I I
o o o o o_ VG5
, „.¿ione in abbon. postale Poštnina plačana v gotov.
943-XXI
Marec April
•SALEZIJANSKI VESTNIH izhaja vsak mesec. Letno stane 10 L (za inozemstvo 14 L. Izdaja: Salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Tiska sal. tiskarna Rakovnik - Ljubljana. Predstavnik lastnika in tiskarne: dr. Jože Valjavec.
Urednik: Tone Vodd.
vodstvo sotrudstva opozarja na sledeče:
1.	Kadar kaj naročate, nikar ne pozabite podpisati se. Sporočite tudi kraj, kjer stanujete, to je vas, ulico in pošto.
2.	Vse dopise in pošiljke naslavljajte na „Vodstvo salezijanskega sotrudstva, Rakovnik — Ljubljana 8".
3.	Kadar pošiljate denar, Vas vljudno prosimo, da nam namen pošiljke sporočite ali v pismu ali na karti, najboljše in najbolj poceni pa je, če napišete zadaj na položnici, posebno če pošiljate za več namenov hkrati. S tem nam omogočite hitro in točno poslovanje.
4.	Če letos še niste ničesar prispevali za kritje tiskovnih stroškov Salez. vestnika ali za druge salezijanske namene, nikar ne pozabite. Od Vaše darežljivosti je veliko odvisen napredek naše družbe. Bog Vam bo bogato poplačal.
Skupna pošta
1.	Vsem, ki so se trudili za pridobitev novih sotrudnikov in sotrudnic, izrekamo iskreno zahvalo. Le še naprej, da kar najbolj povečamo njihovo število!
2.	Vse, ki pišejo ali kaj pošljejo, prosimo, da se podpišejo vedno s popolnim naslovom: ime, kraj, pošta, — sicer ne moremo odgovoriti.
3.	Pri pošiljanju denarja, prosimo, naj natančno označijo namen, zakaj pošiljajo, sicer ne vemo, kam vknjižiti. Ker je v sedanjem času težava z dopisovanjem, bomo odslej vse pošiljatve, ki bodo brez označbe, smatrali za dar.
4.	Blagim sotrudnikom in sotrudnicam želimo vesele velikonočne praznike.
naši umrli sotrudniki in sotrudnice.
Kmetu: Frančiška, Skrljevo; Družina Mausar, Praproče; Perša Marija, Zg. Zadobrova; Rogelj Marija, Preserje; Koželj Katarina, Kamnik; Babnik Anton, Višnja gora: Mosec Frančiška, Martinj hrib: Mikš Marija, Vrhnika; Jerič Marija, Gorenja vas: Šober Rozalija, Ljubljana; Lap Fani, Zabjek;
V Gamberku nad Zagorjem ob Savi je 13. februarja nenadoma umrl Albin Kovač. Bil je v najboijših moških letih. Kot odločen in prepričan katoličan je tudi svojo številno družino zapušča
9 nedoraslih otrok ....... vzgajal v pristnem
katoliškem duhu. Enega, najstarejšega sina Albina, je celo posvetil Bogu v Sale-
Janežič Marija, Peščenjak;
Keržič Stanko, Begunje;
Klemenčič Marija, Dobrunje;
Jarc Amalija, Planina:
Jakše Frančiška, Rob;
Pintar Veronika, Rakitnica;
Trdan Andrej, Rakitnica:
Andlovič Marija, Ljubljana;
Habjan Uršula, Luče;
Plinšek Marija, Zelimlje;
Jurca Amalija, Planina.
zijanski družbi. Gotovo ni bila lahka ta žrtev, zato pa toliko lepša, plemenitejša in zasiužnejša. In Bog mu jo bo na priprošnjo sv. Janeza Boska gotovo tudi obilno poplačal. Spolnimo bratovsko dolžnost in molimo za njegovo dušo kakor tudi za duše drugih pokojnih dobrotnikov.
Gospod, do j jim večni pokoj!
#\MKI VEilMK
GiLAiJDLO ZA ***** flALEZGJJAtNCKO *** QOTRUDSTVO ****
L. XXXIX.
Marec
April
1943/XXL
CeMi tA-adzdvak w. 'Jom&zo. SoMca
siaiezifcuiiliim ¿otcudiaikom in sotcticUticavn
Zaslužni sofrudniki 111 sotrudnice!
Po priprošnji Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska naj božji Zveličar obilno blagoslovi vas in vse vaše drage.
Voščim vam, da bi v letu 1943. prejeli v najobilnejši meri vse milosti, ki si jih želite in jih potrebujete za svojo časno in večno srečo.
Da boste to bolj gotovo dosegli, vam za letošnje leto podajam naslednje vezilo, ki se ga skušajte z ljubeznijo držati.
O d p r i m o srce zaupanju!
Bog je naš oče.
Marija Pomočnica naša m a t i.
Z nebes bedi nad nami d o n B o s k o , naš vodja, naš u -č i t e1 j, naš p r i p r o š n j i k .
Z velikim zaupanjem se torej zateči m o pod plašč božje Previdnosti, kakor se dete zateče k svoji materi.
Nikar ne pozabimo: Bog je naš oče. Tako nas je ljubil, da je dal za nas .svojega Sina. In ta nas je s trpljenjem in bridko smrtjo na križu rešil iz satanove sužnosti in nam odprl vrata v nebesa. Tolažiti nas mora še sladka zavest, da nas ljubi Oče, ki je vsemogočen, ki v svoji ljubezni do nas lahko stori, kar hoče.
Utegne se zgoditi, da bo terjal, naj hodimo z Njim po trnovi poti trpljenja. To bo pač zato, da postavi na preiskušnjo našo vero ali da se prepriča o naši ljubezni do njega. Pa naj bo tako ali tako, eno je gotovo: za vsako našo žrtev, za vsako solzo in za vsako kapljico krvi bomo obilno poplačani.
Sicer pa je prav, da se v teh silno bridkih časih posvetimo zadoščevanju, kajti le to bo na trpeče človeštvo zopet priklicalo blagoslov ljubezni in miru.
Vem: getsemanske ure, ure trpljenja, ki nam zadajajo krvave in pekoče rane, so neskončne, kar nočejo miniti. Toda Bog nas ni pozabil. Da nam utoli skeleče bolečine, bo poslal iz nebes ne angela, marveč svojo dobro Mater, Tolažnico žalostnih in trpečih. Pod križem se je Marija naučila zdraviti rane trpečemu človeštvu.
In končno, moji dobri sotrudniki in sotrudnice, ali ne bedi z nebes nad vami sv. Janez BoskoV Z ljubeznijo gleda na vaše delo, kako velikodušno pomagate njegovim ustanovam, in prosi Boga, naj vas povsod spremlja njegov blagoslov.
Pogum torej! Še naprej velikodušno nosimo svoj križ. Večkrat obudimo namen, da hočemo nositi svoj križ tudi zato, da bi Bog olajšal trpljenje našim številnim bratom po svetu.
Preteklo leto, ko smo slavili stoletnico mladinskih domov, bi bili morali preživeti v slavju in veselju ter v načrtih za nova podjetja. Pa smo ga preživeli v resni zbranosti in molitvi, kakor so terjale okoliščine.
Toda čeprav ni bilo nobenih zunanjih slovesnosti, se je vendar.vsa salezijanska družina tesno zgrnila o-krog don Boska in njegovega naslednika.
Tu se moramo don Boskovi sinovi prisrčno zahvaliti sv. očetu Piju XII.,
21
Vrhovni predstojnik Peter Ricaldone (v biretu) med sobrati na Rakovniku 1. ¡938.
ki je bil ob tej priložnosti še posebno očetovsko ljubezniv, kakor tudi prevzvišenim gospodom kardinalom In škofom, raznim državnim poglavarjem, ministrom in drugim, o-blastem za njihove iskrene čestitke
in za njihovo sodelovanje.
*
Tudi katekizemska križarska vojska, ki je v sedanjih okoliščinah velikega pomena, je dosegla lepe uspehe. Zato mi dovolite, predragi so-trudniki in sotrudnice, da vas znova povabim k delu. Podpirajte še naprej to gibanje. S tem kar najuspešneje sodelujete pri nujni duhovni obnovi tako vsakega posameznika, kakor družine in vsega človeškega občestva.
Gibanje, ki korenini globoko v e-vangeliju in krščanski veri, ne sme biti rahel plamenček, ki ga vsaka sapica upihne, marveč skala, ki stoji za veke. Temeljito poznanje krščanskih resnic je potrebno vselej in povsod. Le tako moremo uspešno braniti vero in reševati duše.
Salezijanska družina je z veliko ljubeznijo praznovala škofovski jubilej svetega očeta. Novice, ki smo jih dobili izza meja, so pičle in nepopolne, a vendar vesele, saj nam poročajo, s kakšnim prisrčnim navdušenjem so povsod slavili Kristusovega namestnika. Molite, veliko molite tudi vi za svetega očeta, da bi ga Bog razsvetlil in utrdil, da bo mogel veliko src privesti k resnici in ljubezni, v Cerkev in k Bogu. Največje veselje pa bomo napravili sv. očetu z od-
ločnim, pristnim In globokim krščanskim življenjem.
sf;
Zdaj bi vam moral na dolgo in široko poročati o stanju naših ustanov in misijonov, pa mi je zaradi slabih zvez z drugimi deželami nemogoče.
Iz pičlih poročil, ki jih še tu in tam dobimo, je razvidno, da smo na splošno, četudi marsikje le z največjimi napori, obdržali vse postojanke. Ponekod pa je bilo celo kaj malega napredka. V najhujši stiski so misijonarji. Ne moremo jim poslati na pomoč ne osebja ne sredstev. Zlasti pa misijonarje boli, da marsikje sploh ne morejo izvrševati svojega apostolskega poklica. Po drugod pa zopet komaj komaj borno živijo. Vendar pa morem reči, da jim pogum nikjer ne upada. Z velikim zaupanjem gledajo v prihodnost.
Razumljivo je, da si na vso moč prizadevamo, kako bi jim kar najbolj pomagali. Hkrati pa pripravljamo nove oddelke, ki jim bodo s čilimi močmi odhiteli na pomoč, ko udari težko pričakovana ura in bodo apostolska pota znova prosta In odprta.
Z veseljem vam lahko povem, da so naša številna misijonišča polna mladih fantov, ki komaj čakajo, da bodo mogli odpluti čez morje, da bratom, ki še ne poznajo Kristusa, prinesejo njegovo luč in ljubezen.
Tudi Hčere Marije Pomočnice z veliko gorečnostjo razvijajo svoje do-brodejno poslanstvo. Vedno večji razmah njihovih ustanov je vidno znamenje, da jih spremlja obilen božji blagoslov.
