Posamezna štev. stane 25stotink. Letnik lil. Prof. Albert Sič,^^, Gradarska ul. i» JUGOSLAVI.T VICE za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm, višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stol. za besedo, najmanj L 5'—___________ Valne naloge Društvo Narodov, ki ima vsako leto v mesecu septembru svoje •redite sestanke, je ravnokar končalo svojo letošnjo redno skupščino v Ženevi. Priznati se mora, da je Društvo Narodov po vojni mnogo doprineslo k' ureditvi razmer na svetu, posebno pa v Evropi. Že v zadnji šte-j raio vse države Treba je omogo-i «Zlata strela». | GROZNA ŽELEZNIŠKA NESREČA Ulj V.sc_ m zave. ^ena J ,oi , g. , ünenujejo najbolj modeiJ; NA JAPONSKEM. Velike poplave so izpodplule železniški tir proge Toki o - Simo n os c k i. Ko je pred kratkim brzel po tej progi brzovlak, so tračnice odnehale. Sledila je nesreča, ki je zahtevala 08 žrtev: 28 mrtvili ih 40 ranjenih pot-, nikov. čili kolikor mogoče slobodom pro ... , , met mod pasameznimi državami. jg Jala^^netlaviicftega1 Ako države zapirajo svoje .paSka žeVezniška uprava v promet druga drugi, m z visokimi carina- 'ia yyrogi Paris-Calafs. Tak ekspres mi določajo raznim produktom pa j^j mogli imenovati tudi «ekspres cene, so te cene umetno držane na vrhlijonarjev». Cena voznega listka za neupravičenih višinah. To povzro- tak vlak je trikrat tolika, kot ona ča draginjo, draginja provzroča1 prvorazredna ostalih brzovlakov. Pa visoke davke, ti zopet od svoje vendar ni skrbi, da ne bo onih 8 va- vilki našega liš.a šmo Sapu ! elil,‘ * »“ M‘™“ «' spoznan j e^cl a'^tvorim^vs^narodi nost: in neurejenost gospodarstva} ’^zovi nudijo največje udobnosti. ■I OZ \ ’ , ; , \ kateri v večini držav. Do korenite izprc-iVsak vagon ima dva oddelka, v vsa- lega sveta neko družbo, t kat en mcmb(> y (em p(>gle(iu ni mogoče'kem oddelku je prostora za 12 oseb. priti, ako ni sporazuma med pri- i V oddelku stoji (i majhnih stolčkov, zadetimi državami. Zato priprav- kl se> kakor se pao pritisne na pri- darsko konfeienco, ki bi se imela se morejo z enim samim gibom baviti s temi vprašanji in jirn roge izpremeniti v otomane, pa se iskati rešitve. i človek nanje udobno vleže. Vsak voz Nič manje važna, ni druga kon-! ima ^ svojo majhno knjižnico z dnev-ferenca, ki jo Društvo Narodov nimi dsti in casopisi Tla takih vozov tudi pripravlja in tu je n^roät-,5^«X£t ^ vena konferenca. Iz izkušnje od,' Direkcija francoskih železnic, na-preclvojnega časa znamo, da so merava tudi na drugih progah vpe-silne oborožitve najbolj obremenje- ijati take vlake, ako bo seveda tako vale gospodarsko stanje raznih dr- luksuzno urejen železniški hotel, kot žav. Izdatkov za oboroževanje ni,so to «zlate strele» tudi prinašal bilo ne konca ne kraja; narodi so j dovolj cvenka. že komaj prenašali ta silna bre-! ......... mena. Upalo se je, da bo morda po smo več ali manj drug na drugega navezani. Posebno pa pride to do veljavo v Evropi, kjer na razmeroma, majhnem ozemlju prebiva jako gosto naseljeno ljudstvo. Takoj po koncu vojne, ko je še v ljudeh živel vojni duh, je vsak narod, oziroma vsaka država za sebe, imela najprej na umu svoje lastne interese, videla je pred seboj le svoje lastne koristi in je mislila, da jih tem bolje zaščiti in zavaruje, čim bolj se zapre v svoje meje in čim bolj škodi svojim sosedom. Zato so nastopile stroge kontrole na mejah posameznih držav, velike carine so zelo oteževale, včasih colo onemogočevale izmenjavo blaga med. raznimi državami. Izkušnja nas je dosedaj izučila, da tako ne sme iti dalje, ker je to škodljivo za vse, ter da je torej Italijanski parnik «Roma», največja motorna ladja italijanskega trgovskega brodovja, je odpotoval iz Genove v Ameriko. To je njegova prva prekooceanska pot. V gradnji so še trije slični parniki. Amundsenova knjiga o poletu na severni tečaj. Amundsenova knjiga: «Prvi polet preko polarnega morja» izide b. novembra v 12 jezikih. Založništvo Gyndendal se pogaja glede izdaje knjige tudi še v nekaterih drugih jezikih. «Novice» bodo o priliki še pisale o tej knjigi in priobčile nekaj mest iz nje. Letalo inž. Sikorskyga, ki je imelo odpotovati iz Pariza preko oceana v Ameriko, je tik po odhodu iz majhne višine padlo na tla in se vnelo. Mehanik in radiotelegrafist sta zgorela, dočim sta se kapitan Fonck, vodja letala, in drugi poročnik rešila. vojni v tem pogledu kaj bolje, pa | T12" 1^ E "N S IC I Fl E O L IS se ti upi niso izkazali za upravi-: » M*4 Mm A \ «■Jr A A m A A mam 'MB dtezi saa» tam cene. Oboroževanje se je zopet pri-; -------------------- čelo in se nadaljuje le še v mnogo! večji meri nego pred vojno. Tudi! Italija. vöiribnö, S Ü posamezni narodijtu* JÄÄÄttÄ med seboj pomirijo na vseh po-1 temu iickou.diieirm tekmovanju G njeg0yjh zvez je za javnost stopili ih,-ha političnem, pa tudi na go-*vrho se skn- jla v ozadje. Oblastva pa pridno zbi- spodarskem polju. j Sejo države Društva Narodov na j raj0 gradivo, da doženejo .vse krivce Kakor rečeno, je k temu pomir- posebno posvetovanje o tem pred-j m niti tega atentata, jenju in k ureditvi medsebojnih!1^11- To vprašanje sicer ni lahko j v zunanij politiki po zadnjem obis-r-'zmer v naivečii meri doslej’ do-'iu troba bo premagati mnogo tež-, ku gen. Avarescu ni velikih dogod-prtneslo Društvo Narodov,’kjer' Se koč prediio pride do sporazuma, - - ”wnt"n sestajajo na konference zastop- lirnT,aH ruzveselnvo je ze vsaj to, niki večine držav vsega sveta, med j se ie vprusanje načelo in da temi razne velesile. Zadnji večji ise £a poskusa rešiti, uspeh, o katerem smo pisali v j Šele, ko se bosta rešili tudi ti zadnji številki Novic, je bila pri-j dve važni vprašanji, namreč glede tegnitev Nemčije v Društvo Naro- [gospodarske ureditve in glede raz-dov in približanje Nemčijo k orožitve, bo moglo Društvo Na-Frančiji. rodov s ponosom ugotoviti, da si Toda s tem ni še vse storjeno; mnogo dela še ča.ka ženevsko