Narodna vzgoja. (Spisal Jos. Ciperle.) 96. ^^aši pradedje bili so poštenjaki. Kakor piše Kararazin, ni bilo i^^# med njimi ne tatov, ne razbojnikov. Tudi goljufov ni bilo, kajti T ^ drugače bi ne bili tako radi zahajali med nje tuji kupci, kakor pripoveduje Karamzin tudi. Zalo so jih pa menda ti kupci toliko bolj sleparili in peharili; in sleparjeni, peharjeni so bili osobito Slovenci vedno in vedno do današnjega dne. A pri vsem tem videli so Slovani vedno in vedno, da oni, ki so jih goljufali, so si nabirali vedno veče zaklade, kopičili si vedno veča bogastva. Pri vsem tem pa so bili ti goljufi vendar obče spoštovani in cenjeni raožje, — kakor je tudi še dan danes. Vsak je namreč poštenjak toliko časa, dokler ga sluoajno ne zapro, naj dre še tako ljudi. 24* Vedno in vedno bil je oni mož, ki je imel groš. 0 tera, kako si pridobiva raarsikdo svoje imetje, ne povprašuje navadno servilni svet. Oj, kako radi klanjajo se ljudje vsacerau dvonogaterau denamernu mehu, in grobijan imenuje se oni, ki se nm noče klanjati. Ni čuda tedaj, da se je tudi pri nas jela majati ona dična krepost, ono krasno poštenje. Nekoč ni bilo treba pri nas pisanih protokolov, ne dolžnih pisem, ne menjic. Kar se je reklo, to je stalo, kar se je obljubilo, to je veljalo; in gorje nekoč vsacerau, ki bi ne bil storil tega, kar je obljubil. Tudi pri nas žalibog jeli so se ljudje pesmehovati onemu, ki je bil opeharjen; a še več, tudi pri nas nastopati jeli so ljudje, kojirn beseda in obljuba ni bila več sveta, tudi pri nas začela se je izpodkopavati in rušiti postenost. A znano je tudi, kako rado nam vse spodleti, posebno to, kar mislimo, da smo prijeli s prav veliko zvijačo in pretkanostjo. Tako spodleti nara tudi tu, kjer mislimo opehariti koga. 97. V nepoštenosti ostali so tedaj naši ljudje vedno le pritlikovci, pravi pravcati šušmarji. Več ugleda imeli bi gotovo povsod, ako bi bili ostali stari poštenjaki. V nepoštenosti ne bode med Slovenci nikdar posebnih kapacitet, med tem ko v poštenosti mogo biti ali postati celo vzorni. Reoinio kar kratko in malo: za goljufijo so Slovenci preneumni. Pošteno mišljenje, pošteno dejanje, pošteno postopanje vselej in povsod, — to bodi naša zadača. Naj se nara očita, da smo robati, da smo sitni, da smo trmoglavi; a temu ne dajajmo nikdar povoda, da bi nara mogel reči kdo: vi ste nepošteni! Pridi, kar hoče: poštenost bodi vedno naše geslo in naša opora. Vsi oni pa, ki pridejo v dotiko z narodora in z njega otroci, naj ne omagajo vedno in vedno naglašati pomen, vrednost in veličanstvo poštenosti, da je ta krepost najbistvenejši del človeškega značaja, in da Slovenec, s kojim ni spojena popolnem ta krepost, nima pravice nazivati se Slovenca. 98. Ako ravno v vsacera Slovenci tiči precej mnogo nekega ponosa, koji imenovati bi se dal kraečki ponos, vendar se on tako težko povzdigne do nekega druzega ponosa, ki bi mu bil dostikrat jako potreben in koristen, do tako zvanega narodnega ponosa. Slovenci se ne znajo postaviti, kakor se navadno reče. Temu vzrok je pač v prvi vrsti, da največ ne vemo, za kaj bi se postavili. Druge ljudi slišimo tolikokrat, kako naglašajo povsod svojo domovino, svojo narodnost, svojo zgodovino, krasoto in jakost svojega jezika, šege in navade svojega naroda, i. t. d. Slovenci pa, ki se brigatno raje za vse drugo, nego za svoje odnošaje, ne vemo ničesa naglašati o svoji domovini, o svoji narodnosti, zgodovini, i. t. d. Da se ne blamiramo, pa raje molčimo. Vse drugače bi se čutili, ako bi poznali svojo domovino vsaj tako, kakor jo poznajo premnogi tujci, ko bi vedeli natancno, kaj vse ona hrani v sebi, ko bi natančno poznali vesoljni svoj narod, kako misli, čuti in po čern hrepeni. Nikdar ne bi smel usojati si tujec grditi pred našimi očmi naših rojakov, če so ga tudi morda kedaj malo resasto pogledali; in ne usojal bi si tudi tega, ako bi vedel, da iraa vedno pred seboj oloveka, ki ga nadkriluje v vednosti o svojem narodu. Res, tudi slabosti irnarao Slovenci, če ravno morda ne toliko, kolikor jih imajo drugi narodi, zato so pa tehtnejše. Prva naša slabost je ta, da vedno mislirno, da srao slabi. Vsled tega nimarao tudi toliko potrebnega narodnega pogiuna. Kaj pravite, da srao slabi? Morda li zato, ker nas je komaj jeden in pol milijona? Stavim, da bi mislili tudi, da smo slabi, ako bi nas bilo pet milijonov. Naši nekdanji gospodarji so nas že tako vzgojili, da se kar ne moremo postaviti na lastno stališee. 