NOVE USTANOVE
Število novih ustanov v letu 1942. je znatno manjše kot je bilo prejšnja leta. Pa še te so zrasle v najtežjih okoliščinah, zato pa bodo, upamo, bolj blagoslovljene.
S a 1 e z i j a n c i :
V ITALIJI: v Forliju župnijo z mladinskim domom.
Na HOLANDSKEM: v Ugchelenu noviciat.
Na OGRSKEM: v Kaisu župnijo z mladinskim domom.
22
V	URUGUAYU: v Riveri župnijo '/. mladinskim domom.
V	VENEZUELI: v La Bobi poljedelsko šolo.
Hčere Marije Pomočnice:
Hčere Marije Pomočnice so odprle celo vrsto novih ustanov. In sicer: v ITALIJI dvajset, na ŠPANSKEM dve, v BRAZILIJI eno, v EKVADORJU eno, ZDRUŽENIH DRŽAVAH dve.
NAČRTI ZA LETO 1943
Sedanje okoliščine so nam pokazale, da bi se bilo treba marsičesa nujno lotiti. Toda za uresničenje teh misli moramo počakati, da se vremena zjasnijo.
Zato je naša prva dolžnost, in hkrati moj prvi predlog, da pomnožiti) o moli t v e in spravna dela, s katerimi naj izprosimo, da se bo Bog usmilil bednega človeštva in ga blagoslovil.
Dovolite mi, zaslužni sofrudniki in sotrudnice, da vam iz ljubezni, ki nas veže za blagor duš, čisto odkritosrčno povem: nekatera spravna dela in žrtve, ki jih lahko darujemo Bogu v zadoščenje za žalitve in grehe, bi morali vsi velikodušno opravljati.
Prepričan sem, da z mano popolnoma soglašate. Spričo trpljenja, žrtev, ran, krvi in smrti toliko naših dragih je predrzno nesramna moda, nebrzdano uživanje in veseljačenje v nebo vpijoča krivica in žalitev, nepopisna sramota. Vsak pošten človek se mora odločno upreti takšnemu ravnanju.
Potrudimo se torej in z besedo in zgledom skušajmo privesti vse k pravemu razumevanju in dejavni ljubezni za tiste, ki trpijo. Zdaj ni čas, da bi izzivali jezo božjo; zdaj je marveč čas, ko je treba moliti, za-doščevati in spokorno živeti.
Iz tega, kar sem povedal, skoraj nujno izvira nova dolžnost. In to je moj drugi predlog.
Lepo in potrebno je, ako molimo za naše trpeče in mrtve brate. A to še ni dovolj. Treba je tudi, da pomagamo tistim, ki so v veliki in skrajni stiski. Kot udje velike sale-zijanske družine ste si vzeli za nalogo, da po vzgledu sv. Janeza Boska pomagate mladini. Zato se v
imenu sirot in najbolj zapuščenih otrok obračam na vas z gorečo prošnjo.
V začetku 1. 1941. sem vam predložil načrt, da nameravamo v spomin na prvo stoletnico salezijanskih mladinskih domov odpreti v vsaki In-spektoriji nov dom za zapuščene dečke. To bi pomenilo več. ko petdeset novih zavodov!
Načrt je bil navdušeno sprejet in se bliža uresničenju. Treba bo pa premagati še mnogo žrtev. Tu bomo morali vsi velikodušno prijeti za delo. Vendar trdno upam, da ko mine sedanja huda ura, se bodo začeli drug za drugim dvigati novi zavodi, kjer bo našlo zavetje na tisoče sirot.
Vendar moramo pa že tudi sedaj misliti in skrbeti za uboge sirote. Zato nameravamo že sedaj sprejeti večje število sirot in jih porazmestiti po obstoječih zavodih. V ta namen vas prosim, predragi sofrudniki in sotrudnice, da se pri tem svetem delit izkažete s svojo znano darežljivo-stjo.
Gotovo vas bo veselilo, ako vam povem, da sem po vojski v Abesi-
Marija nas kliče k molitvi, zadoščevanju in pokori... Ali se udeležujemo pobožno-sti prvih sobot? Ali se pripravljamo na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu?
23
niji ponudil oblastem dve sto mest za sirote. Po bombardiranju Turina dne 20. novembra sem jim znova ponudil, da smo pripravljeni sprejeti prav znatno število sirot. Številni naši zavodi so vzeli pod streho veliko osirotelih in zapuščenih dečkov.
V teh resnih časih mora biti ljubezen do bližnjega res velikodušna, praktična in za vse pripravljena.
Kdor bi hotel ovekovečiti svoje i-me ali ime koga svojih dragih, s tem da bi ustanovil zavod za sirote, ki bi se po njem imenoval, naj ve, da prav sedaj najbolj potrebujemo takih ustanov. Zato bo dobrotnik deležen tudi posebnega božjega blagoslova.
Ob koncu pisma se moram posebej zahvaliti vsem tistim številnim sotrud-nikom in sotrudnicam, ki so nam v znatnejši meri pomagali s svojimi darovi. Kolikor večje so potrebe, zlasti za vzdrževanje sirot in poklicev, toliko večja je tudi njihova darežljivost! Njihova zasluga je, ako moremo v toliki meri izvrševati dela krščanskega usmiljenja in pripravljati nove trume apostolskih delavcev za duhovno obnovo sveta po vojski.
Gospod naj vam poplača z naj-
obilnejšim plačilom. Najlepše, kar vam morem voščiti za novo leto, mislim, je to, naj bi vam prineslo veliko časnih in večnih darov, zlasti pa mir in red, v katerem naj bi se v Kristusovi ljubezni pobratili vsi narodi in tako dosegli časno in večno srečo.
Po prlprošnji Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska naj pride obilen božji blagoslov na vas in na vse vaše drage, zlasti na tiste, ki so kje daleč, ter na vse vaše svete želje in namene.
V Turinu ob novem letu 1943.
Duh. P. RICALDONE
vrhovni predstojnik salezijancev
DOSTAVEK — Da pomirim mnoge sotrudnike in sofrudnice, dobrotnike In prijatelje, ki bi radi vedeli, kako je z nami, vam sporočam, da pri sedanjih sovražnih napadih iz zraka nismo imeli nobene žrtve, dasiravno je bilo pet zavodov težko prizadetih. Prepričan sem, da ne bo manjkalo dobrih ljudi, ki naj nam pomagajo, da bomo mogli vzdrževati mnogoštevilne zavode, po katerih se vzgajajo zlasti naši poklici. Mnoge Izmed njih smo morali začasno premestiti Iz mest na deželo.
0L leteti MdtAici
Dvajnajstega marca je Rim in z njim ves svet obhajal četrto obletnico kronanja svetega očeta Pija XII., četrto obletnico v četrtem letu vojske.
Ob kronanju je še vladal mir. Vse prizadevanje novega krmarja Petrovega čolniča je šlo v prvih mescih samo za tem, da se mir ohrani. Še 24. avgusta 1939, na sam večer pred vojno vihro, je papež po radiu pozval „kot oče velike krščanske družine voditelje ljudstev, državnike in vojskovodje, pisatelje in govornike in sploh vse, ki imajo moč nad mislimi in dejanji bratov in odgovornost za njihovo usodo," ¡naj „pri Kristusovi krvi" poskušajo z mirno vedrostjo doseči v odkritosrčnem sporazumu medsebojno spravo.
Očetovsko opominja in svari oba tabora in pravi: „Držav, ki ne temeljijo na pravičnosti, Bog ne blago-
slavlja ... Poslušajo naj nas močni, če hočejo, da bo njihova moč ne v razdejanje, marveč v podporo in o-brambo ljudstvom pri njihovem mirnem delu."
Vojni vihar se je kljub pozivom Kristusovega namestnika z vso silo razbesnel in povzročil morje gorja.
Petrov čolnar pa je od takrat podvojil svoje napore: še dela z vsemi močmi za mir, ki naj temelji na pravičnosti; obenem pa blaži z deli vseobsegajoče krščanske ljubezni neizrečeno trpljenje, ki ga je vojska prinesla s seboj in ki raste od dneva do dneva.
In glejte! Danes po vsem svetu ponavljajo za ureditev sveta v bodočnosti papeževe besede: prostost, pravičnost, sodelovanje, varnost posameznih narodov. Ponavljajo jih za papežem ne morda samo zato, ker je to njegov
- 24 —
Čutimo, da papeže- Sv. oče Pij XII.	pri spravni pobožnosti 8. XII. 1942. vnovič va beseda vedno glas- posveča svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu, neje odmeva po vsem
svetu.	Bog ne daj, da bi kdo, ki se pri-
Vsi dobro in pošteno misleči kar	števa kakor koli k don Boskovi dru-
nagonsko čutijo, da se je treba v	žini, šel na limanice raznim zlona-
času sedanje stiske zgrniti okrog skup-	mernim lažnim novicam in govoricam
nega očeta, poslušati njegov glas, bra-	o papežu ali jih celo ponavljal za
niti njegov ugled, veliko moliti zanj.	drugimi in širil.
Z;nano je, kako je bil don Bosko	Naša življenjska modrost boti tale:
iz dna duše vdan papežu in kako je	„Kdor je kakor koli zoper papeža,
svojo vdanost ob vsaki priložnosti	je v zmoti ali je pa hudoben. Ne
pokazal z besedo in dejanjem.	bomo ga poslušali. Pač pa bomo nje-
To mora biti značilna poteza tudi	ga, Kristusovega namestnika, vedno
vsakogar, ki hoče biti don Boskov	spoštovali, poslušali, ljubili in bra-
sodelavec: Vse za papeža, Kristuse-	mili." To je sveta dolžnost vsakega
vega namestnika!	katoličana!
hal M&j/ies
Svetopisemski Mojzes, voditelj Izraelskega ljudstva, je bil velik mož. Smelo lahko trdimo, da mu je v zgodovini le malo enakih. Ni ga pa človeka, ki bi se mogel ponašati, da je Bog ž njim tolikokrat in neposredno govoril, „od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem" (2 Mojz 33, 11).
Še preden ga je postavil za voditelja izvoljenemu ljudstvu, se je Mojzes odločno potegoval za svoje zatirane brate. Ko je nekoč videl, kako je Egipčan po krivici pretepal Izraelca, mu je v sveti jezi zavrela kri, planil je nadenj in ga ubil (2 Mojz 2, 11).
In potem ko je prišel pred mogoč-
nega faraona, da osvobodi teptane Izraelce, ni prav nič trepetal. Brez strahu je ošabnemu mogočnežu očital vse krivice, ki so jih Egipčani prizadevali njegovim bratom. Kot neustrašen božji poslanec je zahteval od njega, da naj izpusti božje ljudstvo z vsem njegovim živim in mrtvim i~ metjem, da pojde v puščavo in tamkaj daruje svojemu Bogu. Toda faraon se je zakrknil in ni spolnil božjega povelja. Šele strašne šibe, ki jih je Bog poslal po Mojzesu nad egiptovsko deželo, so omehčale trdovratno faraonovo srce.