skupščino. Pred vsem ureditev go- je pridobilo veliko zaslugo za člo-^vešto s tem, da je uredilo povojne razmere na svetu in jih privedlo spodarskih vprašanj, ki interesi- zopet v normalni tir. Novice iz vsega sveta Poplave v Sloveniji Kakor v Trstu in okolici, tako je divjal tudi v Sloveniji vihar, ki s svojimi nalivi in neprestanem deževjem ni napravil nič manj škode kot v naših krajih. Deževalo je neprestano od nedelje popoldne in ves ponedeljek. Ljubljanska predmestja so pod vodo. Poklicni in prostovoljni gasilci so reševali ljudi, ki so se splazili na strehe, da se otmejo pogubi. Voda je podrla jezove in mostove, razrila ceste ter poškodovala poslopja. Ravnotake vesti prihajajo polagoma iz Gorenjske, polagoma zato, ker je voda pokvarila telefonske in brzojavne zveze. Reki Sora in Poijan-ščica sta narasli, zlasti prva, ki je v 10 minutah narasla za 2 metra. V Medvodah je deroča voda vdrla v papirnico, odplavila velike množine lesa in več vagonov papirja. Pri Škofji Loki so bili porušeni mostovi, brvi in mlini odneseni radi navala uničujoče vode. Hudo je zlasti radi tega, ker vode ne upadajo, marveč še naraščajo, ljudje se boje najhujšega. Kupovanje žen. Saanojedi v severnih krajih Sibirije se ženijo na ta način, da plačajo za predmet svoje ljubezni petnajst do dvajset kož polarnih lisic. Ker stane polarna lisica okrog 50 rubljev, cena žene ne prekaša tisoč kov; pač pa so prvotno dvomljive govorice o bližnjem sestanku med Mussolinijem in Chamberlainom bile potrjene in tako se bosta imenovana sestala —, kraj še ni določen, nekateri listi pravijo, da na Chamberlainov! jahti — da razpravljata predvsem o tangerskem problemu. Španija je, kakor znano, predlagala, da se pritegne tudi Italijo k soupravi tangerske zone in brez dvoma bo to predmet razpravljanj. Na dnevnem redu pa ne bo samo omenjeno vprašanje, ampak tudi vsi oni problemi, ki zadevajo poleg Italije Angleško, Francijo in Španijo. V notranji politiki vlada predvsem uresničenje z vsemi silami gospodarski načrt. Vladina politika zmanjšanja papirnatega denarnega öbtoka se nadaljuje z vso vztrajno-rubljev. Slične razmere vladajo v Da- stj°’kl^b morebitni nevolji. Ne gestami, sovjetski državi ob Raspiš- inan-lka Slcer mozemskih listov, ki kem morju v Kavkazu. Tamošnji M16, verjamejo v uspeh te akcije m sovjet je v oktobru minulega leta!«'10 dV0mlJ0 0 svlflC]tu državne bl‘ izdai odredbo, ki določa v 22 točkah ance’ zakonske in materinske pravice. Kot izgleda, je bila izdaja te odredbe za tamošnje tatarsko prebivalstvo zelo potrebna. Načela, na podlagi katerih se v tej državi urejuje žensko vprašanje, so za naše pojme seveda prav čudna, za tamošnje razmere pa pomenijo celo majhen korak naprej. Tako izvaja ena omenjenih 22 točk: «Ker za deklice, sposobne za. možitev, niso določene gotove cene, zahtevajo njihovi stariši od ženinov čestokrat visoke denarne vsote in dragocene predmete, zaradi česar ostanejo uhožnejši prebivalci neporočeni. Zaradi tega se odreja: Za zelo lepo deklico plača ženin 120 rubljev v denarju, dve postelji, dve odeji, dve blazini in nič drugega. Za deklico iz siromašnejših krogov in za vdovo se izvrši plačilo po medsebojnem dogovoru, vendar se ne sme plačati v nobenem slučaju več, nego je gori določeno.» Glede svatb določa omenjena odredba naslednje: «Ker se mladi ljudje pri svatbah napijejo in potem v pijanem stanju povzročajo razne izgrede in streljanja, je prepovedano prirejati javne svatbe z izjemo svatb ria čast revolucije.» Pretekli teden je zboroval fašistov-ski direktorij pod predsedstvom ministra Mussolinija. Obravnaval se je radi atentata nastali položaj. Glavni iaš. tajnik je poročal o ogorčenju v fašistovskih vrstah. Osrednja točka trenutnega razpravljanja pa je zasedanje velikega fašistovskega sveta, ki se bo vršilo 7. oktobra. Ukrepalo se bo na tem zasedanju o teh stvareh: 1. Pogled na notranji in mednarodni položaj. 2. Reforma strankinega pravilnika, ki predvideva predvsem večje pravice pokrajinskim fašistovskim tajnikom in 3. Proslava IV. obletnice pohoda na Rim. ' Jugoslavija. Novi" položaj, ki je nastal s prihodom radikalskega prvaka Pasica v Jugoslavijo, tvori še vedno podlago vsem ugibanjem o bodoči vladi. Stranke in celo deli strank ugibajo in pripravljajo pot, da postanejo njih želje resnica. Najvažnejše je to, da se sami radikali nahajajo v razcepljenosti in so različnih mnenj glede moža, ki naj bi vodil radikal-sko stranko in usodo države. Sku pina, ki ji je predstavnik Krsta Miletič, je za brezpogojno vrnitev Pašičevo na vlado in državno krmilo. V tem slučaju bi moral pasti Boža Maksimovič, notranji minister. Druga, skupina je sicer še zmi-rom za Pasica, vendar naj bi bil predsednik vlade Uzunovič ali pa Marko Trifkovič. Tretja grupa pa želi, da ostane Uzunovič na vladi, s Pašičem pa naj se ohranijo dobri odnošaji. Pri vsem tem naštevanju nismo vzeli v poštev želja drugih strank in strančic. Pašič pa živi na Cavtatu iu čaka. Ta vozel se pa bo razrešil 20. prihodnjega meseca, ko se sestane narodna skupščina k rednem delu. Ker pridejo v Jugoslavijo češki parlamentarci, se sestane skupščina že 3. oktobra, toda to zasedanje bo le svečanostnega pomena, ko poselijo Čehi bratsko državo. Češki parlamentarci si bodo ogledali državo in to bo vsekakor mnogo doprineslo k spoznavanju obeh narodov. Češkoslovaška. Fašizem se na Češkem širi. Voditelj mu je znani gen. Gayda. Češki list «Slovo» poroča, da so oblasti baje razkrile načrt, po katerem se naj bi vprizoril pohod na Prago, sličen onemu na Rim. Odstranila, naj bi se predvsem Masaryk in Beneš. Radi te novice se je praškega prebivalstva polastilo razburjenje in pričakovali so nenavadnih dogodkov. No, do sedaj se ni zgodilo nič posebnega. Pohoda na Prago ni bilo. Masaryk je še vedno predsednik republike, Beneš pa zunanji minister. V Pragi je začel proces proti majorju Kratohvilu in Rusu Solovjevu, ki