ov. Karaeia LJUBLJANA november 1 N Vsi »veti 2 P Spomin, ver. dui 8 T Silvija 4 S Karol Boromej 6 C Ita S 6 P Leonard + 7 S Yilftrord 8 N 23. pobtnk. 9 P Teodor 10 T Andrei Ave. 11 S Martin 12 6 Martin, papei 18 P Stanislav + « 14 S Joiafat_ 15 N 24. poKnk. štev. (NO.) 224. RIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja de zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ Of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 12, 1936 letnik (vol.) xlv • • V V Poljska vidi nevarnost, da bo v slučaju nove vojne med prvimi državami, ki jih bo objel požar. — V tej stiski skuša najti zveze, da se z njimi vojna prepreči. — Poljski zun. minister na obisku v Londonu. — Konferenca treh držav na Dunaju. London, Anglija. — Poljska vlada se dobro zaveda, v kako malo zavidanja vrednem Položaju se nahaja njena država, ki leži kakor med dve-; RAZGOVORI 0 NEVTRALNOSTI i Predsednik ima konference z vladnimi uradniki. ftia ognjema in bo kot taka v slučaju vojne med prvimi, katero bo objel požar. Vsakemu Wash;ngton> D. C. — Pred-opazovalcu evropskega poli- sednik Roosevelt je v torek tičnega položaja je jasno, dajsklical h konferenci nekatere bo vojna, ak0 bo izbruhnila, 151ane svoje vlade> da z niimi borba za prvenstvo med dve- razmotrlva 0 novem nevtral- nostnem zakonskem predlogu, ki se ima staviti prihodnjemu kongresu. Gre predvsem za določbe, na kak način naj se kontrolira izvoz municije in drugih vojnih potrebščin v dvema nasprotnima i.nazfiranjima, namreč fašizmom in komunizmom: Poljska pa kakor klin tiči irjed dvema mogočnima državaima. ki ste glavni ored-stavnicČ teh dveh naziranj, Nemčijo in Rusijo, in ki bpsfe |slugaju kake vojne v inozem-tudi brez dvoma jrlavni voditeljici v spopadu. V takem položaju bo za Poljsko nevtralnost skorai nekaj nemogočega in odločiti se bo morala za eno ali drugo strujo. Želja Poljske, katera je brez dvoma popolnoma iskrena, da bi mogla ostati v bodočem spopadu nevtralna, se bo torej kaj težko izpolnila. Ker torej ve, da bo gotovo potegnjena v bodočo vojno, se je spravila na novo delo, namreč, da se ta vojna, ako že ne popolnoma prepreči, pa vsaj odmakne v čim najbolj daljnjo bodočnost. V to svrho skuša njena 1N0ZEMCI POMAGAJO VLADI Nova tujezemska legija se sestavila v Madridu. Madrid, Španija. — Poleg milice, sestavljene iz domačega civilnega prebivalstva, je vladi v veliko pomoč pri bojih proti upornikom nova tujezemska legija, ki so jo sestavili med seboj protifašisti iz Francije, Nemčije in Rusije. Od te legije si vlada veliko obeta, kajti njeni člani so po večini vsi vojni veterani, ki so izvežbani v rabi orožja. — GREEN ŽIGOSA LEWISOVO SKUPINO New York, N. Y. — Predsednik del. federacije, Wm. j Green, je v ponedeljek obdolžil Lewisovo delavsko skupi-jno, da namenoma ovira poravnavo spora s federacijo, in da se iz tega razvidi, da je imela že celi čas namen, konkurirati s federacijo. Lewis je odklonil privatni razgovor z Greenom, češ, da bi bil brezuspešen. PRITISK NA DELODAJALCE Podjetjem v Nemčiji predpisuje vlada, koliko uslužbencev morajc vzeti na delo. Berlin, Nemčija. — Eden prvih ukrepov, ki jih je izdal nazijski minister Goering, ka«- Nesreča na železniškem prelazu blizu Celja, ki k sreči ni zahtevala človeške žrtve, pač pa povzročila veliko škodo. — V žalovanju za ženo obupal. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drugo iz domovine. Voz pod lokomotivo ;škodbi. Karnet je bil obsojen I Celje, 24. okt. — Davi je!na 7 let robije in trajno izgu-posestnik Tomo Kosi iz 01im-|bo častnih državljanskih pra- KRIŽEM SVETA teremu je Hitler poveril vodstvo štiriletnega načrta za gospodarsko reorganizacijo Nemčije, obstoji v tem, da se morajo vse delazmožne osa be zaposliti. V tem oziru bodo mo-Bivšilrala i industrijska podjetja _ Berlin, Nemčija. — L->L VOl I did i španski poslanik za Nemčijo, ,brez ugovora sodelovati z vlado, j A. Cortijo, je v ponedeljek j Poziv Goeringa jc Boji za mesto Madrid so se v j ponovno zasedel poslaništvo jI jen v prvi vrsti na torek celi dan nadaljevali. ;jn posadil na poslopje prapor lin gradbeno industrijo ___ _________ _______ in od Vladnim četam je ležeče j španskih upornikov. Zastop- jprvega januarja napre j boste predvsem na tem, da prepreči- nik sedanje španske vlade je ,ti dve panogi prisiljeni, košček za sko delavstvo New York, N. Y. — Avto jo upornikom prehod preko reke Manzanares, ki tvori za-padno mejo mesta. -o- TOŽIJO' SE ZA DEDIŠČINO Chicago, 111. — Bogataši imajo lahko eno tolažbo — ako je to kaka tolažba, — da namreč po svoji smrti ne bodo pozabljeni. Sigurni so namreč (__Ilahko, da se bodo njih dediči avtomobil- raed seb°j grizli in PretePali stvu. Pred to konferenco je imel predsednik drugi razgovor, namreč o bodočem proračunu. Poklical je k sebi še tudi število drugih vladnih uradnikov in očividno hoče spraviti v red vse važnejše probleme pred svojim odhodom na počitnice prihodnji te- j den. teden neznano zadnji zbežal. ! — Pariz, Francija. — Do pretepa med policijo in skupino komunistov je prišlo v ponedeljek, ko so zadnji skušali ja pri Podčetrtku peljal z dvo-vprežnim vozom svoje pohištvo in živila v Ljubljano, ker !se je nameraval preseliti v Zg. Šiško. Ko je ob 5:50 pri-vozil do železniškega prelaza čez državno cesto v Medlogu v celjski občini, kjer se je nao]ov jpred leti zgodila znana avto- kovimko busna katastrofa, je privozil nasproti neki voz. Kosi se je izognil pravilno na desno cl~'stran ceste, imel pa je smolo, da«se je zadnje kolo kam sprejmete v svoja podjetja pri- ua -""J- megove- 'merno število vajencev, ki. se v°za staknilo med tracni- stroki ice- V em -16 1 °Pazll> da prihaja iz Celja tovorni vlak. za njih zapuščino, ko bodo oni 'sami izginili s tega sveta. Takemu prizoru bi bil lahko pri- mobilska korporacija -Gene . . ral Motors je sledila zgledu ■«»' ako bi zlvel> PokoJm Dav'd jeklarskih družb in pretekli |E- Shanahan, poslanec v dr-ponedeljek sklenila, da