Tedaj so se Izraelci dvignili in šli iz Egipta. Toda koliko so morali še
Prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij '
Pomočnice
pretrpeti, preden so dospeli v obljubljeno deželo! Pred njimi je bilo Rdeče morje, za njimi z veliko vojsko faraon, ki mu je bilo žal, da jih je bil izpustil. Pred njimi je bila žgoča puščava brez vode, brez hrane, za njimi spomin na egiptovske lonce, polne mesa in čebule. Čakalo jih je štirideset let tavanja po puščavi. Čakali so jih silni boji z ondotnimi narodi...
Trda je bila pot iz poganskega E-gipta v obljubljeno deželo, iz mrke sužnosti v zlato svobodo!
Ali imeli so človeka, božjega poslanca, ki jih je varno vodil skozi vse nadloge in stiske. Imeli so Mojzesa.
Pri Rdečem morju je Mojzes na božje povelje stegnil roko: vode so se razdelile in napravile pot, da so šli Izraelci po suhem čez morje. In ko so bili na drugem bregu, je spet stegnil roko in morje se je vrnilo in zagrnilo vso faraonovo vojsko z bojnimi vozovi in konjiki vred. ..Ko je ljudstvo umiralo od žeje, je. grenko puščavsko vodo spremenil v sladko; drugič je s palico odprl skalo, da je iz nje privrel močan studenec.
Ko je bilo ljudstvo lačno, mu je iz-
3žman med mladino pred cerkvijo Marije a Rakovniku.
prosil od Boga mane in prepelic, da so jedli, kolikor so hoteli.
Ko so se bojevali z Amalečani, je Mojzes s povzdignjenimi rokami molil na hribu, dokler niso Izraelci popolnoma zmagali.
Več ko enkrat je ljudstvo godrnjalo v puščavi zoper Boga in se ¡mu upiralo. Ali Mojzes je z molitvijo in pokoro vselej utolažil jezo božjo, da se ni razvnela do pokončanja. Ko pa so pod Sinajsko goro odstopili od Gospoda ter si naredili zlato tele In ga ga molili, je Bog v svojem srdu sklenil, da pokonča uporno in trdovratno ljudstvo. Tedaj je Mojzes padel pred njim na obraz in ga s silnimi prošnjami rotil, naj odpusti in prizanese. Če pa ne, naj tudi njega izbriše iz svoje knjige, ki jo je pisal. Gospod je uslišal Mojzesovo molitev; prizanesel je ljudstvu in ga ni pokončal, pač pa mu je poslal hudo kazen, s katero naj bi zadostili za svoj greh (2 Moj z 32, 7-35).
Tudi slovensko ljudstvo ima svojega Mojzesa!
Bog nam ga je dal in poslal, da bi nas vodil skozi zmedo in stisko sedanjih dni, ko so vsi drugi to-
liki» obetajoči vodniki odpovedali.
Ko onemogli blodimo po žgoči puščavi življenja, žejni in lačni večne resnice, nas naš Mojzes s svojo razsvetljeno besedo napaja iz neusahljivih studencev božjega razodetja, reže nam kruha, ki njega moč nikoli ne mine.
Svari nas ¡11 opominja, naj se ne oziramo ne na levo ne desno, da ne pademo v žrelo kateremu izmed apokaliptičnih zmajev. Naj ne hodimo za lažnivimi preroki, ki prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi.
Ko omagujemo pod težo križe v in trpljenja, dviguje 011 roke k Bogu in moli, da ne bi podlegli. Ko godrnjamo, se upiramo in malikujemo dela človeških rok, leži na obrazu pred Gospodom in dela za nas pokoro, da bi utolažil jezo božjo. Njegovo sroe v silni stiski vpije: „Gospod usmili se svojega ljudstva in mu prizanesli"
To je naš Mojzes, prevzvišeni gospod dr. Gregorij Rozman, škof ljubljanski!
Ob njegovi šestdesetletnici, ki jo praznujemo v tihi ljubezni, mu vsa velika salezijanska družina na Slovenskem obljublja, da bomo kot zvesti otroci slovenskega naroda trdno
stali ob njegovi strani. S svetim spoštovanjem, kakor nam veleva don Bosko, borno poslušali in spolnjevali njegove ukaze in želje. Z njim se bomo vojskovali zoper naše naj-	, „ ,
hujše sovražnike, zoper novodobno poganstvo in zoper brezbožni komunizem. Ž njim bomo molili, trpeli in delali pokoro za naše grehe; in 7. njim se bomo tudi veselili, ko nam za poj o velikonočni zvonovi. Njegovo škofovsko geslo: Križa teža in plačilo veljaj tudi za nas.
Bog nam o-hrani našega škofa še mnogo let, da nam bo kazal pot k pra- Škofovska palica dr. vi sreči, zado- Gregorija Rozmana z voljnosti in vse- njegovim grbom in stranskem miru.	geslom.
\) za \fxMlc
Dne 8. aprila mine petdeset let, odkar je umrl knez Avgust Czarto-ryski. V spomin na to obletnico si oglejmo njegovo orjaško borbo za poklic.
Knez Avgust je bil sin plemenite poljske družine Czartoryskib. Czar-toryski so bili v sorodu z raznimi kraljevskimi hišami v Evropi. Kot taki so imeli pravico do poljskega kraljevskega prestola. Seveda so bile to le sanje bodočnosti, ko se bo Poljska otresla tujega robstva.
Knez Ladislav Czartoryski se je poročil s kneginjo Amparo, hčerko španske kraljice Marije Kristine. Iz tega zakona se je rodil 2. avgusta 1858 prvorojenec Avgust.. Bil je veselje in upanje mladega knežjega para, pa tudi vsega poljskega naroda, ki je rav-
no v tistih časih hudo trpel pod tujčevo peto.
Mladi knez je preživel svojo mladost večinoma v tujini. Ker je bil precej slabotnega zdravja, ga je oče pošiljal v najznamenitejša svetovna zdravilišča. Med tem jc študiral in se izobraževal svojemu stanu in bodočemu poklicu primerno. Imel je veliko priložnosti, da bi se vdajal veselemu življenju, zabavam in razkošju. Toda vse to ni kneza prav nič veselilo. V duši se mu je začel polagoma oglašati klic, naj bi zapustil posvetni hrušč in trušč in se popolnoma posvetil Bogu.
Leta 1883., ko je bil mladi knez že polnoleten, se je srečal z don Bo-skom. Spoznal ga je in vzljubil. Po-sihdob sta si s svetnikom večkrat dopisovala. Naslednje leto ga je pri-
27
69	
	m ■j ' '".-i J
Knez Avgust Czartoryski pred vstopom v Salezijansko družbo.
šel celo obiskat v Turin. Tu je prvič izrazil željo, da bi rad postal duhov--1 nik.
Don Bosko mu je v svoji previdnosti svetoval, da naj se o tem pogovori s svojim očetom. Oče Ladislav se je ustrašil, ko je zvedel za sinovo namero. Prvorojenec Czarto-ryskih, ki ima pravico do kraljevskega prestola, naj postane duhovniki? Ne! Da bi mu obrnil misli drugam, ga je poslal v vrtinec najbolj veseljaške posvetnosti. Vrstili so se koncerti, plesi, zabave, pojedine, A mladega kneza tudi to ni odvrnilo od njegove namere. Ostal je trden. V nevarnosti je nenehoma ponavljal: „Gospod, ohrani mi čisto in neomade-ževano sroel"
Gospod ga je uslišal.
Po štirih le ih trdega boja z očetom in z don Bos ko m, ki mu je delal vse mogoče zapreke, da bi dodobra preskusil njegov poklic, Se mu je spolnila vroča želja. Dne 30. junija 1887. leta je stopil v don Boskovo družbo. Šest mescev je preživel kot pripravnik, eno leto kot novinec, in 2. oktobra 1888. leta je napravil redovne zaobljube. Odslej je bil popolnoma don Boskov, salezijanec z dušo in telesom.
Zdaj se je knez Avgust z vneme« poprijel bogoslovnega učenja. Toda njegovo šibko telo ni bilo kos veliki gorečnosti. Začel je bolehati.
Ko so Czartoryski zvedeli za njegovo bolezen, je oče Ladislav storil vse, da bi sina potegnil nazaj v svet. Poslal je v Turin hišnega zdravnika z naročilom, naj Avgusta takoj odpelje v zdravilišče v Švico. Ali mladi knez se ni vdal.
Očetov poslanec se je obrnil na turinskega kardinala s prošnjo za posredovanje. Kardinal je pisal vrhovnemu predstojniku salezijancev, Mihaelu Ruu, češ da so zahteve kneza Ladislava pravične; zato mu je svetoval, naj ustreže očetovi želji, kajti to bi koristilo tudi Salezijanski družbi. Rua pa je odgovoril, da ne more in ne sme delati proti želji in volji kneza Avgusta, in to tem manj, ker mu je sam don Bosko obljubil, da ga ne bo nihče silil iz Družbe.
Ko je odposlanec le še in še silil v kneza, mu je ta preprosto pa odločno odgovoril: „Redovnik sem in kot redovnik hočem umreti."
Boj za poklic še ni bil končan. Mogočni poljski knez se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi bil njegov sin navaden, ubog redovnik. Saj nima niti vsega najpotrebnejšega, kaj šele da bi si mogel privoščiti primerno zdravljenje. Če knez ostane pri sale-zijancih, je to zanj gotova smrt.
Take misli so se podile po glavi očetu Ladislavu Czartoryskemu. Sklenil je storiti vse, da sina ukloni.
Pisal je v Rim in naprosil razne odličnike, naj bi posredovali pri svetem očetu, da bi Avgusta oprostil zaobljub. Rim je odgovoril: „Dokler knez Avgust sam ne zahteva, ga ni mogoče oprostiti zaobljub."
Knez Ladislav pa se še ni vdal. Poslal je sveti stolici spomenico, v kateri dolži salezijance, češ da zlorabljajo Avgustovo pobožnost, tenko-vestnost in bolehnost v želji, da bi se polastili njegovega premoženja. Zahteval je, naj sina razvežejo zaobljub in ga prisilijo, da zapusti Salezijansko družbo in se vrne domov.
Ko je knez Avgust zvedel o tej spomenici, je bil silno žalosten. Želel je popraviti krivico, ki se je zgodila njegovi ljubljeni Družbi. Pisal je v
28
Rim, da je popolnoma prostovoljno, ne da bi ga kdo silil, stopil v Salezi-jansko družbo; da se je don Bos k o celo protivil in ga sprejel le na priporočilo svetega očeta.