sta s svojimi' izjavami povzročila preiskavo proti gen. Gaydi. Uspeh te preiskave je bila vpokojitev Gav-de. Zato je gen. Gayda imenovana tožil. Proces je bil preložen na nedoločen čas. Poljska. Poleg prijateljskih in gospodarskih pogodb sklepajo države, kljub vsem mirovnim stremljenjem, vojaške pogodbe, s katerimi si obljubljajo medsebojno vojaško pomoč v oboroženih konfliktih z drugimi dr- 7 tlV cl 111 i Dve taki državi, ki sta navezani tesno radi skupnega nasprotnika, sta Poljska in Romunska. Že leta 1921. sta obe državi podpisali vojaško pogodbo, s katero sta si obljubili obojestransko vojaško pomoč, če bi bila ena izmed obeh držav napadena. Istočasno, ko se je kovala lo-carnska mirovna pogodba, je Nemčija ugotovila skupnost interesov z Rusijo ter je podpisala berlinsko pogodbo. To je bil povod, da sta Poljska in Romunija začeli premišljevati o obnovitvi vojaške pogodbe iz leta nija na novo prijavila svoj pristop), toda to je malenkost v primeri s pomembnostjo vstopa Nemčije v Družbo narodov. Vsa kočljiva vprašanja, ki izvirajo iz reparacijskih dolžnosti Nemčije, iz zasedbe Porurja, ki je bila vedno vzrok duha nesporazum-Ijivosti in upornosti, so s tem pre-manknjena v drugo območje in se bodo reševala s čisto drugih vidikov kot doslej. Prvi sad tega zgodovin- 1921.. In tako je prišlo res do tajne vojaške pogodbe, ki obsega več členov in v kateri se natančno določa obseg pomoči ene države drugi. Neki angleški list vidi v tej pogodbi nezaupanje proti Družbi narodov. Španija. Diktatura se maje. Prej ati slej bo prišlo do poloma. Častniki infante-rijakih polkov so se zavzeli za od-i puščene arteljerijske častnike. Vodi-1 telji vseh strank pripravljajo proglase na narod, v katerih napovedu-! jejo boj monarhiji. Kralj Alfons se ni še odločil. Ali se zavzame za dik-tatorja Primo de Rivera in tako I sprejme nevaren boj na nož, ali pa j žrtvuje sedanjega vladarja ter tako ! Pomiri stranke in narod. Rusija. Londonski časopis «Times» (izg. fajms) poroča, da prispe ruski diplomat Krasin v prihodnjih dneh v V pondeljek zvečer okrog 9. ure no^ifln'inNj*>**»* »- ravno v mladinski zvezi. Zamanj k ' je vsaka kritika, nujna pa jej Poteštati na Goriškem potreba, da se proprimemo dela, | Zadnjič so «Novice» poročale, da Iz onega začetnega gibanja se J bodo odpravljeni na Goriškem obje stvorila lepa organizacija, ki že činski sveti. pet let uspešno deluje na tej poti.; Kot objavlja uradni list «Gazzet-V razmerju z velikim številom ta Ufficiale» od 23. t. m., določa mladine, ki še vedno tava v temi j kr. odlok od 16. septembra 1926., gleško vlado in zastopniki sovjetov.! zjutraj in ki se je v torek ob 7, uri m ne edjev, je seveda | štev. 1610 konec poslovanja dose- Macdonald je bil sklenil s sovjetsko! mnet nnnnviia. a v mnnnn organizacija se nezadostna, toda, j danjih občinskih uprav in začetek Macdonald je bil sklenil s sovjetsko! zopet ponovila, a v mnogo manj- Baiciw-in1,-i'e ni šem obsegu, je zapustila silne pc-hotel odobriti. Od takrat ni bilo ne 1 sjeJiice ^ govora ne poskusa obnoviti pogaja-' n ja ' ' " za odobritev pogodbe. Mehika. Verski boj, ki mu je dal povod predsednik Calles s tem, da je uveljavil ' ■ " “ .arja je naš obljubi, da bo pri njegovi mi-! 's!. ®°. zc P01 utrgalo gji in njegovih idejah žrtvoval vse vPrasanJU’ kl Pa ni lirov. ---..--i- , , , , ... . velia.vnn resenn Novi kruh so že poročali i veljavno rešeno. o tem bilo končno- či bi vsak resno premislil, koliko ’ oblasti poteštatov v občinah po-dobrega bi mogel v tem pogledu z krajin Genova, Reggio Calabria, fitoe crazme~ja Td ,revkvij<1) in dr*Zie» -Zfhtevala le. *» «pava tam na daljnem pokopa-1 zavo, se m se polegel m izgleda, da,tudi človeških žrtev, med njimi Ršču v Lokvi mi na i vsok nmmui ne bo prišlo kmalu do rešitve. Ne, eno smrtno. Nekega slikarja je llSC.u 7^k.vh Pal na^sak država, ne cerkev nočeti popustiti, j električna žica, ki jo je toSškmei?e “e Pri "taTnem^eSkem ! Podirajoče Sev-, svoje sile; da bo dal mladini v ko. „ , obredu. Daroval je duhovnik Yenaro „ tržaških pred mestih rist Vse svoje znanje, da bo vsake , .on tlo^oca> cbl naJ b° novi Mestina, ki je pozval ženske, na j i Barkovljah so hudour-; omladinaš in obenem vsa mladina i, rub 12 enotne moke. Glede žita za vzdrže do mučeništva. Šele policija j flki mau adove, ogrožali hiše, da to. kar je Ml njen predhodnik. j krušno moko določa najnovejši in gasilci so lahko odpeljali ženske iJe preplašeno prebivalstvo moralo; Vsak naš mlad človek ki m' »Jpredpis, da mora biti mleto ne na ,. , . j Iskati zavetja drngod. Um omlSlSS« «S vlada pripravljena vrniti cerlvena ^ l"^' V-0de^0HU; f S'i.n’PrCj<’- Vpiä',' v mlaclinsk<> zaplenjena posestva, če se mehikan-; j občinski vodnjak, izpodjedel društvo svojega okraja, Tam pa, sko škofijstvo odcepi od rimskega'idve Wsi« da sta se podrli. Na cesti kjer mladinskega društva še ni, papeštva in tako ustanovi mehikan-i s®žana-OpčiiU5 je strela pretrgala naj si ga mladina čim preje ustaško papeštvo. To je načrt notranjega , brzojavne žice in porušila skoro novi. ministra Adalberta Tejede. — Škof, vse brzojavne drogove. j Naša javnost sledi pokretu z pagandnimi kameni Te biTnoklicnn'' V ŠTOR J AH je povodenj zada- največjim zanimanjem in simpa-da' pretresa predlog,’ kateremu L pa yi!a Posestniku Marcu 14 praši- ü_io. Nje moralna podpora je večina meh. nadškofov in škofov ®ev’ nekemu drugemu pa je vdrla «Avezi mladinskih društev» v ve-zoperstavlja. ivoda v klet in mu že dvigala pod ?’