bo del,zavni zakonodaji. Mož je po diplomacija stopiti v zvezo *'svojih denarnih rezerv izdala i8™*1 nedavni smrti zapustl1 bodo vežbali v svo.ii Vsako podjetje, ki ima najmanj deset uslužbencev, bo prisiljeno k temu, ali pa bo posebni da- napasti zborovanje popularne ^moralo plačevati stranke. Na tem zborovanju je j vek, s pomočjo katerega se bo vodja stranke zahteval, da; mladina vežbala zvezo'zavodih. Taka podjetja bodo Takoj je spoznal, da je nesreča neizogibna. Hitro je izpre-gel oba konja in ju peljal na travnik poleg proge, nato pa državnih -i® P°hitel vlaku naproti in.dajal strojevodji z roko znake, naj ustavi. Strojevodja pa tega ni storil, ker najbrže ni vic. nje, drugimi državami, katere se niso sprejele nikakih obveznosti doslej niti napram Nemčiji niti Rusiji. Težko je najti v Evropi kako tako državo, |po 50c na delnico rednih dimasti bolj vplivno, kajti vse jvidend in po $1 izrednih, za so že zvezane v razne bloke, kar bo jZ(jala nad 65 milijo-°d katerih so nekateri v^ zvezi lnov dolarjev. Pri tem razdelje-drugi ~ de v cirkulacijo, da se s tem iz-j Premoženja v vrednosti okrog ogne novega davka na neraz-!miliJ°na dolarjev in za to se deljene dobičke. V to svrho itožij° 'zdaJ njegova žena, s bo plačala svojim delničarjem katero se Je Poročil nekaj dni z Nemčijo, drugi z Rusijo. .vanju ]e Namen Poljske je očividno v ^ spomnna tudi svojega tem, da bi v zvezi s kako (]avstvai ker bi drugače vzbu pred svojo smrtjo, in tri njegovi sorodniki. Sorodniki trdijo, da pokojni ni bil več pri zdravem razumu, ko se je pobila prisiljena, da se/0"1' in tako skušajo njego- vo poroko razveljaviti. — Pri vsem svojem bogastvu je po-vplivno državo tvorila nekako javno ogorčenje, in tako|koJnik živel skromno življenje Ravnovesje med obema so- naki01tliia svojemu usluž-" benstvu, katerega ima okrog'.2722 Throop st ,z nezmanjšano brzino dalje. ;Na železniškem prelazu je lo-la v voz, zmeta Japoncem j dustriji bo v naprej vlada.od-|la pohištvo in poljske pridel- strokevnih de-|ke z voza na cesto, nato pa " " 200 kora- Francija prekine svojo s sovjetsko Rusijo. jprimorana tudi, da bodo pre- Moskva, Rusija. — Upa-'skrbela zaposlitev za osebe, v . .. da se omili napetost medstare nad 40 let, ki jih podje- .opazil znakov marveč je vozu Rusijo in Japonsko, se vidi, ko jtja navadno ne sprejemajo se ie med obema državama {rada na delo. obnovila pogodba, po kateri i V kovinski in železarski in- |komotiva zadela v voz, zmeta-dovoljuje Rusija Ja^^.^—( ribarenje v svojih vodah ob(ločala, koliko . vzhodni Sibiriji, in sicer za lavcev sme zaposliti kako pod- ;Je vlekla voz kakin jetje. Dalje je vlada zapove-jkov po progi pred seboj, ga dala tudi, da se smejo stro- Razbila in pustila ob progi, 'kovni delavci zaposliti le v fPri karambolu se je svetilka na lokomotivi odtrgala in poda jkvarila. Kosi je izjavil, da strokovne ima zaradi razbitega voza ter ne imenskih 'pokvarjenega pohištva in drugih predmetov 3000 Din ško-de. -o- Iz žalosti v smrt osem let. —o- DEMOKRACIJA OGROŽENA OD VOJNE [svoji stroki; obenem pa je Chicago, 111. — Pri nekem jlodajalcem prepovedano, zborovanju v ponedeljek je bi si preskrbovali Ch. W. Gilkey s chicaške uni-, delavce potom verze povdarjal, da ni upanja,! oglasov v listih. da bi prihodnjo vojno demo- j-——-—— kracija preživela. Od zadnje nova vojna bo dala povod, da 200,000, kot bonus deset mili-; obema so lažnima skupinama, in sicer 2 grožnjo, da se bo v vojni Postavila proti tisti struji, ka- jjonov dolarjev, ter se bo po-tera bo izzvala spopad. tega vsakemu zvišala pla- Edina država, ki bi prišla ZR pet centov na uro. -o- ,v preprostem stanovanju na vojne je opustilo demokratsko bodo tem sledile še druge dr-obliko vladavine 19 držav in žave. SLABA TOLAŽBA v poštev za tako vmesno zve-je Anglija in s tega sta-'išča se da razlagati točasni °bisk poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu, ki ■ie zbudil po Evropi precejšnjo senzacijo. Beck je imel te dni z angle-škim zun. ministrom več konferenc, na katerih fo Se razmotrivala mednarodna ev*~opska vprašanja, ki jih Povzroča spor med obema omenjenima skupinama, fašizmom in komunizmom. V raz-Pravo je prišla zveza med Poljsko in Francijo, ki še ve-d"o n^. papirju obstoja, a se •le zelo ohladila, odkar je po-stala Francija zaveznica Ru-S1.ie. Dalje je bil razgovor tudi o problemu, kako stališče ^aj bi zavzela Poljska v slučaju vojne med Nemčijo in Cehoslovaško, ali pa Čehoslo-vašk0 in Ogrsko. Izredna pozornost se je na STARODAVNI ŠKOTSKI MEČ UKRADEN Stirling, Škotska. — Iz tukajšnjega muzeja so pretekli ponedeljek štirje maskirani moški ugrabili slavni meč Edenom škotskega patrijota Wm. Wallace, ki je živel v 14. stoletju. Čuvaju muzeja so se moški predstavili kot škotski nacijo-nalisti, na kar so ga obvladali in zaklenili v neko sobo ter z mečem 'zbežali. Razburjenje, ki ga ta tatvina povzroča, je predvsem v tem, ker se boje, da se na Škotskem ne kuha kaka vstaja proti Angležem; nekaj posameznih dogodkov v zadnjih letih je namreč kazalo na to. teh konfi razgovorih posvečala tudi erenci, ki se je imela to NEVERJETNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA Los Angeles, Cel. — 81 let stara Mrs. Anna Johnson je 'pretekli ponedeljek z britvijo umorila svojega moža Charle-sa, starega 91 let, in nato samo sebe obesila. V listu, ki ga je zapustila, je navedla, da je storila to, ker je njen mož šel za drugimi ženskami že celih zadnjih -10 let. Par je bil poročen 60 let. Kar je najbolj čudno, je to, ker je bil mož poleg svoje starosti tucli deloma hrom ter se celo briti ni mogel sam in je to žena delala zanj ter je očividno eno takih prilik porabila za 'svoj čin. -o- sredo otvoriti na Dunaju med Italijo, Avstrijo in Ogrsko, v katero je tudi Nemčija globoko interesirana in katere namen je očividno ta, da se fašistični blok čim bolj utrdi. prodajal mrtva trupla Bukarešta, Rumunija. — Po licija je aretirala lastnika