Sveta stolica je o tem pismu poročala knezu Ladislavu in mu svetovala, naj pusti sina pri salezijancih. Oče je končno uvidel, da je vse prizadevanje zaman. V boju za poklic je zmagal sin. Lepota in sreča duhov-skega stanu ga je tako pritegnila, da se je odpovedal vsemu, kar more dati svet s svojo srečo, slavo in bleskom. Odpovedal se je celo svoji družini,
J. Marin:
Za
Sreča!
Vsi se pehamo za njo. V našo bit je položeno neutešljivo hrepenenje po njej. Slednji korak, vsako dejanje, zadnji neopazni drget srca je nezavedno usmerjen k njej, k edinemu, velikemu našemu cilju, k sreči.
Eden je naš cilj, a vendar se naša pota križajo, razhajajo, se izgubljajo na levo in desno. Katera je prava?
Aleksander Veliki si je podvrgel polovico sveta. Milijoni so mu bili pokorni. Pa je nekega dne stopil v njegovo sobo višji častnik in ga našel solznega.
„Prijatelj, čemu se žalostiš? Glej, ves svet je tvoj. Česa ti manjka?"
Vladar mu je odvrnil:
„Premajhen je svet, da bi mogel zadovoljiti človeka."
Mogotci si kopičijo premoženje. V zlatu in svili se kopljejo, pravljično bogastvo jih obdaja, toda sreče ni 1 Vedno si želijo še. tega, bojijo se onega. Sreče ni, ni!
In še so ljudje, ki živijo po geslu: predaj se vetrovom! Udinjajo se strastem, planejo v metež nebrzdanih čutov, valjajo se v kalužah pohote in
starci pri petindvajsetih letih segajo po samokresu, ker jim tako življenje ni vredno življenja.
Kje je sreča?
„Kjer tebe tii!" odgovarja pesnik.
Ali res?
Zazrl sem se v nedolžne očke otroka. Nebesa so odsevala iz njih.
Videl sem čistega mladca, ki mu v svetišče srca še ni pljusknil uma-
kajti odtistihmal se je razmerje med očetom in sinom zelo zrahljalo.
Knez Avgust Czartoryski je dosegel svoj cilj. Bil je redovnik. Bog je poplačal njegovo stanovitnost. Izpolnil mu je še zadnjo željo: da bi umrl kot duhovnik. V mašnika je bil posvečen 2. aprila 1892. In dobro leto kesneje, v soboto pred belo nedeljo 8. aprila 1893, je preizkušen v dolgotrajnem trpljenju umrl kot svetnik v salezijan-skem zavodu v Alassiu. Spolnila se je njegova beseda: „Redovnik sem in kot redovnik hočem umreti."
iceca
zani svet. Svežost in ljubkost je dehtela krog njega. Nasmejano lice, zaupne, široko odprte oči so govorile o sreči.
Usmiljena sestra se do smrti utrujena vrača od bolnika v mir samostanske kapelice. V gubah na obrazu, v izrazu obličja ji berem sledove toliko neprespanih noči, trpljenja dolgih, dolgih let. Pa te gube so mehke, pesem se skriva za njimi. Ovele ustne šepetajo ime Zaročenca in trepečejo v veselem pričakovanju...
Velikonočni zvonovi kličejo k vstajenju ...
— 29 —
Zakaj pa so srečni ti?
Boga nosijo v duši. Ne želijo si ničesar, saj imajo Njega. Ne bojijo se ničesar, saj je On pri njih. Če trpijo, ne čutijo. Razočaranj ne poznajo. Srečni so, ker srečo nosijo v
sebi. In ta sreča je Bog.
Ko hrepenimo po sreči, hrepenimo po Njem. Ne iščimo je drugod, ker je našli ne bomo, zakaj: „Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Bogu," je zapisal sveti Avguštin.
PzLi/imutpJlc ki d&k
(Iz Spominov na počitnice 1. 1942. Spisal: n.)
Po kosilu precej soparnega dne v avgustu, sem se sprehajal v Lanzu s priletnim, a sila prijaznim Švicarjem. Ker se mi je tujščina še precej zapletela in sem eden onih, ki rajši poslušajo, sem ga pobaral:
„Ej, gospod 6., vi, ki ste poznali sv. Boska in toliko let skupaj živeli z svetniškim njegovim prvim nasled-slednikom Mihaelom Ruom, pripovedujte mi kaj o Rui."
SI. Pengov, Križev pot na Bledu.
„Nočemo, da bi ta kraljeval nad nami," so vpili razbesneli Judje pred Pilatom.
- 30
„O, če bi bil Rua tukaj," začne s počasnim, a razločnim glasom, „če bi bil on tukaj, najbrž ne bi trpeli toliko
suše."
Tisti mesec in še prej dolgo dolgo ni nič deževalo. Sonce pa je žgalo kot sam ogenj. Žejna zemlja je široko odpirala svoja izsušena usta. Oblast je omejila uporabo pitne vode. Rabila jo je za namakanje. Razume se, da so po cerkvah mnogo molili za dež.
„Kako to," sem ga vprašal, „kaj je Rua znal tudi dež delati?"
„Znal, znal. Poslušajte. V Balernu smo bili. To je za Mendrisijem drugi naš zavod v Švici..."
„Kdaj so prišli salezijanci v Švico?" sem mu Isegel v besedo.
„Kmalu po Boskovi smrti. Takoj naslednjega leta 1889...
No, nekoč nas obišče v Balernu Rua. Tisto poletje je pritisnila nenavadno zgodaj huda suša. Še vse daljša in hujša kot je letošnja. Žito bi moralo iti ravno v klasje, ponekod je že kla-sovalo, pa je kar zastalo. Slaba letina je grozila. Vse je tarnalo.
Tedaj pride Rua, kot sem rekel.
Kakor vsako leto je imel tudi tisti-krat shod za salezijanske dobrotnike in dobrotnioe. Na koncu govora, ki je izzvenel ves v zahvalo in spodbudo, dostavi: »Po shodu bo blagoslov z Najsvetejšim. Z živo vero in trdnim zaupanjem prosimo vsi Boga blagoslova. In videli boste, da vam bo dal poleg nebeškega tudi obilo zemeljskega blagoslova___«
Med litanijami se je potemnilo, med blagoslovom so udarile prve kaplje. In ko so hoteli ljudje iz cerkve, so morali vedriti."
„Kaj pa, gospod B., če se že prej ni pripravljalo za dež," sem ga podražil. „Ni bilo že prej oblačno?"
„Kaj, oblačno?" je bil malo hud, „saj sem bil zraven. Sonce je sijalo
kot vsak dan. Pa če bi tudi bilo, tako hitro in tako lepega dežja po taki suši še nisem videl, pa imam že o-sem križev na plečih.
Nekaj podobnega se je zgodilo par let pozneje v Betlehemu v Palestini. Ljudstvo ga je začelo očitno nazivati »priprošnjik za dež«. Tako živo so bili prepričani, kaj vse premore njegova sveta, goreča molitev."
„Ali ga še sedaj tako imenujejo'.'1" sem ga vprašal.
„Ne vem. Morda še sedaj. Taki dogodki se ne pozabijo kar tako.
Sicer pa poslušajte, kaj in kako je sv. Janez Bosko mislil o Mihaelu Rui: »Če bi Rua hotel, bi delal čudeže!« In kardinalu Vivesu je bil Rua »živa relikvija Janeza Boska«.
In nekdo drugi je rekel: »Videl sem čudež, čudež sem videl. Bosko je vstal v Rui. Rua ni samo naslednik, ampak drugi Bosko!«"
Opomba onim, ki šc ne poznajo Mihaela Rua.
Rodil se je v Turinu 9. junija 1837.
Že v zgodnji mladosti je prišel k sv. Bosku, študiral pri njem v Valdoku gimnazijo in bil že kot klerik njegov prvi pomočnik, kot duhovnik pa njegov namestnik in končno njegov naslednik.
V njem so se živo izražale vse kreposti svetniškega učitelja Boska. Najbolj pa serafsko združenje z Bogom, dobrota in ljubezen do bližnjega, strogost do sebe, čudovita delavnost in vnema za vse dobro.
Ko je postal Boskov naslednik, je v 20 letih kar popetoril število sa-lezija tiskih zavodov. Boskovo ime je ponesel v Ameriko, Azijo in Afriko; njegovi misijonarji so sejali seme krščanstva v zelo težavnih razmerah.
Rua je sveto umrl 6. aprila 1910, Sloves o njegovi veliki svetosti za življenja je po smrti še zrasel. Sedaj se vrši v Rimu razprava, da bi bil prištet med blažene. Prosimo Boga, naj pospeši dan, ko bo Rua deli) z Boskom tudi čast oltarjev, kakor je na zemlji delil z njim vse, trpljenje in stiske, srečo in veselje.
OZ + +
NASDM
MOflOO
-jji—^—5)«—¿je -*|e ->|e -i|e- --sji--^—ijf—j-
O V + + +
Mid^ai^Jici žete v
Objavljamo nekaj odlomkov iz misijonskega poročila, ki ga je znani salezijanski misijonar na Japonskem, msgr. Cimatti, poslal vrhovnemu predstojniku v Turinu. Pismo je bilo pisano julija 1941. Takole pravi:.
Kdaj bo prišlo to poročilo, če bo sploh prišlo, Bog sam vel Ker se meseca rožnika konča naše misijonsko leto, vam želim kaj malega povedati o našem skromnem delu, ki smo ga z božjo pomočjo kljub težkim okoliščinam tudi letos mogli dovršiti. To je vsakoletni dar, ki vam ga navadno poklanjamo za god, hkrati pa tudi znamenje prisrčne zahvale vsem ti-
stim, ki so nam kakor koli priskočili na pomoč.
Kakor je znano našim sotrudnikom, je letos prevzela cerkveno oblast v posameznih okrožjih domača duhovščina. Izredno važno dejstvo je tudi, da je Japonska država pravno priznala katoliško vero in jo tako ze-načila z drugimi priznanimi verami v soglasju z najnovejšim zakonom o verah. Prav tako je tudi Cerkev izdala in potrdila nekak zakonik, ki urejuje v soglasju z novim zakonom notranjo organizacijo katoliške cerkve na Japonskem. Posledice tega preobrata so res zgodovinske važnosti in tolikšne-
SI Pengov, Križev pot na Bleda.
Ki je za nas težki križ nesel...
ga pomena, da jih sedaj niti slutiti ne moremo. Uspehi bodo odvisni seveda predvsem od tega, kako se bo delo razvijalo po smernicah katoliške akcije, kako bodo katoličani dejansko sodelovali in kako bodo vse svoje sile znali složno usmerjati k skupnemu cilju, ki je slava božja in rešitev duš na Japonskem.