99. Pa saj vidirno, kjer smo se postavili še po robu, tain smo tudi dosegli kaj. Najnovejši dokaz tenm je celjska spodnja gimnazija. Ni veliko sicer, kar stno si pridobili ž njo; a vendar vidi se, da se le s pogumom da doseči kaj, in s slabostjo in prijenljivostjo nio. Kaj poje že o nas V o d n i k ? BZa uk si prebrisane glave, Pa čedne in trdne postave." Ali to tudi ni nič? Ali ni v nas dovršeno popolnein to, kar je bistvo popolnega človeka, in kar Latinec izraža z besedarni: ,,Mens sana in corpore sano"? In kaj pravi dalje Vodnik? BIšče te sreča, um ti je dan, Našel jo boš, ak' nisi zaspan." Zdaj pa vemo, kaj je druga naša slabost. Zaspani smo. Probudili snio se sicer, probudili so nas pac naši nekdanji voditelji: Vodnik, Bleiweis, d r. Razlag i. dr. A žalibog, zgubili smo prehitro te može, in zdaj tavarno okoli brez voditeljev, ter se opravičujemo jedino le s svojo dozdevno slabostjo. S tem pač ne boderao prepodili niti jednega vrabca s svojih grmov. Ne bodimo no večne šolobarde, le skrajna odločnost in skrajni pogurn pomagal narn bode kaj; zaspanost in popustljivost pa prepuščajmo z lehkim srcern na- rodniin invalidom. 100. Razun vseh že navedenih nasprotnikov imamo pa Slovenci še jednega, ki je pač tudi nasprotnik naših nasprotnikov, t. j. židovstvo. Govori se sicer med nami, da pri nas ni židov v toliki obiliei, kakor n. pr. pri Nemcih, da je tedaj potrata časa, baviti se s tako zvanim židovskim vprašanjera. Toda motimo se. Ce ravno ne vidirao dan na dan židovskega nosu med narni, vendar čutirao dan na dan mogočno židovsko roko in židovski vpliv ravno tako, kakor drugi narodi. Le poglejmo malo okoli sebe. Naši najdivnejši kraji, kakor n. pr. Bled z okolico je v židovski posesti, tržiška okolica je v rokah žalibog krščenega žida, i. t. d. Ali ne zarosi vsacemu poštenemu rodoljubu oko, ali mu ne zatrepeče srce, da ni več naše to, na kar smo posebno ponosni. Najkrasnejši slovenski kraj v židovskih krempljih. Ali ni zadosti že to, prestvariti največega humanitarnega sanjaca v najhujšega antisernita? Ali bodemo morda še le takrat protisemitje, ko kupijo židi celo slovensko zernljo? Potem pa še dalje! Vino, koje se toči po največ gostilnicah naših, je izdelek (ne pridelek) zagrebških in ogrskih židov; brnsko sukno, koje se tudi razpečava ined nami, je tudi skoro vse židovski fabrikat, kajti tri četrtine vseh suknarjev v Brnu je židov. Dalje moka, kojo kupujerao, semleta je največ po židovskih malinih, in žito, koje prodajamo mi, kupuje zopet žid, ter je prodaja zopet za dobieek. Tedaj v gospodarskem obziru odvisni smo popolnem od židov, kakor so sploh vsi evropski narodi. Pač proti židovstvu ne bodemo opravili Slovenci sami ničesa. Premogočni so židje. V to bilo bi treba združenja vseh evropskih narodov, ki imajo trpeti od židovske inoči. A tu se vidi ravno onemoglost teh narodov. Namestu, da bi šli skupno v boj pri tera vseobčnemu nasprotniku, kavsajo in ravsajo se med seboj, cepijo dlako, ter skušajo škodovati drug drugemu v vsacem obziru. Podpihuje jih v to zopet tvidi največ židovski časnikar, podpira jih sem ter tje židovski kapital — žid se pa smeje. Tudi med nami razširjeni so mnogo preveč židovski časniki, lepa svota denarja potuje vsako leto od nas v židovske žepe za prav problematično duševno hrano. Ali bi ne bilo bolje, ako bi se obrnil ta denar za kaj druzega? Saj smo ga krvavo potrebni vsi. Spametujmo se in recimo odločno: ,,Proč s temi in druzirni židovski spakami!" Neki nernški poslanec izjavil se je nekoč: »Jaz sern protisemit, ker sem narodnjak!" Iz narodnega stališča v prvi vrsti bi morali tudi rni to biti, kajti nikdo ni naše narodnosti bolj blatil, nego židovski listi in ž njimi v družbi žalibog tudi tako zvana krščanska neraškonacijonalna papirnata glasila. V drugi vrsti nam je pa potreben protisemitizen iz gospodarskega stališča, kajti žalostno, jako žalostno je tara, kjer je merodajen v gospodarstvenem obziru le žid, kakor n. pr. v Galiciji, Bukovini in na Ogrskem. Držimo se gesla: Svoji k svojim! 