nekega krematorija pod obdolž-bo, da je prodal več kot 40 mrtvih trupel v znanstvene svrhe in je namesto njih zaprl v rakve živalska trupla ter , ih sežgal. Na desni na sliki je Mrs. Eug. Schacher iz Mobridge, S. D., držeč v roki hrabro8tno diplomo, ki ji je bila izdana za njenega pokojnega moža, ki je v neki aeroplanski nesreči sam zgorel, toda pri tem rešil dve drugi osebi. Kakor razvidno, je diploma slabo nadomestilo za izgubljenega soproga, kajti Mrs. Schacher je posilil jok, ko jo je prejela. Maribor, 18. okt. — V Petega pri Framu je živel na svojem posestvecu 65 letni vpokojeni železničar Ivan K> bale s svojo 25 letno hčeri: -Meseca maja t. 1. mu je smrt h grabila ženo, za katero jedilno žaloval. Po njeni smrti ?e je čutil zelo osamljenega in ker je bil že bolehen, se je ,sosedom večkrat izrazil, da mu ni več do življenja. V pretekli noči je okoli pol enih vstal in se podal iz hiše. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, je šla hčerka s svetilko za njim in ga v sadovnjaku našla obešenega. Poklicala je takoj sosede, ki so ga sneli in poskušali spraviti k zavesti, vendar so bili poskusi zaman. Z nesrečnežem sočustvujejo vsi njegovi sosedi. -o- . Stroga sodba Pred malim senatom v Mariboru se je zagovai-jal 27 letni delavec Alojzij Karnet iz Po-čehove, kateri je že meseca julija popival z nekaterimi fanti v Kolaričevi gostilni v Počehovi. Nastal je pretep, katerega je pa hotel godbenik Alojzij Majer pomiriti, a ga je Karnet napadel in mu zasadil nož v trebuh in Majerja smri> no ranil, da je ta podlegel po- Smrtna kosa V Zgornji Šiški je umrl Valentin Nastran, stroj ar in posestnik, brat misijonarja dr. A-lojzija Nastrana. — V Ljubljani je umrla Marija Lavrenčiče-va, spoštovana in blaga gospa, stara 82 let. — V Mariboru je umrla Erih Eisenmann, ravnatelj mlekarne, star 62 let. --o-- Zaradi revščine Knjigoveški mojster Stane Ogrinc v Ljubljani, je ovadil nekega svojega potnika, ki je nabiral okolu po deželi naročnike in oglase za Ogrinčev koledarček, češ, da ga je potnik opet-najstil za okroglo 3000 Din. Da bi več zaslužil, si je potnik izmislil trik in ponaredil več naročil, samo da je dobil večjo provizijo. Izgovarjal se je, da je to napravil samo radi revščine, kar se je skazalo kot resnično. Ogrinc je spoznal revščino in podaril ženi potnika večjo svoto, da se bo za silo preživljala, dokler bo mož v zaporu. -o- Težka nesreča Ko je šel 70 letni Tomaž Re-beršak, berač brez stalnega bivališča spat na neki kozolec v bližini Celja, je po stopnicah grede zgubil ravnotežje in padel šest metrov globoko. Pri padcu mu je počila lobanja, poleg tega si je pa še zlomil roko in nogo. Spravili so ga v celjsko bolnico. Prva pilotinja Prva jugoslovanska pilotinja je Slovenka Kristina Goriškova in je bila zaposlena kot poštna uradnica na aerodromski pošti v Beogradu, pred kratkim so jo pa premestili v Zagreb. Izpite za voditev zrakoplova je izdelala odlično. Škoda po požaru V Cirkovcih je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Juli-jane Kmetčeve. Ogenj je uničil vse seno, nekaj orodja in poleg stoječo kolarnico, da trpi Kmet-čeva nad 20.000 Din škode. — Nadalje je ogenj uničil gospodarsko poslopje z orodjem in poljskimi pridelki vred, posestniku Francu Petroviču v Bukovcih in mu prizadejal 15.000 dinarjev škode. -o- Nesreča Na celjski postaji so postavljali delavci 18 metrov visok drog. Nenadoma pa se je drog prelomil in padel na 25 letnega progovnega delavca Martina Šaleja z Zgornje Hu-dinje in ga zadel na glavo, da se je Šale j nezavesten zgrudil na tla. Kdor oglašuje — ta napreduje. Stran 2 'amerikanski slovenec 'Četrtek, 12. novembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL ,5544 Naročnina; ___________45.00 ________2.50 _______1.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________________$6.00 Za pol leta_______________3.00 Za četrt leta ....................1.75 Posamezna številka ________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________ For half a year_____ For three months __________ ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$£00 For half a year__;________3.00 For three months_______1-75 Single copy__________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard: Bičajo, bičajo, bičajo m. SMEŠENJE IN NORČEVANJE JE NJIHOV NAJ-JAČJI BlC . . . Če kdo obeta, da bo bičal, bičal, bičal... bi človek mislil, da ima silno močno roko in neusmiljeno žilav bič. Komur je tak bič obljubljen, mu mora že ob sami obljubi boleče zagomazeti po hrbtu. Toda če nekoliko od bliže pogledamo tisti grozeči bič, nam ne ostane končno nič drugega pred očmi kot puhloglavo smešenje in norčevanje iz vsega, kar ne gre v njihove svobodomiselne račune. Nobena stvar, naj bo še tako resna in magari sveta, ni varna pred njihovim norčavim bičem. Kadar jim zmanjka pripravnih misli in besed za resno dokazovanje, se zatečejo k smešenju, in tam so ti tiči doma. In vedno znova se pokaže, da jim resnih misli in besed brž zmanjka, kakor hitro jih kdo s tehtno besedo prime za jezik. Na argumentiranje in debatiranje, kot se sme in mora pričakovati od resnih ljudi, se toliko razumejo kot zajec na boben. Seveda, naravnost pokazati nočejo tega. Zavedajo se svoje slabosti v teh rečeh. Takrat pa — smuk za plot smešenja! Ponorčujejo se iz tebe in pričakujejo, da te bo sram pred njimi, pred samim seboj in celim svetom. Od sramu se boš potopil v svoji lastni rdečici in boš telebnil pred njihovim bičem po dolgem na tla. V tem iščejo uspeha svojemu pisarenju. Smešenje je njihov poglavitni — dokaz. Povejte odkrito, vi, bičarji, bičarji, bičarji, kdaj ste še stopili s kakim resnim nasprotnikom z odkritim vezirjem v moško debato. Da ne bom predaleč iskal — zadnje čase vam "znani" P. Hugo pošteno bere levite. Ali ste poskusili njemu nasproti napisati en sam članek, ki bi pribijal kot njegovi pribijajo? O, kaj še! Na vse njegovo pisanje ne veste drugega odgovoriti kot to, da