Ker sem vam o važnejših zadevah poročal že mesečno, bom tu podal le splošen pregled čez preteklo misijonsko leto. Pri tem pa se bom oziral tako na misijonsko delo v A-postolski prefekturi, kakor na delo v salezijanskih zavodih v Tokiju.
Misijonska postaja v mestu Nebe-oki, ki je sedaj najvažnejše središče v pokrajini Mijazaki, je dobila svoj stalni sedež na lastnem zemljišču.
V Takanabi smo na novo uredili poslopja, ki jih je poškodoval potres; tako je omogočena še boljša izraba
starih prostorov. V mali poljedelski šoli v Mijazakiju smo spet postavili hišo, ki jo je podrl vihar. V naši obrtni šoli „Don Bosko" v Tokiju smo odprli mizarsko delavnico in začasno namestili nujno potrebne stroje v klo-riici, dokler ne bo zgrajena nova delavnica.
Tudi letos se je misijonsko delo lepo razvijalo. Družina japonskih u-smiljenk v sirotišču v Mijazakiju se je pomnožila za novih 150 oseb: tri nove sestre so se posvetile Gospodu, ¡novinke so pričele noviciat, vse pa si stanovitno prizadevajo, da bi postale svete redovnice in da bi se gospodarsko popolnoma osamosvojile. V skromni delavnici se ukvarjajo tudi z obdelovanjem bambusa. Druge vrše raznovrstna dela v zavodu in .hodijo v strokovne šole. Hčere Marije Pomočnice v Beppu tudi lepo delajo; predvsem skrbe za poklice; občudovanja vredna je njih delavnost na torišču socialne pomoči in dobrodelnosti. V Tokiju so tudi odprle v bližini naše župnije nov dom v Seibi z ljudskim zavetiščem, šolo in tečajem za šivanje.
Posebno znameniti dogodki v preteklem letu so bili: ustoličenje novega apostolskega administratorja, ustanovitev „družbe sv. Petra apostola za vzgojo domače duhovščine", zakonito priznanje našega malega semenišča glede na vstop v veliko semenišče v Tokiju.
Na torišču za razširjanje dobrega tiska (Tokijo in Beppu sta za sedaj naši najvažnejši središči) smo razen Vestnika in Katoliškega beriva tiskali tudi precej drugih stvari. Lotili smo se tudi izdaje večjega dela, ki obsega cerkveno glasbo In petje, prirejeno v pristnem domačem japonskem duhu. Nekateri misijonarji uspešno širijo u-gled katoliške vere z raznimi prevodi in strokovnimi razpravami. Lepo se tudi razvija „Križarska vojska krščanskega nauka", ki ste nam jo priporočili v pripravo na stoletnico salezijanskih ustanov.
Velikega pomena so bile tudi slav-nosti ob stoletnici don Boskove nove maše, o čemer sem vam že poročal.
Toda še posebno vas bo razveselilo to, da je tudi letos Gospod blagoslovil vaše sinove v njihovem apostolskem delu: v Misijonu in v Tokiju je bilo
— 32
231 krstov, 79 birm, 19 porok, 1395 velikonočnih spovedi in obhajil; vse leto pa nad 1,000.000 obhajil. V Miši jonu je sedaj 1636 kristjanov; skromen prirastek sicer (ob zaključku lanskega misijonskega leta jih je bilo 1364), toda treba je vedeti, da se od tu že nekaj let sem zelo selijo ljudje v Brazilijo, Mandžurijo, Kitajsko in drugam; iz našega Misijona se izseli na leto okoli 150 katoličanov, priseli se jih pa zelo malo. Pa tudi to je delo božje previdnosti: božje seme se širi vsepovsod in tako se naše delo veča in misijonsko delovanje zavzema vedno nove postojanke.
Gospod nas je blagoslovil tudi pri vzgoji naraščaja in mladine. Semenišče, zavodič v Nakatsu, poljedelska šola, mladinski domovi, ustanove za ljudsko pomoč in dobrodelnost tako salezijanske kakor tiste, ki jih vodijo ženske redovne družbe, oskr-bovališče za bolnike... vse to nene-homa in neutrudno dela; in marsikaka
izbrana duša stopi v naše salezijanske vrste, v veliko semenišče ali v kako žensko redovno družbo. Zares, Gospod nam neprestano pošilja duhovno in srčno tolažbo, da zmoremo prenašati težave v teh hudih časih. Pa tudi vi, dragi oče, in z Vami vsi naši sobratje, gojenci in bivši gojenci, sotrudniki in sotrudnioe in prijatelji, kateri ste nam v preteklem letu pomagali, zahvalite Gospoda, da smo mogli storiti toliko dobrega. Mi se pa zahvalimo vam in vsem dragim predstojnikom za ljubezen in razumevanje, ki ste ga bili vedno polni do nas daljnih sinov.
Molite in tudi drugim priporočite, da bodo molili za nas. Nič drugega si ne želimo, kot edinole to, da bi izpolnili svojo dolžnost do dežele, ki nas je gostoljubno sprejela, do Cerkve kot misijonarji in do Salezijanske družbe kot sinovi. Da bi se v nas in V našem delu v vsem in vselej izpolnila sveta božja volja!
in -11__it- ji__ii__ii__ii__ii__it—
LK U ~ii—ir ni—ii—ii—n—ii ir
2ALEZ ¡JAMSKEM
8 VETU ni—ii—ii—ii—ii—ir
Zlata mala ¡mm^o, uckaui^e^a. i/tzed^ta^ika
Letos dne 27. maja bo preteklo 50 let, odkar je bil naš vrhovni predstojnik gospod Peter Ricaldone posvečen v mašnika.
Petdeset blagoslovljenih duhovniških let!
Vsakih devet ali deset let mu je bila poverjena nova, važnejša služba: vodstvo Mladinskega doma v Sevilji, vodstvo Inspektorije v Južni Španiji, vodstvo vseh salezijanskih obrtnih šol. Leta 1922. je postal namestnik vrhovnega predstojnika, leta 1932. je pa bil sam izvoljen za vrhovnega predstojnika Salezijanske družbe. Ves čas se je odlikoval po toliki gorečnosti, po tolikšni delavnosti In po tako širokih pogledih, da moramo že zato ne samo omeniti, marveč tudi na primeren način obhajati ta jubilej, kolikor in kakor je to mogoče v sedanjih
okoliščinah. Tiste dni se bomo zgrnili okrog njega in se zahvalili skupaj z njim za milosti, ki mu jih je ljubi Bog obilno delil v teku polstoletne duhovniške službe. Hkrati pa bomo prosili, naj rosi nanj obilen božji blagoslov tudi v bodoče. Mislimo pa, da bodo naši dobri sotrudniki in so-tfudnice gotovo z veseljem sodelovali s salezijanci, da skupaj z njimi poklonijo slavljencu poseben dar.
Najbližji slavljenčev sodelavec in gotovo najboljši tolmač njegovih načrtov in želja predlaga, da bi predstojnika razveselili s trojnim darom.
Prvi in glavni dar naj bo v pomnoženem delu za duhovniške in redov-niške poklice, pa naj že bodo za Salezijansko družbo ali za zunanja semenišča ali za druge redovniške družine. Pomanjkanje duhovnikov in re-
33
Vrhovni predstojnik salezijaneev g. Peter Ricaldone.
dovnikov, ki se posvečajo delu za duše, ho zlasti po vojski zelo občutno; naši blagi sotrudniki in sotrudnice se bodo zavzeli za res božje delo, če se bodo zavzeli za nastajajoče poklic? s tem, da jih bodo vzgajali v družini in varoval? pohujšanja, usmerjali v zavode, kjer se bo njihov poklic o-hranil in utrdil, in jih podpirali z nasveti in tudi gmotno, kadar je to možno in umestno.
Drugi dar bo dar usmiljene krščanske ljubezni, ki je prav zdaj najbolj potrebna. Obstoji pa v zbiranju prostovoljnih darov, ki »jih bo naš vr-
hovni predstojnik porabil za vzgojo sto in sto osirotelih dečkov, kateri se zbirajo in se bodo zbirali v še večjem številu po naših zavodih po vseh krajih, kjer vojska pušča za seboj razdejane hiše in družine. Ni določeno, koliko naj bi znašal posamezni prispevek. Vsak tudi najmanjši dar bo sprejet z največjo hvaležnostjo in koristno porabljen za osirotelo mladino vsakega kraja.
Tretji dar pa naj bi bil v povečanem zanimanju za krščanski nauk. Marsikje se bodo organizirale tekme iz krščanskega nauka, najprej po posameznih krajih, potem pa pokrajinske in narodne. Naši sotrudniki in sotrudnice bodo skrbeli, da bodo sami radi poslušali krščanski nauk v cerkvi, otroke učili in spodbujali k učenju krščanskega nauka, z vnemo brali in širili tiskano besedo o verskih resnicah in o življenju po veri.
Zdi se nam torej umestno, da povabimo vse naše za vse dobro vnete sodelavce, naj se pridružijo salezi-jancem in hčeram Marije Pomočnice in uspešno pripomorejo k temu trojnemu daru. Dodajo naj pa še goreče molitve za sedanjega don Boskovega naslednika ob njegovem zlatomašni-škern jubileju, da ga dobri Bog ohrani še dolgo in razveseli z milostjo, da bo videl salezijanske ustanove, njegovemu vodstvu izročene, v novem razmahu in razcvetu povsod, zlasti pa v krajih, kjer bo svetovni požar pustil za seboj nahujše opustošenje.
/W (čuvala Jflacife Pamacnice
Salezijanska materinska hiša, tako imenovani Oratorij sv. Frančiška Šaleškega v Turinu, je zadnja dva mesca lanskega leta preživljala hude in težke dni.
„Skoraj noč za nočjo", piše Bolletti-no Salesiano v januarski številki, „so tulile sirene in naznanjale, da je sovražnik blizu. Z zaupanjem v varstvo Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska so sobratje in gojenci pogumno opravljali svoje vsakdanje dolžnosti. Kadar so pa zapiskale sirene, so mirno in v lepem redu odhajali v zavetišča pod cerkvijo Marije Pomočnice. Tam
so najprej odmolili rožni venec, nato pa mirno zaspali pod varnim plaščem nebeške Matere.
In Marija jih je res vse obvarovala tudi pri silnem bombardiranju 18. in 20. novembra. Vendar so se v naslednjih dneh skoraj vsi gojenci odpravili domov.