-ko vzpodbudo. Podrobnejše ve- Grška. |v kuhinji; gospodarja so sesedje " Gen. Kondilis, ki je s svojo nekr-, rešili, vavo revolucijo strmoglavil dikta- j VIPAVA je v vsem svojem toku Čano. I rasli; pri Bači se je voda razlila Grška je namreč dobila novo usta- J preko vsega polja: nastalo je ve-vo, ki nadomestuje ono iz leta 1911.; likansko jezero. Porušenih je več v njenem prvem členu je rečeno, da J mostov in žag. V Idriji je voda JTmmka re.Publlka Predsednika re- poplavila tamkajšni živosrebrni publike voh za dobo petih let po-! slanska zbornica in senat. Ustava določa, da se bodo vršile volitve v poslansko zbornico 20. oktobra po splošnem, direktnem in tajnem volilnem načinu, nakar se bo zbornica sestala in odobrila predloženo ustavo. Francija in Nemčija. . Gmotna škoda predvčerajšnjega viharja dosega v samem Trstu vsoto več milj ono v lir. OMLADINSKI POKRET. Bilo jo pred šestimi leti, ko je pokojni Svobodin Čok ustvarjal so v postopanje Briandovo in Streseman-novo ter, da se bodo razgovori nadaljevali, je bil sprejet v obeh državah z veseljem. To veselje je malce kalila nepri- iz skrajne nezavednosti, pijanče-vanja, kvartanja in plesanja. Ustvaril jo je, to idejo, in izklesal je — značaje. In ti značaji so znali sti pa lahko itak vsakdo čita v omladinskem glasilu «Naš Glas», ki je ravno izšel. R Omladinski organizaciji pa kli-, cemo: Bodi nam še nadalje v ponos! ZAPLEMBA «EDINOSTI» IN «ISTARSKE RIJEČI». Minuli teden je bila v sredo zaplenjena «Edinost» radi članka «Breme novih zakonov», v četrtek pa «Istarska Riječ» radi člankov «Čchoslovačka i manjine» in «Iz Strane kod Buzeta». PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA NA SREDNJIH ŠOLAH. Iz Rima prinaša uradno glasilo «Gazzetta Ufficiale» naslednji kr. odlok, ki določuje dan začetka in 80%, nego na 82% . Glede začetka prodaje novega kruha pa je sklenila seja pokrajinske komisije za živila, ki se je vršila 24, t. m., z ozirom nato, da: je znašala zaloga krušne moke dne 23. t. m. na tržaškem trgu še 90 vagonov, da se bo začel novi kruh izdelovati in prodajati z 11. oktobrom, oziroma, kakor hitro bo izčrpana imenovana zaloga. Zamenjava avstrijskih krmi Vprašanje zamenjave avstrijskih kron še vedno ni rešeno. Zato si naj naše ljudstvo o tem ne beli glave in naj ne trosi nepotrebnega denarja za ponovne prijave, ker je to zaenkrat popolnoma odveč. Ko bo v tem pogledu kaj resnega storjeno, bomo pravočasno javili. Upokojencem! Ker prihajajo prošnje za zvišanje pokojnine po pošti ali od strani prizadetih upokojencev naravnost računskemu dvoru (Corte dei Conti), razglaša finančno ministrstvo sledeče: Ne prihajajo v poštev one prošnje, ki niso pisane na posebnih vzorcih — take vzorce razdeljujejo plačilni uradi brezplačno — in ki jetna vest o Stresemannovem govoru dati tej mladini pravo naobrazbo v Ženevi, ki ga pa je francosko čašo-j in v razmeroma kratki dobi so pisje \ ugodnem smislu tolmačilo, ustvarili iz te mladine čvrste '■na Francoski ministrski predsednik I Ptval .Ul t0,mlaJme’ ™1 *tc zaključka rednega pouka na sred- se nr TanšUein r™ ~ in.ki njih šolah in termina za vnisnva Se n PoslleJ0 Pieko finančne m-lije ter izpite: Za 'P*80™-,tendimce (zakladni odsek - «czione iv» --i Kii - ~ , iTesoro), ki mora na prošnji pri- a srednjih šolah sc pncnc sol-j pisati računskemu dvoru potrebne sko leto 1. oktobra, zaključi sc pa'informacije za likvidacijo pokoj-lo. junija. Vpisovanje gojencev nin. traja — odslej je ta rok veljaven i za vsako leto do preklica — od l.j do 30. septembra. Glavni izpiti se ustrski predsednik ga1n ljudi ki z usnehom delu d0 30. septembra. Glavni izpiti seL. 10 menda m hotel ostati dolžan Strese- Ta/ne,bl^ai’ z uspehom delu- gj- d . j . . . .. sl. 1602, objavljeni matmu i„ je imel dva govora, , ka-j ^.i»1*0.1“. kUl‘UI'nem ko* “ v prvi wÄ iSlEJKl.K'l '«1 ~s- '• ">• odreja. terimi je Nemce vznemiril. Upanje pa je, da se bo prešlo mirno mimo govorov in ne prekinilo komaj začetih pogajanj. Perzija. Tudi iz daljne Perzije prihajajo vznemirljive novice. V Teheranu so razkrili zaroto proti šahu. Zarotniki so iz vrst orožniških in policijskih častnikov: ljudje torej, od katerih bi bilo kaj takega najmanj pričakovati. Zaprtih je bilo veliko številno častnikov in civilnih oseb. Po vsej Perziji je bil proglašen preki sod. Družba narodov. Sedmo zasedanje Družbe narodov se je zaključilo. Družba narodov je s tem prestala težko preizkušnjo o svoji upravičenosti in pomenu. Res je sicer, da sta izstopili iz Družbe narodov dve članici, Španija in Bra- sportnem polju. Njih glavni namen je bil, da1 mladinska drultva, 'ÄeKlÄÄ ^ “ se mladina izobraževala -- sploh; L -j, b- oktobia Id Ji. m se pripravila na svojo trnjevo živ- j *0 Junija ld~7. 1 jensko Golgoto. Mladina, ne. glede Kmetijska šola v Kopru Kr. odlok od 13. avgusta 1926. v uradnem listu da se ustanovi v prvi polovici julija, ponavljalni , - v: ---- izpiti pa v drugi polovici sop-!v Kopru konsorcijalna kmetijska tembra. ' ^ igoia> šolske vesti Odpustno postopanje, ki ga določa novi zakon, napram učitelj- na stan in na svoje mišljenje, bi se naj združila in se z ljubeznijo posvetila kulturnemu in športne-1 stvu je uvedel prosvetni minister mu delu. jFedele proti g. Zornu Emilu, uči- Naša mladina mora ostati zdra-jtelju v Solkanu, proti gdč. Karli va in nepokvarjena; gostilna in1 Srebernič, učiteljici v Ročinju, plesišče ji mora postati povsem'gdč. Ivanki Volarič, učiteljici v nekaj tujega, medtem ko mora! Gorjah, gdč. Gerželj Ani, učiteljici vse, kar je lepega in zdravega vzljubiti in si osvojiti. Vsi oni, ki so se že ukvarjali z raznimi članki po naših listih o kočljivem vpra- v Podmelcu, g. Francu Mermolji, učitelju v Dobravljah. , . katere gmotno vzdrževanje b0; bodo oskrbovale država, Koner in ; okoliške občine v celotnem znesku 92.800 lir. Sola naj bi imela predvsem ta namen, da strokovno izobrazi kmetsko mladino obojega spola pa tudi odrasle. Delila se bo v kmetijsko šolo, ki bo gojila predvsem sadjarstvo in vrtnarstvo, tromesečno gospodinjsko šolo ter večerne in nedeljske tečaje za odrasle kmetovalce. V kmetijsko šolo,- katere učno dobo bo določeval še poseben pravilnik se sprejmejo kmetski sino- šanju mladinske vzgoje, najdejo Lokavcu. j--- ojiyx XVJJLLfLödYi »UlU- Disciplinarno postopanje pa