101. Govoriti moramo še o narodnih vzgojiteljih in o druzih sredstvib narodne vzgoje. Prvi in najboljši vzgojitelji otrokovi so stariši. Gorje otroku, ki nima starišev, in gorje tudi onemu, ki nima dobrib starišev. Njih nauki, njih izgledi ostanejo neizbrisljivi v človeškem spominu. Med dobre nauke prištevati je pa gotovo navdušenje otroka za svoj narod, svojo doraovino, svoj jezik in za vse lepe lastnosti svojega naroda. Ne bode se izneveril lehko oni, ki se je navdušil za vse to že v domači hiši. Drugi vzgojitelj je šola, in sicer ljudska, srednja in viša. Tu bi se morala vtrjevati narodnost na znanstveni podlagi. A žalibog, da je prvič na Slovensketn premalo šol, in še te urejene so po mnozih kronovinah tako, da ne zadostujejo potrebam našega naroda. To bi se moralo pač prenarediti, in nujno bi se morali potegniti naši poslanci po raznih zborih za to stvar. Tretji so naši časniki. Ti bi činili lehko jako ranogo dobrega in koristnega v narodnem obziru, ako bi ne videli svoje glavne zadače v tem, da polemizujejo drug proti drugemu. Nam pač ni treba doraačega prepira, ta luksus prepustimo z lehkim srcem močnejšim narodora. Ravno v tem obstoji naša nesreča in to, da ne moremo doseči nič kaj koristnega, ker pri vsaki terjatvi naši nastopi le jedna stranka, druga se pa odtegne, ali pa morda celo z nasprotniki vred pobija to terjatev. Kedaj boderao vendar prevideli, da na tak način gre vse rakovo pot. Saj smo videli, kako vspešno deloval je naš Blei\veis v slavo našega naroda v svojih »Novicah". Glavni vzrok temu je pa bil, da ni imel nikakoršnega domacega nasprotstva. Odkar se je pa zaplodilo med nas toliko časnikov, trobi pa vsak svojo, iri narodna jedinost, narodna moč šla je rakora žvižgat. Cetrto sredstvo narodne vzgoje so pa naša narodna društva in naše čitalnice. Zeleti bi le bilo, da bi bili vsi ti zavodi vedno le ognjišča, pri kojih bi se ogrevalo občinstvo za svojo domovino; in da bi ne trosili plamen razpora po Slovenskem, kakor se sem ter tje dogaja. C e je kakerau narodu potrebna sloga,jepotrebnagotovo Slovencem tako, kakor lačnemu kos krnha. Pomnimo: »sloga jači, nesloga tlači!" Brez sloge ni napredka, brez narodne sloge je naroden propad. 102. Zadnje poglavje! — Le še par besed, preden se poslovim od čestitih bralcev. Da je narodna vzgoja potrebna, o tetn ni dvoraiti; kajti v strogo narodnera smislu vzgojeni otroci ne bodo nekoč samo dobri in vrli narodnjaki, ampak tudi dobri in požrtovalni državljani. Z vspehom jačiti in dopolnjevati sile katerega si bodi naroda more le narodna vzgoja, ona vzgoja, ki je izšla iz naroda samega za narod sam. Poranite: Dober Slovenec ljubi svojo domovino, svoj jezik, svoj narod, svojega vladarja, on je vedno pripravljen žrtvovati se zanj; on je veren, usmiljen, on ljubi resnico in pravico, on je poštenjak. — S tacimi lastnostimi obdarjen narod ne pojde v nič, ne bode ga razdejal vsak vihar, ampak po vsakem navalu nastopil bode še jači na pozorišče. Toda pri narodnera vzgojevanji ne bode nas vodila nikdar raisel, da bi prezirali ali zaničevali kateri si bodi drug narod ali jezik, saj vemo dobro, kolikega kulturnega pomena so tudi ranogi drugi jeziki; tudi vemo, da imajo tudi drugi narodi izvrstne lastnosti. Te bode pa cenil vedno vsak pošten narodnjak. Toda radi vseh kreposti niraa biti primoran noben narod, da bi trpel pod slabimi lastnostimi kakega druzega naroda. Ni raoško govoriti o tako zvanih inferijornih narodih, med koje so šteti tudi Slovenci, in ni rnoško delati potem zapreke tem narodorn, ako streme po viši omiki na narodni podlagi. Na kateri podlagi naj se pa potera preleve inferijorni narodi v superijorne ? Mari na tuji podlagi? — To bila bi tako gorostasna pedagogična nesmisel, da je ne najderao večje nikjer. To se prav.i, narod zadrževati nalašč v inferijornosti, to se pravi, narodu braniti, da se izomika, to se pravi, živemu narodu kopati grob, ter ga tirati s silo vanj. Tako ravnanje je nečloveško. (Konec.)