Obljuba vrhovnega predstojnika
Zvečer 20. novembra smo salezijanci in preostali gojenci opravili večerne molitve v baziliki Marije Pomočnice. Po molitvah je stopil pred nas četrti
34
don Boskov naslednik in nam spregovoril, kakor je navada pri salezijan-cih. Spodbujal nas je, naj skrbimo, da bomo v milosti božji; naj pobožno nosimo svetinjico Matere božje in o-pravljamo posebne molitve vselej, kadar bi nas sirene klicale v zavetišče; zaupamo naj v materinsko varstvo Marije Pomočnice in v priprošnjo sv. Janeza Boska. Nato si je vrhovni predstojnik g. Ricaldone nadel roket in štolo ter pred oltarjem Marije Pomočnice na glas prebral besedilo slovesne obljube. V imenu vse salezijan-ske družine je obljubil Mariji, da bo dal po vojski postaviti v don Boskovi rojstni vasi rožnovenske kapele in veličastno cerkev na čast sv. Janezu Bosku, ako nam Marija izprosi, da borno srečno preživeli te nevarne dni.
Po obljubi smo obudili kesanje, zmolili tri zdravamarije in Pozdravljena Kraljica z vzdihijajctn „Marija, Pomoč kristjanov, prosi za nas" k pre-blaženi Devici ter očenaš, zdravama-rijo in častbodi z vzdihljajem k sv. Janezu Bosku.
Potem smo se odpravili leč. Toda kmalu so nas prebudile sirene. Šli smo v zavetišče ter zmolili rožni venec in druge molitve, ki jih je naročil vrhovni predstojnik. Ko je bilo dano znamenje, da je nevarnosti konec, si spričo toliko požarov in razvalin kar nismo mogli verjeti, da smo še celi in zdravi. Tudi poslopja naše materinske hiše niso utrpela veliko .škode, kajti predstojniki in sobratje so pogumno in z budnim očesom pazili, da so vsak požar takoj udušili.
Močno nas je pretreslo, ko smo zvedeli, kako je bilo prizadeto naše vseučilišče na Crocetti, ki so ga morali bogoslovci takoj izprazniti; hudo sta bila zadeta še mladinski dom v predmestju svetega Pavla in mladinski dom v predmestju Monterosa. Tudi drugi naši furinski zavodi in zavodi hčera Marije Pomočnice so bili vsi bolj ali manj poškodovani. Toda človeške žrtve pa ni bilo, hvala Bogu, nobene!
Trda preizkušnja
Naslednji dan so se vsi naši zavodi izpraznili. Gojenci, so odšli domov ali kam na deželo.
Bila je prava sreča, kajti pri naslednjih napadih so zažigalne bombe
nevarno prizadele še druge prostore. Težke rušilne bombe so padle v neposredni bližini naših zavodov in zavodov hčera Marije Pomočnice ter povzročile znatno škodo. Mladi sobratje pomočniki, kleriki in duhovniki so pod vodstvom samega vrhovnega predstojnika delali prave čudeže. Kjer koli je padla kaka zažigalna bomba, so bili takoj zraven, da so udušili prijemajoči se ogenj. Vse strehe in podstrešja so jih bila živa. Pomagali so tudi bližnjim sosedom. Posrečilo se jim je, da so rešili eno celo krilo Cottolengove „Male hiše božje previdnosti".
Zadnjega novejpbra je v zgodnjih jutranjih urah petsfokilska bomba zadela in do tal porušila poslopje, v katerem so bile dijaške spalnice z 270 posteljami in številne šolske u-čilnice. Ker smo bili vsi v zavetišču pod cerkvijo Marije Pomočnice, tudi
SI. Pengov, Križev pot na Bledu.
Ki je za nas križan bil...
35
Pročelje cerkve Marije Pomočnice v Turinu z don Boskovim spomenikom.
to žalostno jutro ni bilo, hvala Bogu, nobene smrtne žrtve.
V naslednjih dneh je bilo veliko dela, da smo iz ruševin pobrali, kar je bilo še kaj vrednega in porabnega. Pri tem so nam bratovsko pomagali sobratje iz Rebaudenga in iz Cumiaile. Predstojniki pa so si med tem prizadevali, kako bi spravili na varno tiste, ki so ostali brez strehe ali so bili kako drugače v nevarnosti.
Bogoslovci iz Crocette so se preselili v Bagnolo. Zasedli so zavod, kjer so se šolali mladi salezijanski pripravniki, ki so se iz Bagnola preselili v Castelnuovo Don Bosco. Novinci iz Castelnuova so pa odšli k tovarišem v Moglio pri Chieriju. Prav tako so novinci v Pinerolu prepustili svoj dom gojencem iz zavoda sv. Janeza Evangelista v Turinu in se odselili v Borgomanero. Chierijski bogoslovci so bili porazdeljeni po raznih drugih bogoslovnicah. Njihov zavod v Chieriju so pa zasedli višješolci iz Valsalič. Gojenci iz Rebaudenga so se preselili v Becchi. Filozofska in pedagoška fakulteta salezijanske papeške univerze sta se umaknili v Monta-
lenghe. Vsi prizadeti so s pravim krščanskim pogumom in razumevanjem vzeli nase nepričakovane križe in žrtve.
V posebno velikih skrbeh je bil vrhovni predstojnik, kam naj spravi 600 fantov iz materinske hiše. Za dijake je našel prostor v Cumiani. Delavnice se pa ne dajo kar hitro prenesti. Zato je vajence deloma poslal domov, drugim iz mesta in okolice je pa dovolil, da hodijo podnevi delat v zavod, ponoči pa spijo pri svojih v mestni okolici.
Praznik
Marije Brezmadežne
Spričo tolikih skrbi in zmešnjav je razumljivo, da smo morali občutno skrčiti verski spored za devet-dnevnico k Brezmadežni in za božič. Na Brezmadežno, ko bi bili morali z vso slo-vestnostjo zaključiti stoletnico mladinskih domov, smo še kolikor toliko dostojno opravili cerkvene obrede v cerkvi Marije Pomočnice. Sobratje in peščica dečkov so še celo pripravili skromno prireditvico na čast Brezmadežni. Tako se tudi to leto nismo izneverili naši stari družinski navadi
Toda ravno v noči po prazniku Marije Brezmadežne je mesto doživelo najhujši sovražni napad. Prizadeta nam je bila velika škoda. Dragocena slikana okna v baziliki Marije Pomočnice je zračni pritisk docela zdrobil in uničil. Na cerkev samo je padlo '27 zažigalnih bomb. Ena je celo predrla strop prav nad don Boskovim oltarjem. K sreči je obtičala v oboku.
čuječi sobratje so morali udušiti vsega skupaj petdeset požarnih ognjišč. Pomagali so gasiti in reševati tudi pri bližnjih sosedih, zlasti v prostorih založbe S. E. L, ki je pri tem in pri naslednjem napadu utrpela veliko gmotno škodo. To je vplivalo tudi na .Bollettino Salesiano', da ne more tako redno izhajati...
— 36
Razdejanje in trpljenje, ki se y; Zgrnilo na don Boskovo mesto, je zbudilo val sočutja in medsebojne ljubezni. Prizadeti so s krščansko potrpežljivostjo prenašali trde žrtve. Z bratovsko ljubeznijo so si msd seboj pomagali in se tolažili. Salezijancem je bilo v veliko tolažbo to, da se je za nas ponovno zanimal turinski kardinal nadškof; prišel nas je celo o-sebno obiskat in tolažit. Z veliko pozornostjo so spremljale našo nesrečo tudi vse civilne oblasti. Posebno pa nas je ganil obisk Nj. K. V. prestolonaslednika princa Umberta, ki si je natančno ogledal ves Oratorij.
Največja žrtev
Božične praznike smo obhajali v goreči zbranosti in molitvi, vendar pa brez običajnega zunanjega sijaja. Oh, kako so nam šle do srca besede, ki so jih na sveto noč prepevali angeli na betlehemskih poljanah: „Slava Bogu na Višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji" (Lk 2, 14).
Na božični dan zvečer po večernih molitvah je stopil pred nas vrhovni predstojnik, da bi nas pripravil na največjo žrtev. Zaradi velike nevarnosti bombe so padale kar vsevprek, v mestu je bilo porušenih že več cerkva, v Oratoriju je že večkrat
gorelo in so ogenj le s težavo udušili, na samo baziliko je padlo 27 zaži-galnih bomb, težka rušilna bomba je podrla poslopje s spalnicami In u-čilnicami za dijake zaradi tega so se predstojniki odločili, da po nasvetu odličnih prijateljev prepeljejo v Bec-chi posmrtne ostanke sv. Janeza Bo-ska, bi. Marije Mazzarello in častitlj. Dominika Savia. Lahko si mislite, kako nas je ta novica pretresla! Drug za drugim smo pristopili k don Bo-skovemu oltarju, da še zadnjič pomolimo pred njegovimi svetimi močmi. Spričo silne žrtve, ko se bo treba ločiti od naših najdražjih svetinj, smo živo čutili, da nas bodo sv. Janez Bo-sko, bi. Marija Mazzzarello in častitlj. Dominik Savio še skrbneje varovali vsake nesreče. Drugo jutro je vrhovni predstojnik maševal pri don Boskovem oltarju ter obhajal sóbrate in hčere Marije Pomočnice, ki so se prišle poslavljat od ljubljenega očeta. Nato so svete moči naložili na poseben avtomobil In jih v spremstvu predstojnikov odpeljali v don Boskov rojstni kraj. Tu so jim gojenci in predstojniki ondotnega zavoda pripravili veličasten sprejem. Ko se konča vojska, bomo svete ostanke spet slovesno prenesli v svetišče Marije Pomočnice, ki je središče in srce vse salezijanske družine."
JßisLtye
(Pismo onih, ki so ostali v Lisičjem, klerikom, ki so odšli na Rakovnik.)
S svojim pismom ste jo pa res uganili! Skoraj vsak dan se kdo izmed nas „preostalih lisjakov" oglasi na Rakovniku, ..... vi nam pa pismo napišete; a ga ne pošljete po pošti no, to je še razumljivo, saj smo na pošto skoraj pozabili —, a tudi ne po kaki stranski poti, kaj še v Vestnik ga daste javno natisniti! In tako smo dobili vaša cenjena voščila k novemu letu, ko je ena dvanajstina tega leta že več ali manj srečno minila... In še to: spomine obujate na čase, ki smo jih skupaj preživeli, namesto da bi nam povedali, kako sedaj živite! A bodi pismo tako ali tako, olika pravi, da je treba nanj odgovoriti.
Naj vam, dragi mladi sobratje, najprej odkrito povemo tole: ko ste pred Vsemi svetimi zapustili Lisičje, je v našem domu postalo čudno tiho, skoraj pusto kot v gnezdu, iz katerega so se speljali ptički. Kako ne?! Zdaj je ostalo v domu le nekaj veteranov, prej pa je v njem gospodarilo preko dvajset mladih študentov! Mladih In glasnih, ki vas je saj še pomnite g. ravnatelj tolikokrat moral „nazaj držati", češ „... kaj bodo pa ljudje rekli! Bolj tiho vendar!" Ta občutek praznote je bil prve dni nekoliko mučen, neprijeten. Zdaj ni več. Tu je zdaj mir, ki ga sicer v naših zavodih redno nismo vajeni, pa se človeku po burnih letih življenja med
37
razigranimi mladinci kar prileze.