pro- vi, ki posedujejo Ijudskošolsko od-ti g. Paljku Leopoldu, učitelju vjpustnico in katerih starost presc- Iga 16., a ne dosega 18. leto. Električno gnojenje nam kažeta obe obrobni sliki. Elektriko takorekoč sesa iz zraka in jo po žici dovaja v zemljo majhen magnet, ki je nataknjen, na kakih 10 m visok, navaden lesen drog. To enostavno pripravo vidimo na naši mali sliki v sredini. Na levi sliki vidimo poskusno gredo s pšenico in ržjo, ki je na ta način gnojena z elektriko — na desni pa gredo z enako zemljo v bližini, kamor ni napeljana iz zraka pridobljena elektrika, a je bila ob istem času posejana s pšenico in ržjo. Na električno gnojeni njivici je žito že v cvetu, na desni gredici pa brez elektrike šele komaj po nekaj listov. Jugcsloven Ivan Meštrović najslavnejši kipar na svetu, izdeluje kip prczidcnta čehoslovaškc republike Masaryka, ki ga vidimo sedeti na levi, da omogoči svetovnemu umetniku (na desni) bolj pogoditi podobnost. Kampanja pri Rimu Na sliki vidimo življenje na, tej močvirnati in nezdravi ravnini okoli večnega mesta, v kotu pa ovčarja s teh velikih pašnikov. Zavetišče sv. Bernharda na istoimenem prelazu preko švicarskih Alp- v višini 2500 m. V zavetišču rede menihi znamenite bernhardinske pse, ki iščejo in rešujejo v snegu in zametih zašle popotnike. Trup velikanskega pomorskega letala hidroplana, ki lahko plava po morju in se z valov dvigne v zrak. Opremljeno bo z dvema motorjema po 1000 konjskih sil in je namenjeno za popotovanje po zraku čez morje med Španijo in Južno Ameriko. Štiriletna krava s 6 tedni starimi trojčki enim junčkom in dvema teličkama. Na sliki vidimo kravo z 200 kg težkimi trojčki in lastnikom Ivanom Bregarjem iz Izlak. Poljski zunanji min. Skrzynski ki je poročil hčerko «kralja avtomobilov» in edinega ameriškega miljarderja Forda. Američanka mu bo doprinesla 300 miljonov dolarjev oziroma 8 milijard in 500 miljonov lir — dote. Francoski kapetan de Boyve na trudapolnem popotovanju po Afriki. Na desni jaha, kamelo po nepregledni puščavi, na levi pa se vozi s čolnom, ki ga je sam napravil iz papirusovega ličja in je v njem prebrodil nad 600 km. Z največjimi napori je prepotoval naj-nedostopnejše kraje srednje Afrike in odkril za zemljepisje, priro-dopisje in narodopisje mnogo novega o tem še malo znanem delu sveta. Velikanski top češkoslovaške vojske ki ga ne prevažajo konji, pač pa avtomobil. Čehoslovaki baje nameravajo v kratkem vse konje za prevoz težkih topov zamenjati s takimi motornimi vlačilci ali traktorji. Letalo v morski globini Malo letalo je razstavljeno na posamezne dele, zložene v veliko cev. Če se podmornica dvigne na površino, sestavi letalec letalo in se dvigne z njim v zrak. Razne vesti Največja motorna ladja sveta. «Augustus» bo največja motorna ladja na svetu. Dela na tem kolosu se dovršujejo; koncem oktobra ali začetkom novembra bo splovljena v ladjedelnici Ansaldo v Sestri. Ladja ima dolžino 216.75 m. S to ladjo bo postala Italija po tonaži trgovskega bro-dovja druga država na svetu. 30 milijonov dolarjev na dan za puder. V letu 1925. je bilo v severni Ameriki dnevno potrošenih nad 30 milijonov dolarjev za puder, barve in druge predmete, namenjene ženski lepoti. Ameriška žena porabi za svojo toaleto trikrat toliko denarja kakor za hrano. Grobišča stara 3000 let so se izsledila v Tiflisu. V okolici Tiflisa so se našli starodavni grobovi, stari preko 3000 let. Značilno je, da se nahajajo trupla mrtvecev v velikih posodah, ki so po svoji obliki podobna staro-grškim vrčem za vino. V višini 5500 m s 500 kg tovora. Letalec Dorkne je prekoračil svetovni rekord v zrakoplovu s 500 kg tovora. Dosegel je višino 5475 metrov napram prejšnji 4881 m. Opica — uradnik na železniški postaji. ^ Slučaj se je dogodil na postaji Kristalne palače v Londonu. Neka opica, določena za Kristalno palačo, je dospela v leseni kletki na kolodvor in bila postavljena v skladišče, ki se pa na dotični postaji slučajno nahaja v prostorih urada za vozne listke. . Opica je pazno zasledovala delo uradnika, ki je izdajal vozne listke in prevzela jo je želja do dela. Zatq se je osvobodila vseh občutkov jetnika, razbila svojo kletko in —^ uradnik jo je na vso moč popihal skozi vrata in jih zaklenil. Opica pa, ki je vedela, da se ljudem mudi na vlak, je skočila k okencu in listki so — da ne bi bilo zamude in kršitve tako potrebnega železniškega redu — kar frčali skozi okence in to ne samo brezplačno, temveč celo z niapitninami. Toda kot so že ljudje v marsičem precej «udarjeni», so toliko zaslužno opico seveda takoj aretirali in spravili zopet v kletko — za boljše čase. Da pa je bilo delo te opice res zaslužno, kaže dejstvo, da se promet kljub temu incidentu ni omejil in javni red ni kršil. Ženska — kapitan trgovske ladje. Iz Moskve poročajo, da je bila imenovana za kapitana neke ruske trgovske ladje Evina potomka Maladi-nova. To je prva ženska v tej stroki. Kakor izgleda čaka moški spol žalostna usoda, da kmalu ne bo več razlike med njim in ženo. Koliko žrtvuje Amerika za inseraie v listih. V Združenih državah ameriških se nahaja 99 velikih tvrdk, katerih vsaka žrtvuje pol milijona in več dolarjev na leto za časopisne Inserate. Prva tvrdka je v tem pogledu Ford, ki jo inserati stanejo 3 milijone dve stotisoč dolarjev, druga Studebaker, ki žrtvuje zato 2 milijona 3 stotisoč dolarjev. Inseratni izdatki dveh velikih tobačnih tvrdk znašajo preko 4 milijone dolarjev. V celoti znaša vrednost inseratov omenjenih 99 tvrdk v časopisih preko 56 milijonov dolarjev, v revijah pa 46 milijonov. Vsak časopis oziroma revija zasluži vsako leto povprečno 1 milijon 400.000 dolarjev ali v naši valuti 38 milijonov 500 tisoč lir. Redovnica — šofer. Tudi redovnice se modernizirajo. Prednica nekega ženskega samostana na Bavarskem je te dni uspešno napravila šoferski izpit. Prevažala bo dnevno mleko v avtomobilu. 