smešite njegovo — učenost! O, da bi je vi vsaj trohico pokazali! Povejte in pokažite, kolikokrat ste se resno lotili Rev. Trunka in stvarno ovrgli njegovo pisanje! Pokažite le eno stvarno tozadevno razpravo v kolonah vašega tiska! Ne morete, vem. Pač pa pridno sučete bič smešenja in mlatite po Trunkovi — "slami". Res, lahko delo si nalagate. Kdaj ste se lotili z resno voljo dokazovanja, da Rev. Jager piše narobe? Saj niste vedeli na njegove članke drugega povedati, kot to, da je Jager sit — kaplanije! Zato se je obrnil na vas in pri vas iskal — fare! Menda je res sam mislil, da bo našel pri vas, seveda ne fare, pa vsaj "fante od fare", ki znajo na korajžo poklicati. Našel pa je — uboge pare, ki edino v smešenju najdejo streho! Kaj ste vedeli povedati Rev. Slajetu v odgovor? Stvarnega nič. Skušali ste smešiti, pri tem je pa šla vaša "svobodomiselna šola" — po gobe ... Pa ste se bili ustili, da Slaje nima nobene besede pri vaših ljudeh .. . Kaj bi dali, vi j ari junaki, če bi imeli danes v rokah Kulturni vrt in še Toneta m Jožeta Grdino v svojih vrstah? To bi se vi postavljali s tem blagom? Saj bi z njima prišlo v vaše vrste podjetnosti, da bi res kaj dosegli. Zdaj ste pa tako kaznovani, da se morate zoper lastno boljše prepričanje norčevati ne samo iz Toneta in Jožeta, ampak zraven še celo iz Kulturnega vrta. Verjemite, da bi se mi v srce smilili, da se niste v svoji slepi drznosti dvignili in obljubili bičanje, bičanje, bičanje . . . Ob neki priliki sem tudi jaz vrsto člankov napisal. Ne ravno za vas, vendar v toliko za vas, da sem vaše zmotne trditve pobijal. Prišli ste na dan z "mogočnim" protido-kazom: Vidi se, koliko časa imajo frančiškani, da lahko toliko napišejo ... To je bilo vse ! Tako in podobno je vaše bičanje, bičanje, bičanje. Čudno, da imate vi celo za bičanje toliko časa. Pa celo za bičanje, ki nas ne zadene, ampak pada nazaj na vaša usta široka. Pa kai! Če bi padalo samo nazaj po vaših ustih širokih — to bi še nekako bilo. Toda vaše bičanje, bičanje, bičanje pada prav pošteno nazaj na vaše puhle — možgane! Gospoda, na plan! Tudi vi boste to brali, seveda. Za-srbelo vas bo, se razume. Nabrusite pete in smuk — za smešenja plot! Pasja logika in škrat že razgrinjata plašče, da lahko čepite na varnem in — bičate, bičate, bičate... NOVICE IZ CALUMETA Calumet, Mich. Zopet je prišel čas, ko se bomo kratkočasili z dopisi in si peli tisto otožno: "Ptičice so odletele, rožice so odcvete-le..." Sedimo okrog tople peči, pa se grejemo in fige kažemo hladnemu vremenu, ki se je začelo tu okrog. — Na kratko bom poročala žalostno novico, ki se je pripetila. Bilo je na dan vseh svetnikov, ko se je zbralo nekaj mladoletnih fantov, da gredo zajce streljat. Niso bili še daleč od domače hiše in že je v svoji neprevidnosti ustrelil 14 letni brat svojega 16 letnega brata; oba sta sinova Mr. in Mrs. Louis Je-nicha iz Country Rd. Še pre-dno je jutranja zarja posvetila na Vernih duš dan, je njegova duša šla pred večnega sodnika. — Naj omenim še to, da je zjutraj še prejel sv. obhajilo. — Zapušča žalujoče starše, štiri brate, pet sester in več sorodnikov. — V večnost se je preselil Jos. D. Grahek, v starosti 78 let. Doma je bil iz Černomaljske fare. Bil je dolgoletni naročnik Amerikan-skega Slovenca. Kakor vsako zimo, se je tudi za letos odločil, da gre v Detroit, k svojim dobrim otrokom, pa ga je prehitela smrt. — Naj mrtvi v miru počivajo, preostalim pa naše sožalje. Mrs. G. Hribljan iz Ah-meeka, zastopnica Amerikan-skega Slovenca, se zopet nahaja v C. in H. bolnišnici, kjer je bila operirana za golšo. Bila je jako slaba in so ji prvič operirali samo polovico golše, sedaj se mora še enkrat podvreči operaciji. Upamo, da bo z božjo pomočjo srečno prestala, kar ji iz srca želim. — Isti čas je bila tudi •v bolnišnici, ko je umrla njena mati, Mrs. Mike Gregorich. Kako srčno je želela še enkrat videti svojo mamo, pa ji ni bilo dovoljeno. Mrs. Gregorich že mesec dni počiva v hladni zemlji. Bog ji daj večni mir in pokoj. Kakor je bilo v tem listu že poročano, smo imeli cerkveni bazar, ki se prav po-voljno obnesel, da je preostalo še čistega dobička $1000.82. Seveda je ostalo še veliko blaga in treba bo še krepko v roke pljuniti, pa se bo še to dalo spraviti v denar. — Marsikdo sedaj veselo za-klice: Pa smo dobili sedaj zopet dobrega gospodarja Roo-sevelta. Letošnje volitve niso bile brez pomena niti ne za Amerikanskega Slovenca. Tako je prišlo tukaj do stave in Amerikanski Slovenec bo dobil dva nova naročnika. Živijo! — Prav lepe pozdrave vsem či-ta tel jem. Theresa Sustarieh ■-O- JUGOSLOVANSKI RADIO PROGRAM V MINNESOTI Ely, Minn. Zadnjo nedeljo, 8. novem-bi a popoldne se je zopet začel' jugoslovanski radio program. V to svrho je v blagajni nekaj nad $700.00. Prispevki za oglaševanje so letos cenejši, namreč $1.00. Tako da stane oglaševanje za trgovce le dva dolarja. Za našo ely-ško okolico je predpisana kvota $100.00. Namen odbora je letos, da bi se prispevki za radio ure prejemali od društev in ne od trgovcev ter tudi od oseb, ki niso v trgovini. Jugoslovanski Narodni dom je na svojem zborovanju daroval svoto $5.00. Upati je, da bodo sledila tudi druga društva s prispevki. Ker je bila pred kratkim oddajna postaja postavljena v Virginiji, Minnesota, bo letos rezultat jugoslovanskega radio programa veliko boljši. To se je slišalo že v ponedeljek 2. novembra, ko je Šukljetov kvartet z Eve-letha, v Virginiji zapel nekaj prav mičnih pesmic ter zaigral Eveleth polko in par drugih posrečenih komadov. Community Center poslopje so začeli te dni razdirati. Na istem, seveda obširnejšem prostoru, se bo zgradilo veliko moderno poslopje, ki bo odgovarjalo vsem potrebam. Kakor se poroča, bodo zgradili tri sobe za društvena zborovanja. Poslopje, ko bo dograjeno, bo stalo $190.000. Zvezna vlada je prispevala 45%, 55% bo po dalo mesto Ely. — Pozdrav čitateljem. P. veseli in se radi zberete v veseli družbi, ste