Sicer pa zopet nikarte misliti, da je pri nas zdaj enolično pusto. Ne, naši mladinci pridno skrbe za spremembo. Ob sobotah popoldne prihajajo k vajam za cerkveno ljudsko petje, ob nedeljah in praznikih pa k maši in krščanskemu nauku. Da je med vsem tem mnogo mikavnosti in zabav, to se razume. Tako kot lani tudi letos po dvorišču razsaja črni mož in žandarji love razbojnike. Še krščanski nauk ima svojo privlačnost: od novega leta naprej ga imamo s skioptičnimi slikami. Novembra in decembra je bil malone vsak dan živžav okoli doma: pripravljali smo se za Miklavža, za Brezmadežno In pozneje za „Petrčkove poslednje sanje". Za Miklavža smo se vrteli na našem odrčku ko lani, še bolj; zapeli smo pa celo bolje, vsaj nebeščani; v peklu pa se je močno čutilo pomanjkanje - moških! Lucifer sam se je opravičil, ko se je predstavil s samim drobižem, češ da so drugi pač po raznih frontah...
Brezmadežno smo slavili v znamenju prve obletnice našega Mladinskega doma. Ta značaj je imela tudi prireditev v dvorani.
Za božične praznike smo se lepo pripravili: vsak dan je bila ob sedmih zornična maša in to lepo obiskana. Med mašo smo peli rožni venec in še kakšno adventno ali Marijino pesem. Saj res, to vas gotovo zanima, kako je bilo na Brezmadežno, zlasti pa še za praznike glede petja, „zdaj ko nas ni!. .." Takole vam povemo: nihče ni nenadomestljiv. To se pravi: tudi brez vas je šlo! Niso se sicer v kapelici oboki tresli kot za vaših dni, pa je bilo morda zato bolj milo, nežno, v srce segajoče... Mor-
da ... Za Brezmadežno in polnočnico je pel sekstet in je kar dobro rešil svojo nalogo. Za Tri kralje pa je prvič nastopil naš mladinski zbor.
Don Boskov praznik smo proslavili v cerkvi z obilnim prejemom svetih zakramentov in ubranim petjem, v dvorani pa s posebno prireditvijo. Vsa proslava v dvorani je bila nekako v znamenju ministrantov: v čisto posebni tekmi so se ministranti poskusili, kdo zna najbolje molitve masnega strežnika. Dognali so, da so najboljši Jamnik Janez, Jereb Zvonko in Zgaj-tiar Matija. Vendar je treba reči, da drugi v znanju jako malo ali nič ne zaostajajo za temi in se je morala komisija temeljito potruditi, da je razredčila njihove vrste in tako poiskala prvaka. Ministrantje so potem lepo zaigrali igrico iz ministrantskega življenja „Mašna strežnika iz Santare-ma". Ta dan je bil tudi prvi sestanek salezijanskih sotrudnikov inso-trudnic iz naše okolice. V zvezo se jih je vpisalo okoli trideset. Upamo, da bomo o njihovem delu in gibanju lahko še marsikaj poročali.
Tako. Kar je spomina vrednega, smo vam napisali. Naj povemo samo še to, da je v Lisičjem najlepše ob nedeljah pa ob prvih petkih in sobotah, ko je kapelica redno premajhna, v tolikem številu opravljamo zadostil-ne pobožnosfi.
Ko vam skoraj zavidamo srečo, da v teh hudih časih živite v neposredni bližini svetišča Marije Pomočnice, vas prosimo, da kdaj kdaj bratski priporočite naši nebeški Materi tudi nas: da razgrne svoj materinski plašč na naš dom, na domove naših prijateljev in dobrotnikov ter nas v vseh mnogoterih nevarnostih brani.
Kupujte, berite in širite najsodobnejšo knjigo: Srečko Zamjen:
FATIM A
Tretja, izpopolnjena izdaja. Najlepša, najprimernejša in najpotrebnejša knjiga za sedanje dni. Najboljše priporočilo ji je to, da je v petih mescih doživela tri izdaje.
— 38 —

i^auice
CESTA M. RUA. Kakor poroča Os-servatore Romano, je guverner Vatikanskega mesta pri poimenovanju novih ulic posvetil eno tudi spominu Mihaela Rua (1837 1910), najzvestej-šega don Boskovega sodelavca in njegovega prvega naslednika v vodstvu Salezijanske družbe. Tako se blišči v Vatikanskem mestu že kar troje pristno salezijanskih imen: trg Marije Pomočnice, Don Boskova ulica in ulica M. Rua.
PRAZNIK SV. TOMAŽA AKV. na salezijanski visoki šoli. Dasiravno se je morala salezijanska visoka šola zaradi razdejanih poslopij preseliti iz Furina, so vendar kakor vsako leto tudi letos dostojno praznovali god sv. Tomaža Akvinskega, zavetnika bogoslovne in modroslovne znanosti. Slovesnost se je zaradi okoliščin vršila v ozkem družinskem krogu, zato je bila še bolj prisrčna in domača. V Bagnolu (Cu-neo), kjer je nastanjena bogoslovna iti juridična fakulteta, je imel priložnostni govor profesor modroslovne fakultete V. Miano; razpravljal je o avguštinizmu pri sv. Tomažu. V Montalengheju (Ivrea), kjer sta našli začasni sedež modro-slovna fakulteta in visoka pedagoška šola, je kot slavnostni govornik nastopil dr. Franc Walland, bivši inšpektor inspektorije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, sedaj profesor iiia bogoslovni fakulteti v Bagnolu; govoril je o pomenu sv. Tomaža za veliki čas, ki ga sedaj preživlja človeštvo. Poleg tega so oboji priredili še običajno disputacijo ali .razpravo. K prisrčni domačnosti so odlično pomagale točke, ki sta jih Izvajala zbor In orkester slušateljev.
RAZPRAVA O SVETNIŠTVU kneza Avgusta Czartoryskega se je spet pomaknila za dober korak naprej. V torek 23. februarja je rimska Obredna skupščina razpravljala „de non cultu" številnih božjih služabnikov, ali z drugo besedo o tem, da se jim doslej ni Izkazovala svetniška čast. Med drugimi je bil to krat na vrsti tudi salezijanski duhovnik Avgust Czarforyski. Še dva velika koraka sveta sfolica mora potrditi njegove čednosti, da jih je izvrševal v junaški stopnji, in dva čudeža, ki sta se zgodila na njegovo priprošnjo in plemeniti Poljak bo oklican za blaženega.
To je bilo tiste dni, ko je svet: plesal svoj mrtvaški ples...
Nič naj vas v pravi katoliški veri ne omaja. Ne stiske in trpljenje sedanjosti... Ne omajajo nam vere laži, ki jih hudič, oče laži, širi zoper sveto Cerkev. Še bolj se je oklenimo, še zvesteje jo poslušajmo... Ne dajte v svojih dušah prostora žalosti, potrtosti ali obupu!... Iz sedanje borbe za vero glejmo na končno zmago Kristusovo, ki gotovo pride, naj se satan še tako mogočno šopiri.
(Iz Pastirskega pisma ljubljanskega škofa.)
39
CESOENJE **'* MAEflUE ***** POMOČNICE **
Med Marijinimi naslovi je eden, ki vsebuje vse vzdevkej s katerimi kličemo Marijo. Ta naslov je Pomočnica kristjanov. Ce drugi naslovi izražajo posamne prednosti Marijine moči in ljubezni, izraža ta naslov celoto. Če drugi naslovi proslavljajo Marijino delovanje v posameznih primerih, v tej ali oni človeški stiski, naslov Pomočnica kristjanov izraža Marijino delovanje v vseh potrebah.
Pomočnica kristjanov!
Ko rečem „Pomočnica kristjanov" in pristavim: „prosi za nas," so v tem obseženi vsi prelepi vzdevki moči in ljubezni, ki jih molimo v lavretanskih lita-nijah: „Mati ljubezniva, Mati mogočna, Devica milostljiva, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, itd..., prosi za nas!" Z dvema besedama „Pomočnica kristjanov" je povedano vse!
Vzklik „Pomočnica kristjanov, prosi za nas!" izraža veliko moč Marije Device, obenem pa veliko revščino ubogih prosilcev. S tem vzklikom proslaviš Marijo, ker jo priznaš za namočnejšo in najbolj usmiljeno, obenem pa priznaš svojo slabost, ko vidiš, da si ne moreš sam pomagati, pa prosiš pomoči od zgoraj. Ta vzklik je torej češčenje Marije Device, obenem pa naše ponižanje.
S tem vzklikom priznamo Marijo za mogočno kraljico. Marija ima za Bogom največjo moč in oblast; lahko zapoveduje
skoraj kakor Bog in ji je vse pokorno. Obenem jo priznamo, kot dobro, usmiljeno mater, ki je vsa srečna, kadar vidi svoje otroke,, da pridejo k njej in jo prosijo pomoči. Sebe pa priznamo z? uboge berače, ki nimamo nič in srno-popolnoma odvisni od nebeške pomoči.
Prav zato je češčenje Marije Pomočnice kristjanov posebno ljubo Bogu irr Mariji. Bogu, ker njemu nič manj ne ugaja, če častimo Marijo, kakor če častimo njega; Mariji, ker v klicu „Pomočnica kristjanov" združujemo vse častne naslove, ki se skrivajo v onem prelepem vzdevku.
Nič čudnega tedaj, da Marija tako radodarno posluša prošnje, ki jih obračamo k njej kot Pomočnici kristjanov, in da tako bogato deli dobrote svoje kraljevske moči in materinskega usmiljenja. Zgodovina češčenja Pomočnice kristjanov je zgodovina usmiljenja in čudežnih del Marije Device.
Sotrudniki, sotrudnice! Marija Pomočnica kristjanov, zavetnica Salezijanske družbe, je tudi zavetnica salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic. H komu se boste obračali, če ne k njej ? Ker je vaša zavetnica, vam bo še rajši pomagala kakor drugim. Pogostoma jo kličite: „Marija Pomočnica kristjanov, prosi zame! Marija Pomočnica kristjanov, prosi za moje drage! Marija Pomočnica kristjanov, prosi za tega in tega ... !
ZCJU>xaJU
Po devetdnevnici k Mariji Pomočnici kristjanov in molitvi sv. rožnega venca sem bil uslišan, ko se je zdelo, da ni nobene pomoči več. Naj bo javno zahva-ljena Pomočnica kristjanov za čudežno pomoč, katere sem bil deležen po njeni milosti. Spoznal sem. da je resnična njena obljuba, ko pravi, da bodo tisti, ki z zaupanjem molijo rožni venec, gotovo u-slišani. — G. R., Karmel.