75 kitov. Pred kratkim je vihar, ki je besnel po Norveški vrgel na obal blizu kraja Nova Zelandija 75 kitov. Ob norveški obali je sploh vedno mnogo kitov in so norveške obrežne ladje že za lov takih morskih velikanov pripravno zgrajene, tako da morejo nalovljene velikane takoj raztelesiti in spraviti njihovo mast in drugo. Eden takih kitov more doseči težo tisoč do štiri tisoč kilogramov, od katere odpade do 170 kg na mast. Norvežani prodajajo mast kitov Amerikancem, ki jo predelajo in uporabljajo v redilne in čistilne svrhe. Pozdravi vojakov. Naš fant iz Dupelj želi oglasiti se v '.Novicah» iz daljne Panne: Gor m e k Ivan iz Dupelj pri Kobjeglavi, ki služi pri 6. sanitetni kompaniji v Parmi pošilja sta riše m, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najlepše pozdrave z željo, da bi mu kai kmalu prišli delat druščino fantje letnika 1907. ko se ti junaki spravijo na vinogra-'! de; ubogemu kmetu se srce krči, ko j vidi njih obnašanje. Mi se ves leden j potimo in trdo delamo, da si pribo-1 rimo vsakdanji kruh. Vse nesreče! pridejo na nas. Polovico grozdja nam i je pobrala Vidova moča, potem pa je ' solnce sušilo kot v opekarnah. Na to 1 ubogo grozdje gre vse: ptiči, kune j in lisice. Vse to naj še bo, ti so naši j stari, domači sovražniki. Gorje pa j vinogradniku, kadar pridejo nanj izletniki. Kdo jim more kaj i V mnogih slučajih še poljski čuvaji ne morejo nič. Ko so se poljski, čuvaji pritožili, je naš g. podešta obljubil, da dobijo orožne liste, a do danes imajo še vedno samo palico. Dobro bi bilo, da bi i italijanski listi opozorili izletnike, na škorlo, ki jo povzročajo našim ljudem, da se tako odpravi nespodobno obnašanje. SV. KRIŽ PRI TRSTU. Namesto pričakovanega potrebnega dežja je, kot po vsej okolici, divjalo tudi pid nas strašno neurje v zvezi z najrazličnejšimi atmosferič-nimi fenomeni. Računa se okrog milijon škode samo v vinogradih, kjer je odnesla voda skupno z zemljo od vseh težko pričakovani pridelek v skrivnostno morje. Kjer je še pred kratkim bil z največjim trudom obdelan vinograd, je danes sama groblja, kamen in pesek. Po stezah in potih je voda izdolbi la globoke jarke, da je hoja skoraj onemogočena, dokler se jih ne pojiravi. Najstarejši v vasi ne pomnijo takega divjanja narave. Preteklo nedeljo so domači vinogradniki sklenili, da začnejo s trgatvijo v ponedeljek, 4. oktobra, kar pa bo zelo otežkočeno. Če se vreme iz-premeni, ne bi škodilo počakati še nekaj dni. L. Drobne novice z dežele IZ MOVRAŽA PRI BUZETU. Jako težavne so naše gospodarske in prometne razmere. Naša vas — 80 družin — poseduje le tri borne J čuvaji studence. Malo je naše vode in če pomislimo, da se nahaja v teh studencih vse polno nesnage in blata, starih cunj in čevljev ter da se nahajajo v bližini studencev gnojišča, je jasno, da je taka voda povrhu še jako nezdrava. K tema dvema nedostatkoma je prišla še tretja neprilika. Pred tremi tedni je legla na vse naše okrožje težka soparica in še tista mala količina nezdrave vode je izginila, tako, da je ostala cela vas, vseh 80 družin brez bližnje pitne vode. Druga velika skrb, ki nas tare, so naše poti. Naša glavna prometna črta, pot do kolodvora, ki jo zelo uporabljamo, je v jako slabem stanju. Človek bi dejal, da je vsemu temu kriva vaška uprava, toda temu ni tako. Vaški načelnik g. Gregorič in občinski zastopnik Stepančič ter oba poljska čuvaja se res neutrudoma borijo proti tem neprilikam. Vaški načelnik je že večkrat povabil vaščane na razgovor o teh važnih, dasi krajevnih vprašanjih. Dosegel pa je le malo oziroma nič. Čudno je sicer, toda resnica. Ljudje sami si nočejo pomagati, ko vendar vedo, da od drugod ne bo take pomoči in da je v hjihovo lastno in nujno potrebo in korist, če se take pomanjkljivosti odpravijo . Narodni pregovor pravi: Zanesi se nase in na svoje kljuse. DEKANI. Črni oblaki so nas zagrnili v svojo temo. Že smo mislili, da bo tudi po j Ako pustimo grozdje, ki je po-nas udarila šiba božja, a hvala Bogu, j polnoma dozorelo še dalje na trti, bil.ie f-amo naIiIJ” celo prosimo jo in ji bomo hvaležni mnozmi-— op. ured.) vzeti svinčnik v roke in. napisati, da se zve, kako se nam na deželi godi. Mislili si boste, g. urednik, da se nam kar najboljše godi, a ni tako. — Večkrat je bilo čitati kak dopis iz Dekanov, a sedaj pa že dolgo, dolgo nič. Kje so naši zadre-mavci? Pri nas imamo nekaj gospodov, ki nas ne marajo. Mi pa se trudimo biti korektni državljani. Saj plačujemo davke, naši sinovi gredo k vojakom, vse dolžnosti izpolnjujemo. Pred kratkim smo dobili odlok, s katerim se je odredil razpust našega društva «Jadran». Vsaka nedolžna pesmica, vsaka govorica bila je protidržavna, dasiravno s politiko nimamo ničesar opraviti. Društvo «Jadran» smo si ustanovili, za svojo izobrazbo: mladenke so se učile šivati in plesti, mladeniči so imeli svojo čitalnico. Vso ; Vinske kvašnice razkrajajo slacl-zahvalo izrekamo Zorki Kosminovi, kor in ga spreminjajo v alkohol, ki se je za nas toliko žrtvovala. - 'ogljikovo kislino in druge produk- ******** f * * * * * * * * * , * na drobno in debelo ;j; > Zastopstvo Portland Cementa itd. * :* ❖ i. Toöna postrežba. % > A >❖ * * ❖ v ***** * * i v i * * * * * * * * * •:• * DIETRICH POSTOJNA i z iiii MILAN KUTIN trgovina jestvin In Uolonljalnega blagu nä debelo fn drobno POSTOJNA Prva parna pekarna. — Porcelan, železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd. nnaannDonnnniaoaiaonnannnonng ZDRAVNIK D- IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike_ ordinira v II. Bistrici 1 št. 122 vsak dan od H 1 10-11 in od 3-4 ob torkih in petkih pa n o na Knežaku pri g. II M Česniku od 9.