzdržuje stalnost zaposlitve v švicarski izvozni industriji. Drugo vprašanje je seveda, če bodo priznali upravičenost tega pojasnila švicarski odjemalci, ki tako dragega turškega olja ne bodo mogli plačevati. Rešitev križanke it. 18 Vodoravno: 1. Krk, 4. Kneipp, 10. Lari, 12. odbor, 13. ozek, 15. nate, 16. Bug, 17. Sap, 19. rep, 20. um, 22. tri, 24. pl„ 25. čarovnica, 26. en, 28. kij, 29. sv., 30. vaj, 32, Ala, 33. »li, 34. Ibis, 36. krat, 37. novec, 39. mene, 40. Abadon, 41. Mav. Navpično: 1. klobučevina, 2. razum, 3. kreg, 5. no, 6. edn., 7. Ibar, 8. potep, 9. preplavitev, 11. I. K. (Ivan Kacijanar), 14. barvilo, 17. stoka, 18. pinja, 21. brv, 23. sij. 27. nabob, 29. »lana, 31. Siva, 33. Srem, 35. jed, 36. km, 38. Co. Okrog sosedov i Pokojninski aavsd nameščencev na Hrvat- skem je povečal pokojnine in rente z veljavnostjo za nazaj od 1. januarja 1S>44 za 150 odstolkov. Poleg tega dobijo vsi člani Pokojninskega zavod« in njih rodbinski člani še posebno doklado po 100 kun. s Olive so poleg vina in rib glavni zaslužek dalmatinskega prebivalstva. Letos pričakujejo r. Dalmaciji zelo dobro letino oliv. s Za gojitev kostanjevih nasadov. Sedan|» hrvaške oblasti so izdale svojim |Kidrejenim usti. novaui navodila, naj povsod med ljudstvom pospešujejo gojitev kostanjevih nasadov. Kostanj bo dajal ljudstvu lepe dohodke, ker ja njci»ov sad zelo užiten, na drugi strani pa potrebujejo njegov les tudi industrije tanina. V kostanjevih nasadih bodo pa lahko dobivalo zadostno hrana tudi čebele, kar je tudi |>olrebno za zboljšanj* stanja čebelarstva na Hrvaškem. s Pregnanci se vračajo v domovino. V Du< brovnik je nedavno prispela večja skupina ljudi, katere so bili Savojci svoječasno odpeljali v rsf na italijanska taborišča. s Pol milijona prebivalcev šteje sedaj Zagreb s Tri metre blaga «» 6 kg suknjenih oilp«4, kov. Izmed zbirk, ki jih je začela Hrvatska kmet« ska zveza, je zlasti omembe vredna zbirka suk-nenih odpadkov. Za vsakih 6 kg odpadkov, ki jih kdo zbere, dobi 3 m blaga. Zveza je doslej na ti način razdelila že nad 100.000 1 sukna. g Morilce polkovnika Masaloviča zaprli. Ma> rilco šefa kabineta ministrskega predsednika Ne-dira, polkovnika Masaloviča, «-o se-daj, Vnkor |x* roča srbsko ministrsko predsedništvo, aretirali Polkovnika Masaloviča so dne 5. marca 1!>42 f Beogradu ubili. Morilca sla stotnik bivše jugoslovanske vojske Dragulin Milojevič in poročnik bivše jugoslovanske vojske Miroslav Nikolič. Otii morilca sta priznala zločin. Obtok bankovcev na Hrvatskem se je nji čas dvignil od 55.08 milijard na 57.1 milijardo kun. s Savo hočejo urediti, da bo plovna do Zagreba. V zadnjih dveh letih so bita na Hrvatskem v izvajanju velika javna dela, ki so so ds-loma nanašala ludi na ureditev Save nad in pod Zagrebom. Stremljenja hrvatskih oblasti gredo m tem, da napravijo Savo plovno do samega Za-greha. V ta namen so sedaj začeli od Siska proti Zagrebu poglabljali Savino rečno strugo. s Hrvatska vlad* je iiiial« ukan, ki prepove, duje sleherni promet z osebnimi iu tovornimi avtomobili ob nedeljah in praznikih. LJUDSKA Fotojiiflici bi;« ustanovljen« ista 189J. lOSOJILNICA V UUBUAN zadruga z neomejenim jamstvom v lastni pa« lači v Ljubljani, Miklošičev« cesta * nasproti hotela Union •prejema hranilne vloge v vsaki višini ia lih najugodneje obrestuje, daje posojil* n® vknjižba in proti poroitv*