prav prisrčno vabljeni, da posetite to prireditev. Nikoli vam za to ne bo žal, to vam lahko že sedaj zagotovimo. Vse kar boste storili ta večer dobrega, boste to storili za cerkev. Društvo Naj-(sv. Imena ne deluje za svoje koristi ali za koristi svoje blagajne, ampak vse, do zadnjega vinarja da za pomoč cerkvi. Znano je nam vsem. da Martinova nedelja je doma v Sloveniji nekoliko bolj imer.it-jna, kot katera druga nedelja v letu. To nedeljo navadno se (zberejo vinogradniki in gospodarji in "krstijo" mošt ter ga j spremenijo v vino. Tudi mi bo-■ mo na naši veselici krstili mošt in ga spremenili v vino, zraven pa zapeli: "Oja, zrni-raj vesel, dokler bom vince pil, dokler bom živ..." — Na svidenje na vinski trgatvi v jnedeljo 15. novembra. Anton Kastigar ONIM, VINSKA TRGATEV V LA SALLE La Salle, III. Menim, da ne bo več kot prav, če sporočim rojakom in prijateljem v naših treh naselbinah, La Salle, Peru in Oglesby, da priredi društvo Najsv. Imena fare sv. Roka, v nedeljo 15. novembra, veliko zabavno veselico pod imenom vinska trgatev. Vrši se v zgornji šolski dvorani in se prične že ob 2. uri popoldne in traja do polnoči. — Že samo ime, vinska trgatev, napravi naše obraze vesele in usta se obrnejo na smeh. Kaj bo pa šele ko pridemo tja in se nam bo posmehljalo pravo grozdje z vinske trte. To bomo strmeli in občudovali. Rojaki in rojakinje, od blizu in daleč, kateri ste rad-" NAŠA NAROČNICA POROČA Pueblo, Colo. Namenila sem se napisati nekaj vesti iz naše naselbine, da bodo bralci priljubljenega lista Amerikanskega Slovenca vedeli, kako se kaj imamo tu v zapadni metropoli. Pred par dnevi smo imeli veliko slav-nost. Naš č. Father Ciril Zupan so namreč slavili redko »Javnost, zlati jubilej mašni-škega posvečenja. Ne bom tega na drobno poročala, . ker vem, da bodo drugi o tem obširneje pisali, zato rečem samo to, da smo bili srečni, ker smo bili navzoči pri tej slav-nosti. Vse je bilo veselo, staro in mlado. Samo dve reči sta bili, ki niso ugajali; prva je bila ta, da je bila cerkev veliko premajhna, druga pa ta, da tudi dvorana sv. Jožefa, ni mogla sprejeti vseh gostov med svoje stene. Še veliko ljudi bi se rado udeležilo teh slavnosti in lahko bi bili prodali še veliko vstopnic, pa ni bilo več prostora v dvorani. Iz tega lahko posnemamo, kolika ljubezen vlada med ljudstvom do našega č. župnika-ju-bilanta. Bog jih ohrani še mnogo let med nami, vsaj še toliko, da bodo obhajali sp dijamantni jubilej. To jim želimo vsi farani. Kar se tiče delavskih razmer, so se precej izboljšale in upamo, da se bodo še bolj, ker smo toliko srečni, da sme dobili Roosevelta, tega nad vse dobrega in previdnega ;moža, zopet za predsednika Združenih držav. Naj mu Bog pomaga, da po spravil vse zopet v pravi tir. saj kolikor je dosedaj pokazal, je bil vselej za dobrobit delavnega ljudstva. Do-!sedaj je vse prav ravnal in tako 'upamo, da bo tudi v prihodnje. Saj vsak,spozna, kako globoko je bilo vse zavoženo in pa da smo I sedaj glede tega veliko na boljšem. Naš predsednik Mr. Roosevelt nas je izvlekel iz močvirja in kakor je upati, se bo po tem ravnal tudi za naprej. Tako je prav. Starim bodo lahko dali priliko da se oddahnejo od svojega dela, na njih mesto pa bodo na- ki plačujejo račune za plin in elektriko v uradu "Amer. Slovenca" javljamo, da je urad podružnice American Express Co. v našem uradu odprt od pol 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsak dan razun sobote. Ob sobotah samo do pol 1. ure popoldne. Po novem določilu morajo biti vsi računi za plin in elektriko plačani in odposlani naprej najkasneje tisti dan, ki je določen za popust. Zato vsaki dan zaključimo sprejemanje plačil za te račune ob 5. uri popoldne in jih nato odpošljemo naprej. Po 5. uri popoldan ne sprejemamo plačil za plin in elektriko. Prosimo, da vzamejo vsi to na znanje. domestili mlade moči. Šele na ta način se bo odpravila depresija, drugače ne; in pa šesturno delo. Celo letošnje leto so bili naši puebelski delavci srečni, ker so jim kompanije dale po en teden počitka s plačo. Tako so imeli ti delavci prvič priliko da so se malo oddahnili. Naši sinovi, ko so izvedeli o teh počitnicah, so nam pisali iz San Francisco, California, naj jih pride oče obiskat in pogledat kje živijo O tem smo tudi mi doma govorili in tako so se naš oče John Merhar kaj hitro zmenili z Novakovim očetom Met Novakom ter šva-grom Antonom Dejakom, da so se 10. avgusta vsi trije odpeljali in srečno prišli na zaželjeni kraj do svojih ljubljenih otrok ter bili veseli z veselimi. Vsi so jim stregli kolikor so mogli in pa razkazovali vsakovrstne zanimivosti po San Francisco, česar pa ne bom popisovala, ker bi se moj dopis preveč raztegnil. Še meni se lepo vidi, kot materi, da naši trije sinovi tako lepo skupaj živijo pri starejšfemu sinu, ki je oženjen z Novakovo Miciko, ali Jožetu in Mary Merhar. To mi je v največje veselje, da se tako dobro razumejo med seboj. Lepše in boljše niso mogli postreči vsem trem, kakor so jim. Najmlajšega, Edvarda Miliaria, so poslali v Los Angelo.?, da jih je pričakoval na kolodvoru ter jih potem z avtomobilom o Kolu vo-■il ter razkazoval razne zname- nitosti in lepote kraja. Tudi pri moji sorodnici Mrs. Annie I^Jc so se oglasili, dasi le za par ur. Enako tudi pri Mr. in Mrs. Ras-pet. Obiskali so tudi John Mihe-liča, ki jih je šel spremit na kolodvor. Drugi dan so se ustavili na Builder Dam in imeli dovolj časa, da so si ogledali one velikanske naprave, katere so toliko časa delali. Vredno je to videti. Drugi dan so prišli v Salt Lake City in tudi tam imeli dovolj časa, za ogledovati razne zanimivosti. Po štirinajstih dnevih potovanja so se vrnili vsi trije srečno domov in sedaj se vsem, s katerimi so prišli skupaj, prav lepo zahvalijo za vso postrežbo in prijaznost, ki so jo bili deležni. V tem namenu se zahvaljujem prav tako tudi jaz, ki pišem te vrstice. S tem končam to moje poročilo in pozdravim vse prijatelje, vse čitatelje in naročnike Amerikanskega Slovenca to in onkraj morja. Josephine Merhar ■-o- MRTVEC IGRA NA POZAVNO V yasi Varigi v Grški Makedoniji so pokopali nekega kmeta. Mož je bil le navidezno mrtev, hipoma se je dvignil v odprti rakvi, skočil iz nje k enemu izmed godcev, ki so svirali žalno koračnico, mu vzel iz rok pozavno in zatrobil nanjo veselo koračnico. Že prvi zvok je seveda zadostoval, da je ostal mož sam na prostem polju — in še danes se ga sovaščani bojazljivo "zogi-bajo. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Pristen "Bahovec" PLANINKA Zdravilni čaj direktno iz Ljubljane. Zopet smo prejeli svežo zalogo pravega "Bahovec" Planinka čaja. To je ;dini pristen čaj pripravljen po starem preizkušenem predpisu ter slovi po celem svetu za čiščenje krvi, zdravljenje želodca, ledvic, jeter in žolča. Cena 51.00 škatlja. MARIJA CELJSKE grenke želodčne kapljice. Te so našim ljudem splošno znane še iz starega kraja. Cena stekl. 60c. ŠVEDSKE KAPLJICE za čiščenje krvi, črev in proti vročici. Cena stekl. 50c. — STEVE MOHORKO CO. 704 So. 2nd Street, Milwaukee, Wis. & & t> » f & & f & & S> *> f> BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v slari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljamo denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: \ Za $ 2.5S.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za $3.50 Lire: Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 ................. 50 lir Za $6.40...........................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošijatve naslovite na: JOHN JERIC IS (V pisarni Amer. Slovenca) 4 i? <1 i X . 'PVi:> To, da so konji zdirjali proti bojišču, je bilo Hobashu in njegovim podložnim na času veliko prihranjeno in so tudi veliko hitreje prišli Tarzanu na pomoč. Mirno so te čudne opice sedale na konjskih hrbtih in prav nenavaden ie bil pogled na te čudne konjenike, ki so hiteli, da pomagajo Tarzanu. Četrtek, 12. novembra- 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC SffaH 8 INOZEMCI, KI DOBIVAJO VPRAVIČENI DO NATURALIZACIJE Ali naj bodo inozemci, ki ra- ,ni načelom konstitucije Zdru-di nezaposlenosti so bili prisil je- Jženih držav in dobro razpoloženi sprejemati začasno javno j ni napram dobremu redu in sre-podporo, izključeni od ameriške- ;či Združenih držav, kakor to žaga državljanstva? ikon veleva." V krogih, neprijateljsko raz-j Kaj bi taka odločba pomenja-položenih napram inozemcem, jla za bodočnost, so FLIS in druse je večkrat naglašalo, da dr- ;ge organizacije, ki delajo v ko-žavljani, ki nimajo dela, ne bi jrist priseljencem, takoj razume-smeii dobivati javne podpore, le. Odločba je dejanski uvajala Mncgi so šli še dalje in zagovar- novo kvalifikacijo za ameriško jali deportacijo takih inozemcev državljanstvo, ki bi bila izklju-- resnici na ljubo treba tu cevala ameriškega državljanstva omeniti, da Kongres ni nikdar mnogo tisočin tujerodcev, trpe-vzel resno v pretres nikakega vsled krize, ki je izven nji- predloga te vrste. ,hove kontrole" 0db°r /e bl1 °r" Vprašanje naturalizacije ino- ^niziran v New Orleansu m zemcev, ki dobivajo relif, je na- dva tamošnja odvetnika sta tem stalo meseca junija lanskega le- .inozemcem ponudila svojo prav- Loui- ,no P°m°č- Jasno je bilo, da so ti inozemci, kakor tisočine drugih, & i § f ^rrorm^ ta na federalnem sodišču v siani. Sodnik je odklonil natura lizacijo takih inozemcev dogodek m in da bi radi sebe in svoje zgubili dela odvetnikov je bili voljni delati je bil pozdravljen od 'vzdrževali same vseh proti-inozemskih skupin ši-,družine> da 11130 rom dežele. Ali njihovo veselje vsled depresije ni trajalo dolgo. Razne držav-1 Spis njihovih Ijanske organizacije, med njimi poudarjal, da tujerodec je mno-tucli Foreign Language Infor- ,8° bo« v stanu prispevati de-mation Service, so takoj storile ™r,no k blagorju dežele, ako se se doseže mu dovoll> da postane državljan, kajti kot inozemec je po zakonu selo nego na deželi. Toda trta ne uspeva samo v tem delu Pariza. Dobiš jo celo na Montmar-tru. Pred vojno so imeli tam obsežne vinograde, ki so jih potem nadomestili s — tovarnami. Pred' Taka je slika spomenika Kristusa, katerega postavljajo, v Washing-tonu. Ta spcmenik naj bo simbol amerikanskega katoličanstva. Naj priča, da je katoličanstvo Amerikancev še živo in naj to jasno spričuje vsem, ki bodo ta spomenik videli ali slišali o njem. Komunizem se hoče na vsak način preriti tudi v Ameriko. Na vse nekoliko leti se je pristen Mont-kriplje si prizadeva, da bi si pridobil trdna tla in bi rad izbrisal iz Amerike martrečan odločil, da posadi našo vernost, tako katoliško, kot protestantovsko in judovsko. Uničil bi zemljišče, ki ga je kupil na vo-sedanje življenje, uničil sedanjo eksistenco narodov, ki mirno živijo na tej galu ulice des Saules in .ulice svobodni zemlji. Z ustaljenjem komunizma bi izginila svoboda te velike Saoint Vincent, s trto. Zemljišče zemlje in zavladalo bi suženjstvo, hujše od suženjstva, ki je kedaj vladalo pa je obrnjeno preveč proti sena svetu. Iveru in grozdi niso preveč slad- Kakor je znano, so bile Združene države ustanovljene na kristjanskih ki. Sedaj se je neki drugi >entfl-načelih. Prvi naselniki ki so prišli v to deželo, so v njej iskali svobode, ziast odločil, da bo začel pridelo-tak'o socijalne, kakor tudi verske. V tem so živeli prvi naseljenci stoletja vati vino na Montmartru. in tako so se oblikovale Združene države na kristjanski podlagi in tudi . --0 ustava Združenih držav temelji na naukih kristjanstva. Karl Marx je rekel: "Vera je strup ljudstva." Kristus pa pravi: "Dajte cesarju kar je cesarjevega in Begu kar je božjega." Po teh Kristusovih besedah se je republika Združenih držav razvijala in zrastla do svoje moči in ugleda, ki ga ima danes. NOVO VRSTNO LETALO V Rimu so napravili te dni uspešne poskuse z novim dvo- ZDRAVSTVO. PRAVILA ZA NEVRASTE-NEKE Dr. Heisig daje vsem, ki trpijo za živčnimi boleznimi, sledeče nasvete. 