—12. Proti malokrvnosti in slaboživčnim je Gospodarske novice Trgatev Ko izgubijo trtni listi svojo zeleno barvo in ko peclji olesenijo, tedaj preneha grozdje pridobivati sladkorja in postane zrelo. Alolzi] Kobul, Idrijo priporoča svojo svojo bogato zalogo pristnega vipavskega in istrskega VINA Na drobno. Nla debelo. DODononDonDoiDnamnoDODonnaon Od pravilno izvedene trgatve je odvisna kakovost našega vinskega pridelka. Kakor je na pr. vsako živo bitje v prvem letu svojega življenja najbolj izpostavljeno raznim boleznim in nevarnostim, tako je tudi za vino največja nevarnost, da se nam v prvih dneh svojega življenja pokvari. Vse vinske napake in bolezni, kakor na pr. motnost, vlač-Ijivost in skisanje ali cikavost vina, prihajajo ndvadno že od samega poroda, nemarne trgatve in vsled slabo izvedenega kipenja. Kipenje Kipenje ali vrenje povzročajo ki-pelne glivice ali vinske kvašnice. raglstrsima udruga z omajanim paral tvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19. I. nad. jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steki. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GlYKOl“, „SMILAY0D“ in „EMULZIJA RIBJEGA OLJA“ z ipofosfiti za rakitične otroke. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.) Mladenke in mladeniči so prosili dovoljenje za veselico, šo se že pripravili, a bilo jim je odbito. Isto se je zgodilo sprošnjo.Marijine družbe, češ da je prireditev politična. Zato se pa pleše vsevprek: tri dni zaporedoma, kar gotovo ni ne v duševno, ne v moralno in ne v materijalno korist naše mladine. Mladina, mladenke in mladeniči, sebi polagamo na srce: Podajmo si roke in hitimo po poti treznosti in v občem medsebojnem spoštovanju in ne zabimo, kaj nas je učila naša Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telice (safer) Mureza sMe odeVs-13,16-18 Ob nedeljah je urad zaprt ________Telefon štv. 25-67. Hdlsisrelii sioven. denarni zavad Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via imbrianl 16/lil. (prej Via S. Giovaani} od 9—12 in od 5—7 ure ZOBOZDRAVNIK Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za zobe in usta □□□□□□□□□□□□□iinpnnnnnnrmnnnr S c n □ o D □ C D e □ c D D O D O O D D C nnoonaaaonDoaiinDDODODanDnDDD sprejema v Gorici na Travniku it. 20 in v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici) te vrenja. Ako s kipenjem pravilno postopamo, se dobre kipelne glivice hitro razmnožujejo in te premagajo ostale škodljive gljivice in kvas-1 niče. j Kvašnice pridejo na grozdje iz zemlje in odtod v mošt, kjer povzročajo kipenje. Z dobrimi kvasni-! cami pridejo v trtni mošt tudi slabe vrste kvasnic in glivic. V mnogih letih Slabe vrste kvasnic in: skrbna mamica in naš dobri očka, j slabe glivice celo prevladujejo, ko-smo bili še majhni. IZato se je vpeljala gojitev dobrih1 Ce bi prišel g. prefekt k nam in si j pasem čistih drož s tem, da se je ogledal na lastne oci nase življenje,1 oclbrala d , kjp(,ln„ „ ivn in ' bi mu bili hvaležni, ker bi spoznal, j gliVa 111 St j da s politiko nimamo nobenega pimi .nio razmnožila. _ j opravka, kakor tudi nismo proti dr- . gave *z ene same pasme gliv ob-j žavni. IZ BREGA. Iz Brega smo dobili naslednjo upravičeno pritožbo: Tržaški, izletniki, ki prihajajo v naš kraj, se ne zadovoljijo s cesto, marveč se najrajši zabavajo na naših poljih, na naših travnikih. 10—12 takih meščanov se pride igrat na naše travnike in brcajo žogo po mili božji volji. Ali mislite, da se dajo odgnati? Kmet mora povesiti glavo ter oditi; ne pomaga ne zlepa ne zgrda, oni ,se igrajo dalje. Še huje je. Mimo podjetje Juooj Impreso“ Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlita medaljo Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon St. 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krši iz vseh vrsi lesa in kovin, venćev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), ulica Tesa štev. 31. - TeleSom 14-02X2 Lastnik in upravitelj H. STIBSEL. stoječe drože imenujemo čiste dro-že ali čiste-vinske kvašnice. Kako se razmnožujejo čiste vinske kvašnice, bomo opisali v pri-, hodnji številki lista. Predno pričnemo s trgatvijo moramo obrniti vso svojo pažnjo vinski posodi in nje oskrbi. Razen dobro urejene kleti moramo skrbeti tudi za zdravo vinsko posodo. Od zdrave in čiste vinske posode je odvisna kakovost vina; zabrani, da se vino ne pokvari in IMuircka Mitnii tanka m!:’»Podružnico u Trstu: Vio XXX Oitotae 11 Jfim BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBIANA Centrala v Ljubljanu ■ Delniška glavnica in rezervni zaklad: «0.000.000 d» n ara. Podružnice; Gorice, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstolke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ■---------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------- Blagajna je odprta od 97* do 12*50 in od 14VS do 16 ure. ohrani svoja dobra svojstva! Plesnive sode moramo znotraj dobro ostrgali ali pa š suho .ščetko odrgniti plesnobo. Gospodarski Vestnik št. .9 opisuje natančno, kako se z «Riparinom» da plesnivo posodo napraviti zopet uporabno i(Dalje.) H. C. Drobiž Za smeh PRVI PANEVROPSKI KONGRES. V dneh 3., 4., 5. in 6. oktobra se bo vršil na Dunaju prvi panevropski kongres. Panevropsko gibanje, katerega za-poeetnik in idejni vodja je dr. Pd-hard N. Coudenhove-Kaleri, je nova smernica za rešitev splošne evropske krize. Gibanje, ki je bilo z vsega svojega početka utopija, je globoko zajelo v oni zaklad, ki ga nudi svetovno časopisje. Kot si je moralo vsako gibanje prisvojiti javno mnenje širokih narodnih plasti, da je moglo zmagati in zavladati, tako je usojeno tudi temu novemu pokretu. In ta novi pokret si prisvaja to javno mnenje. Ves svet je že govoril ali vsaj čital o tej novi ideji, o Pan-evropi. i Dr. Coudenhove-Kalergi pravi: «V . zadnjih letih sem imel priliko, govo- ^ riti s politiki in državniki o vprašanju evropske zveze. In ni nobena tajnost, da je devet desetin teh mož prepričana, da mora Evropa v ne-1 izogibno propast, če se ne združi v i eno enotno državno zvezo.» Kljub temu pa, da panevropska | misel še nima za seboj svetovnega' javnega mnenja, kljub temu, da ta tnisel še nima dane nobene možnosti za njeno praktično