Nevarno sem zbolela. Začela sem o-
pravljati devetdnevnico k Mariji Pomočnici in obljubila javno zahvalo, če ozdravim. Zdravje se je vrnilo čudovito hitro. Izpolnjujem obljubo in pošiljam zahvalili dar. — Klaivar P., Ljubljana.
Bili smo v veliki stiski jaz in moji. sorodniki. Zatekla sem se k Mariji Pomočnici. Po njeni priprošnji smo bili rešeni, za kar izrekam javno zahvalo. — Carnian Minka, Mirna peč.
Ker sem bil v veliki nevarnosti, sem
— 40 —
»e z vsem srcem izročil Mariji Pomočnici na Rakovniku in obljubil, če bom uslišan, javno zahvalo. Prepričan, da mi je Marija izprosila milost, se zahvaljujem in pošiljam Mariji obljubljeni dar. ..... Kocman
Valentin, Rogatec.
V	veliki stiski sem se zatekel k Mariji Pomočnici in sv. Janezu Bosku. Prošnja ni bila zastonj. Naj bo hvala Pomočnici kristjanov in sv. Bosku! — Trkulj Ivcm.
V	bolezni smo obljubili 50 lir za Marijino svetišče, če Marija Pomočnica izprosi zdravje. Prejeli smo, za kar smo prosili. Tisočera hvala mogočni Kraljici! Družina Šukle, Tamovec.
Bili smo v veliki nevarnosti. Polni zaupanja smo se obrnili k Pomočnici kristjanov, don Bosku in Dominiku Saviu. Naše zaupanje ni ostalo brez sadu. Usli-
šani se zahvaljujemo. — Grebene Marjeta, Mali Slivec.
Iskreno se zahvaljujem Mariji Pomočnici za uslišane prošnje. - Jarc Viktor, Ljubljana.
Za srečno vrnitev hvala Mariji Pomočnici, sv. Tereziji D. J... — Kramar Franc, Strahomer.
Nadalje se zahvaljujejo: Per-šin Marija, Preserje, za srečno vrnitev. — Bombač Andrej, Rakek, za rešitev v hudi stiski. — Družina Mrak, Sostro, za uslišano prošnjo. — Jerančič, Ljubljana, za prejeto dobroto. — M. K, Ljubljana, za uslišano molitev. — N. A'., Sv. Križ pri Litiji, za uslišano prošnjo. - Neimenovana, Zadolje, za rešitev in pomoč v mnogih stiskah.
Nove knjige
DAJ MI SVOJE SRCE. Spisala Gerely -Gunde. - V poplavi modernega čtiva kar mrgoli romanov, brošur in kratko-časnic,, katerih edini namen je ugajati, ugajati za vsako ceno. Nič zato, če pri tem duša trpi, če knjiga ne vzgaja in ne plemeniti, če gazi preko meja božjih in človeških zapovedi, samo da ugaja človeškim strastem in pohoti..
Te dni pa smo dobili knjigo, ki vzgaja in ugaja. ,,Daj mi svoje srce", je naslovljena. Obsega pisan roman deklice, ki ji srce hrepeni po iskreni, ljubeči duši. v kateri bi našla odziv in dopolnilo svoje biti, zakaj le mož in žena skupaj dopolnjujeta božjo zamisel človeka. Po prenekaterih zanimivih zapletih, bojih in razpletih se slednjič umiri ob strani moža, ki ji ugaja po umu in srcu. Pripoved je prijetna; vendar je njeno težišče drugje. Knjiga namreč na neprisiljen, komaj zaznaven način uči. Kaže nevarnosti, ki prete dekletu od leve in desne. Uvaja postranske zgodbe nesrečnih tovarišic, ki so zašle in za vselej pokopale srečo sebi in drugim. Pripravlja mladenko na vzvišeni poklic materinstva, ki naj sodeluje z Bogom samim pri ustvarjanju novega bitja, pri njegovi rasti v človeka po božji volji. Ne zanikuje, ne sramuje se poštene ljubezni ob „srečanju src", saj jo Bog sam blagoslavlja. „Ljubezen je tako lepa," pravi junakinja Eva. Še sveta mora biti in ni je lepše stvari ne na
svetu ne v raju, ker sam „Bog je ljubezen", pravi sv. pismo.
Kako naj bo knjiga sprejeta, nam kaže prezvišeni naš nadpastir, ki ji je napisa) posvetilo, saj nam „ ... kaže pot nazaj v družinski raj,;... ki ga je sodobni človek opustošil". Blagoslavlja njeno poi med slovenska dekleta in v naše družine. Vsako dekle, vsaka žena naj bi jo imela. Zvezda vodnica ji bo, ki bo vodila njo in preko nje vse naše družine v oazo lepše bodočnosti. — Založila Ljudska knjigarna. Broširana L 25.—, vezana v platno L 35.—.
ROŽNI VENEC BL. DEVICE MARIJE. Sestavil dr. Vrečar Ivan. Živimo pod vtisom Marijinega naročila v Fatimi: rožni venec in pokora. Toda, ali nam ni rožni venec večkrat dolgočasen? Ne raz-živimo se ob njem, kar ne moremo se zanj navdušiti. Zakaj? Ker ga ne znamo prav moliti. Kot pomoček zoper to nam bo dobro služila drobna, cenena knjižica (le 2 liri stane), „Rožni venec bi. Device Marije". Prav na kratko, le v par stavkih nam nakaže za vsako skrivnost posebej par misli, ki naj jih med sledečo desetko razmišljamo. Kdor si ne more priskrbeti obširnejša Monsam-brejeva „Premišljevanja o rožnem vencu", bo v tej priročni brošurici našel sicer kratek, a uspešen pripomoček. Če nam je mar naša blaginja, ne ostanimo gluhi
na,. Marijino povabilo. Storimo vse, da 'ga izpolnimo. In v to pripomoči ima namen tudi imenovano delce. — Založila Ljudska knjigarna.
TVOJA MAŠA IN TVOJE ŽIVLJENJE. Spisal Dut.il. Vsako nedeljo smo pri maši, morebiti še med tednom katerikrat. Pa ne morda le zato, ker nas veže zapoved, sicer pa srce iv čuti z njo? Ne znamo se vživeti vanjo, pustimo, da duhovnik mašuje, sami pa se predajamo svojim mislim in željno čakamo konca? Ni tako, vem! Dobri kristjani smo, cenimo mašo, vse najsvetejše gledamo v njej. Vendar bi jo še vse više cenili, če bi jo združili s svojim življenjem, da bi postala del nas samih;, če bi se zavedali, da pri maši ne mašujeta le " Kristus in duhovnik, da si pri njej tudi ti tesno povezan z njima. Ti sam z njima mašuješ. Zato ni dovolj, mašniku slediti le z očmi. Treba je ob istem času kot on z molitve-nikom v roki izgovarjati iste besede kot on, prinesti v srcu svoj dar, položiti v Gospoda svoje človeško življenje, ki bo potem kot kapljica vode v vinu -postalo vse božje. V takem smislu nam
Naše
Lemovne-Vode: Sv. Janez Bosko, v platno vezana, knjiga L. 32.-, po pošti 35..
Dr. Jos. Valjavec: Blaženi Janez Bosko, broširana L. 3.-, po pošti 3.5(1 Dr. Franc "Walland; Sv. Frančišek Šaleški; broširana L. 3.-, po pošti 3.50
Dr. Jos. Valjavec: Nevesta presvetega
Srca. broširana L. 3.-, po pošti 3.50
Dr. Franc Knific: Junak s pristave,
broširana L 3.-, po pošti 3.50
Dr. Jos. Valjavec: Vzor mladine, broširana L. 3.-, po pošti 3.50
Janez Bosko~ A. L.: Mihec Magone;
broširana L. 3.~, po pošti 3.50.
Auffrav-Logar: Vzgojna metoda sv. Janeza Bcska, broširana L. 6.-, po pošti 6.50.
Pivek Janez: Verskovzgojni nagovori za mladino. Stane L. 8.-, po pošti 8.50.
Premrov Jože: Izseljenska čitanka.
Stane L. 11.50, po pošti 12.
govori o maši knjižica: „Tvoja maša ui tvoje življenje". Nova obzorja nam odkriva. Priskrbimo si jo. Naučila nas bo rnašo ne le ceniti, marveč tudi ljubiti. Založila Ljudska knjigarna. Cena 2.50 lir Z dodatkom „Zborna maša v čast presv. Srcu Jez." pa broširana L 6.—, vezana, v platno L 14.—.
DUŠE — ŽRTVE presv. Srca Jezusovega. Druga izdaja. V pičlih štirih, letih je pošla prva izdaja te knjige. To dovolj jasno kaže, kako je bila pomembna in potrebna. Danes je pa še veliko bol sodobna. Svet se zvija v brezmejnem sovraštvu. Prelita kri kliče k nebu po maščevanju. Bič, ki smo si ga sami spletli, nas neusmiljeno bije, a vendar še ne nehamo žaliti Boga. Užaljeni Bog terja zadoščenje in spravo. To nam oznanja tudi Marija iz Fatime. Najlepše zadoščenje pa dajejo Bogu udje Zveze duš -žrtev. K temu jih uspešno in temeljito uvaja ta Priročnik duš - žrtev. V njem so podana globoka navodila za pravo in iskreno pobožnost. Gorko priporočamo. — Založil Uršulinski samostai v Ljubljani. Cena 24 lir.
knjige	,
Karg-Vodenik: Mala skrivnost, III. izdaja, broširana L. 2.-, po pošt: 2.25.'
Karg-Vodenik: V Zveličarjevi šoli
del, broširana L. 3.-, po pošti 3.50.
Karg-Vode: V Zveličarjevi šoli II. del, broširana L. 3.-, po pošti 3.50.
Silviii Sardenko: Marijine pesmi v Marijinih praznikih, broširana L. 3.-, po pošti 3.50.
Dr. Jos. Valjavec: Vzor Marijinih družbenic broširana L. 1.-, po pošti 1.25.
Dramatična zbirka št. 1: Zloba in zvestoba. Stane L. 3.-, po pošti 3/25.
KNJIŽICE. Oče domovine Duhovni koledarček 1943 Naše orožje
-	Odpri srce, odpri roke Upai, zaupaj Papež za mir Leta, mlada leta — Fantom Dekletu na pot - Japonski zgled Šilce pelinkcvca Za srečo Naš oče
-	Vsi. Vs a k a knjižica stane samo eno liro!
Ako je naslovnik umrl ali spremenil bivališče, vrnite list na: VODSTVO SALEZ. SOTRUDSTVA, RAKOVNIK - LJUBLJANA 8