1. Utrjuj se! Če je utrjevanje še zdravemu človeku v normalnih okoliščinah zelo koristno, tem bolj je za bolne ljudi, posebno pri živčni slabosti. Naši predniki so svoje otroke enostavno "pomakali" v mrzlo vodo rek. Ob koncu 18. stoletja se je razširila podobna metoda. V zimskem času so delali luknje v ledu na rekah in so otroke skopali v le-ideno mrzli vodi. To je zelo dra-istična metoda in marsikdo bi je krovnikem, katerega zgornja ' prenesel; napravimo pa lah-krila oscilirajo okrog podolžne |ko drugače. Najpreprosteje je, csi letala. To letalo si je izmislil pričnemo z utrjevanjem v in zgradil inž. Jona. Po njegovih toplem letnem času s kratkim Zato, naj stoji v Washingtonu, našem glavnem mestu, zares veličastna navedbah omogoča posebno lah-soha Kristusa. Spomin Nazarenca naj stoji ob bregovih Potomac reke in j,n varno krmarjenje tudi po-naj spričuje celemu svetu, da se hoče ameriško ljudstvo državi postav ame- A suggested design. riške ustave, ki je napisana na principih našega Odrešenika. noči v megli, pa izključuje s svo-ijim načinom vožnje nekatere po- u-jih in potrebne korake, da ponovna obravnava ali pa vloži priziv na višje sodišče. Dovoljena je bila ponovna obravnava (rehearing) in prejšnja sodnikova odločba je bila o vržena. Na tak način je bila odstranjena sodni j ska odločba, ki bi bila služila kot precedent proti naturalizaciji inozemcev na relifu. Prvotna odločba je bila izrečena proti štirim inozemcem — dvema Italijanoma, enemu Grku in enemu Nicaraguancu, ki so bili zaprosili za državljanstvo na federalnem sodišču za vzhodno okrožje v Louisiani. Federalni sodnik Wayne G. Borah je vodil zaslišanje. Razsodil je, da ti štirje prosilci so bili neoskrb-ljeni in zato "nesposobni, da bi Znanci j alno podpirali vlado Združenih držav"; da so v zadnjih petih letih prejemali od federalne in državne vlade direktno pomoč oziroma pomožno delo in da radi tega so bili "v breme izključen od izvrševanja raznih obrti. Naglašalo se je, da v mnogih državah je ameriško državljanstvo predpogoj za računovodje, aeroplanske pilote, arhitekte, prodajalce na dražbo, po-grebnike, nabiratelje odpadkov, rudarskih preddelavcev, brivcev, nadzornikov kotlov, sodnih stenografov, inženirjev, zemlje-mercev, zastavljalničarjev, opto-metristov, osteapatov, branj ev- Ta spomenik ne bo pripadal kakemu posebnemu narodu, niti kaki posebni verski sekti, ampak goste nesreče. Avtomatično bo kristjansko-ameriški, ki bo stal v obrambo proti komunizmu v Ameriki. j ravnava smerne motnje, ki ' Tednik "Sunday Visitor", je najbolj razširjen katoliški tednik. Izdaja ga Most Rev. John povzročajo vetrovni sunki Francis Noll, D. D., škof v Fort Wayne s prispevki Narodnega odbora, v katerem so katoličani in drugi ozračni vzroki, protestanti, katerega prebirajo v velikem številu eni kot drugi, zelo podpira to idejo, da bi se po- > stavil omenjeni Kristusov spomenik v Washingtonu. Ves čisti dobiček izdaje tega tednika gre v ta namen. Zato se naprošajo vsi, kateri čutijo amerikansko, kateri čutijo katoliško, da po svojih močeh pomagajo do postavitve tega velikega spomenika Kristusu. Naj spomenik, kakor ga kaže ta slika, stoji ob bregovih Potomac reke kot kljubovanje proti neamerikanizmu. NAPADALEC PRETEPEL OČETA IN SINA Chicago, 111. — 65 letni A. cev, prodajalcev piva in drugih Grossman, 6200 Sheridan Rd., alkoholnih pijač, skih mešetarjev, zdravnikov itd. nepremičnin- jn njegov 23 letni sin Milton, odvetnikov, cta se uspešno postavila '-po robu nekemu roparju, ki ju Obžalovati je, da sodnik Bo- je v nedeljo zvečer napadel rah, ko je ovrgel svojo prvotno "a cesti. Bandit jima je sicer to storil zavoljo na-'zadal udarce s pištolo, toda odločbo, ni čela, marveč je skušal razlikovati med "direktnim relifom" in "work-relif". Glavna stvar pa je, da prejšnja odločba je bila vničena. Treba častitati vsem onim, ki so pripomogli k odstranitvi takega nesrečnega in ne- napadena sta rešila $200, ki sta jih imela pri sebi. -o- PET OTROK ZGORELO V mesto v korist vladi" in da zato se ne more smatrati, da "so uda-'pravičnega precedenta. --o- ZAKAJ JE Ljudje si že od vsega počet-ka belijo glave, zakaj je nebo tako lepo modro. Nekateri so že davno pesniško opevali sinjino nebesa, drugi pa so o tem pisali učene obravnave. Zlasti učenjaki so si bili vsakdar zaradi tega vprašanja močno v laseh. Toda do danes te uganke niso zadovoljivo razvozlali niti pesniki niti učenjaki. Že davno so nekateri trdili, kar še danes nekateri mislijo, da Je nebo zaradi tega modro, ker ozračje spušča skozi \se druge žarke, le modrih ne, Zaradi česar se nam nebo potem zdi sinje-modro. Toda po mnenju učenjakov sedanjega časa ta trditev ne velja. Leonardo da Vinci je bil vsekakor največji slikar in kipar, ki i« ustvaril neumrljiva dela svoje umetnosti. Toda ta veliki duh ■|e bil tudi naravoslovec. Skušal razvozlati različne naravne, u£anke, med drugimi tudi vW-ašanje, zakaj je nebo sinje. Sestavil je docela svojo teorijo, v kateri trdi, da je nebesna si-njina mešanica bele svetlobe ozračja in črne barve neskončnega vsemi rja tam v ozadju. Ta trditev se je dolgo zdela kaj ver-Jetna, ker so se sklicevali na neko drugo naravno prikazen. V ^ndaluziju imajo modre kokoši, .1 so nastale iz mešanice belili 111 črnih. ^ez dolgo časa potem pa so se Judje oprijeli Newtonove raz-te uganke. Newton je trdil, ll nebesno modrino povzročajo y°nčni Žarki, kateri se odbijajo 011 Površine vodnih kapljic, zakadi barve na milnih penah. Toda tudi to trditev je moderna znanost zavrgla, češ, da ni resnična. Rayleigh trdi, da je vzrok nebesne modrine docela drugačen. On pravi, da nebesna modrina tako nastaja, da se svetloba razprši na majhne delce zraka (zračne molekule) in na druge drobce, ki plavajo po zraku, in ki je njihov premer manjši kakor pa valovna dolžina svetlobe. Kakor znano, se svetloba širi z valovanjem. Kadar valujoči sončni žarki zadenejo na take delce in