oživotvorje-nje, ho postalo s tem svojim kongresom, pa naj se ta zaključi kakorkoli, vprašanje aktuelno. Sicer pa se nameravajo «Novice» k temu vprašanju o priliki še povrniti. Gramofon, ki izdaja zločince. Siewer, profesor univerze v Leipzigu, je iznašel aparat, ki sprejema in oddaja glasove, kot se kjerkoli pojavljajo. Pri tej svoji iznajdbi je izhajal iz načela, da ima vsak po-edinec svoj individualen glas, katerega zamenjava je nemogoča. Praktična vrednost tega novega aparata se kaže v marsičem; tako na pr. upa policija in kriminalni krogi, da bo zasledovanje raznih zločincev silno olajšano, ker jih bodo takoj spoznali po njihovem glasu. Najmanjši tlel snovi. Neki Nemec je magnetnim in električnim potom iznašel najmanjši delec snovi, ki na noben doslej znani način ni deljiv. Delček obsega velikost stotisočega dela enega centimetra. S prostim očesom ga seveda ni mogoče videti, ampak z nekim aparatom — ime mu je mikroskop —, ki zamore stvari povečevati preko šestnajst-tisočkrat. Jugoslovenska avijatiko je zadel hud udarec. Zračnb brodovje, ki je imelo nalogo obiskati Češkoslovaško, Poljsko in Romunijo, je dospelo v Prago. Tu pa sta trčila jugoslovanski in češki aeroplan, padla oba na tla in izpod ruševin so izkopali mrtvega polkovnika Jugoviča, poveljnika zračnega brodovja, dva jugoslovenska in enega češkega častnika. Od 15. t. m. dalje se vrši redni zrakoplovni in potniški promet na črti Dunaj - Gradec - Celovec - Benetke in obratno. ___________i----------------------- Vsiljivost. Gospodinja (nadležnemu beraču)! -«Nesramnik, že petič vas vidim danes pred seboj!». Berač: «Reš 'je, milostljiva, ampak od tega, da nič samo vidite, nimam nič.» BAROVI. O priliki krsta Alojzije Sancinove so darovali Sancini 35 lir «Šolskemu društvu». Najlepša hvala v imenu «Šol. društva». Odgovorni urednik: JANKO RUNTIC. ZADRUGA ŽGANJEKUHE V DOLINI sprejema tropine in drugo sadje, proti plačilu 2 litra žganja za kvin-tal blaga. Ima v zalogi še nekaj tropinovca na prodaj. Tržaško kmetijska družba ulica Torre bianca št. 19, Tel. 44-39. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu je v smislu kraljevega dekreta od 24. avgusta t. 1. letos na lastno roko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme. Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta. Vabimo naše člane, zadruge in občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem iz inozemstva, da nam čimpreje javijo množino, ki jo mislijo naročiti, V prijavi naj omenijo tudi vrsto, katero želijo imeti. RAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE Šape, motike, krampe, strpače, cepilne nože, škarje, grablje. Leseno orodje in posode: brente, bren-tači, kadi, liji in druge kletarske potrebščine. SEME OZIMNE PŠENICE IN RŽI. Ker je naročena množina ozimne pšenice in ozimne rži iz inozemstva že vsa predzna-movana, naznanjamo, da smo naročili novo zalogo, katera se bo razdelila le med one, ki bodo še pravočasno prijavili svoja naročila. Kmetovalci skrbite, da zamenjate seme ozimne pšenice in ozimne rži z najboljšim semenom iz mrzlejših krajev. Prednaročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca št, 19. —-Telefon 44-39. UMETNA GNOJILA Čas naročbe umetnih gnojil poteka. Vabimo vse one, kateri niso še prijavili potrebe na umetnih gnojilih, da javijo pismeno, ali pa osebno, vrsto in množino, ki jo nameravajo naročiti. Superfosfat 14/16% po Lir 1.85 enota, podlaga zaračunjanja 15%. Močnejši superfosfat 16/18% po Lir 1.85 enota, podlaga 17% franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust. Kalijevo sol, zajmčeno 40/42%, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: za vipavski okraj: pri Kmetijski Posojilnici v Vipavi, za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Torre bianca |t. 19, Tel. 44-39. Kmetijski stroji Najnovejše vesti Horilco UriMo Lsnzi-lottn - aretirano Anton in Albin Stemberger, ki sta pred, kratkim umorila brigadirja kasrabinerjev sta bila aretirana včeraj zvečer na Rocolu. Zločinca sta sprejemala živež in en par čevljev od neke Sebeničeve, ko se je pojavila patrulja stražnikov. Zbežala sta na neki senik. Po hudi borbi med stražo, ki je bila obdala senik in zločincema, sta se morilca danes zjutraj okrog 6- ure udala. Skupno z imenovano žensko sta bila privedena pred preiskovalnega sodnika. Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk. Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, in Raifineria 7. Telefon 44-39. ETERNIT Zaloga - TRST se je preselila v ¥IA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov! Cevlfamica Forcessln Odlikovana na mednarodni razstavi « Genovi z „Diploma dl grau premio" TRST «3 Via Giuseppe Gaperin Štev. 5 pr! Sv. Jakobu > TEIST Kdor išče obuvalo cend a vendar lepo, ta bo pomislil malo, r,c kupil kar ua slepo 1 In šel bo k ,FORCESSiNUB, ki v Trstu vsern od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . r k Jedel za leto 1927 gdr® je izšel lil i aimmiimmismrniimm ilfHPJPjl JAKOB BEVC - TRST urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki množi ti i po najvišjih cenah KRONE plačuje viže kot vsi drugi ^ RAZNA DARILA ZA BIRMANCE. mmmiYH POSTOJNA » ♦♦♦♦ Notranje bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. QannoanöannnanQDanßüBannßEao 1 ZOBOZDRAVNIK | iimmi a - a g Specijalist za ustne | § In zobne bolezni. B a □ a □ f 9«Cl na Travniku 5. U. i _ ? i . v. «, a od 9. do 12. in od 3. do 5. S Spomnite se „Sol. društva !ig„mnmmm„n.„nn„nnnnra,nmg Ordinira a a a a a Q j j« .MUNDLOf šivalni stroji ^ „Gdricke“ iKp I; dvokolesa, motorini „FJAM“ in til “ belgijske puške se vdobe le pri 1 r Josipu Kerševaniju GORICA ~ Piazza Cavour 9 — GORICA Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1. 1898. fTlSl CEä O Tl S k© fTl Tvrdka ustanovlpa ! 1Ü98. Gorlcn, »L Cardscd 14 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORiGA, Via Carduccl 14 CpreJ Gosposka ulO