drobce, začno tudi ti valovati s svetlobo ter postanejo središča novih svetlobnih valov. Odbijana svetloba pa je toliko močnejša, kolikor manjša je valovna dolžina prvotne svetlobe. Modra svetloba, ki ima najkrajše valove, se ga je dosegla, namerava razširiti svoj delokrog širom cele Amerike v bodočih kampanjah. -o-- SNEMANJE FILMOV NA MORSKEM DNU Neka japonska znanstvena odprava namerava snemati filme na dnu morja. Vodstvo eskpedi-cije sta prevzela dva tokijska profesorja, ki so jima dali na razpolago znatne vsote. Pred kratkim so dovršili podmornico, ki so jo gradili nalašč za namene te ekspedicije in ki bo odplula proti otokoma Izu in Osimi, kjer se bo vršilo snemanje v globini 300 m. Znanstveni svet pričakuje uspehov te film- umivanjem v mrzli vodi. To je telesu najprijetneje in vodi hitreje do smotra, nego če začne-s kopelmi 30 ali več stopinj ŠIRITE AMER. SLOVFNCA VELIJ K m I lil lil W m RATI ir i fct-Jr*, s« POŽARU Timmins, Ont., Kanada. — V hiši rudarja A, Charbonneau je v soboto ponoči izbruhnil požar, ki je imel katastrofalne posledice. V njem je nam-eč našlo smrt pet rudarjevih ske" odprave" z velikim zanimanjem, in to tem bolj, ker bo delovala v tistem delu morja, ki je bilo 1. .1923. središče silnega potresa. -o- r otrok, vsi pod 10 let stari. Oče sam je zadobil težke opekline, da so ga morali prepeljati v bolnico. -o- VODLJIVO PADALO Francoski izumitelj Dunois je izumil pripravo, s katero hoče poljubno ravnati skakanje s padalom. Pravi, da s to pripravo ne določa samo smeri skoka in mesta pristanka, temveč tudi brzino. Dunois bo napravil poskus s to pripravo nad Rokav-skim prelivom. Z letalom se bo dal popeljati v višino kakšnih 5000 m, odsko- H čil pa bo med Folkestoneom in Calaisom. Pristati hoče na francoski obali pri Blanc-Nezu. Ca-laiške oblasti so organizirale službo za nadziranje odskoka in za morebitno hitro pomoč, če ne GOLOB MU PRINAŠAL PRIBGLJŠKE V Hebu na Češkem služijo vojake večinoma kmečki sinovi iz Slovaške. Ti imajo navado, da prinašajo s seboj večje ali manjše zaboje, polne vsakovrstnih dobrot, ki jim jih je pripravila skrbna mati, da se bodo laž- je privadili vojaškemu življenju. Z rekruti, ki so prispeli v mesto prve dni meseca, je" prišel tudi mlad Slovak, ki je imel s seboj prav ogromen zaboj. Pa to ni med njegovimi tovariši zbudilo nobene pozornosti, pač pa to, da ni hotelo biti zaloge v zaboju nikoli konec, čeprav se je mladi vojak prav pridno smukal okoli njega. Njihovo pozornost je končno zbudilo tudi to, da je fant vsak večer vzel nekaj iz zaboja, zavil v ruto in odšel na dvorišče. Pa so sklenili, da bodo malo pogledali, kaj bi to bilo. Nekega večera so se splazili za njim. Menili so, da je kakšna klobasa ali kaj podobnega, pa so "i se začudili, ko so zagledali, da < je golob pismonoša, ki ga je mladi vojak nežno pobožal in ga spustil potem v zrak. Golob je letal k njegovemu dekletu in ji odnašal njegove pozdrave, od dekleta pa se je vračal vedno s kakšnim priboljškom . . . -o- VINOGRADI V OSRČJU VELEMESTA Malokdo ve, da imajo vinograde tudi v francoski prestolnici. V Argenteuilu, severozapad-nem pariškem predmestju, so te dni imeli trgatev, nič manj ve- ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. mo in potem znižamo vsak dan temperaturo za kakšno stopinjo. 2. Bodi zmeren v uživanju! Dobra krepka hrana brez pre-vejanosti, brez ostrine, prava domača hrana, ki daje prednost zelenjavi — to je najboljše. Soli, popra, jesiha, paprike itd. sploh ne nosi na mizo in tudi v kuhinji jih čim manj uporabljaj. Kave, čaja in alkohola se je treba izogibati, voda in mleko nadomestita lahko vsako drugo pijačo. Tu pa tam ti kozarček piva ali lahkega vina seveda ne bo škodil, hujših alkoholov pa se brani kakor svojega najhujšega sovražnika. FAR ZDRAVNIŠKIH Ebersov papirus nam daje obsežne podatke o stanju staro-egiptskega zdravilstva "v 16. stoletju pred našim štetjem. * Ovčja volna je slab prevodnik toplote in zato dobro zimsko blag*).. Svila prevaja toploto tri in polkrat, bombaž in platno petkrat bolje od ovčje volne. NAROČITE SI SVOJ PREMOG ZDAJ — Črni "golcl lump" $6.00; "Mine run" (drobni) $5.75; "Screenings" $4.75. — Grundy Mining Co., Chicago. Tel. CEDercrest 1131. Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli . trpim na želodčnih ali neprebavnih nerodnostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom.; slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. . - — .— -Pišite po brezplačni vzorec—. _ — ' Triner's Bitter Wine Co., S44 S. Wells St. Chicago, 111. i Send me a free semple. Pri vseh Name ............................................................................................ drupristih | Address ........................................................................................ bolj odbija kakor pa rde-1 bi vse šlo po sreči. cesar nastaja potem modri- mnogo ča, ki ima daljše valove. V svetlobi torej, ki se odbija od nebesa, je 4—7-krat več modrine kakor pa rumene ali rdeče barve. Zato mora na nebesu prevladovat modra svetloba. To trditev je znanost skušala dokazati na poskusih. Fiziki so takole poskušali: Ce so delci kakega medija, ki skozenj gre svetloba, zelo majhni, ima potem svetloba, ki nastane, kratke va-ilove, torej spada bolj na modri-'k-asto stran svetlobnih barv. To p p najbolje vidi, kadar kdo kadi cigaro, .Dim, ki se kadi od gore-< <-.ta konca cigare ali cigarete, > modrikast, ker so delci dima tako majhni. Če pa kadilec puha dim iz ust, je dim tam bolj zgoščen, delci so večji in dim se nam dozdeva kar belkast. Torej bi bila dim cigarete in barva ne- DELAVSKA STRANKA OSTANE New York, N. Y. — Prvikrat v zgodovini je delavstvo kot tako aktivno stopilo v politiko pri teh volitvah, in sicer v novi stranki, ki se imenuje Ameriška delavska stranka in je podpirana od delavskih unij. Točasno je propagirala za Eoosevelta in po uspehu, ki nebesu, kakor nastajajo besa med seboj nekako v zvezi, ulor seveda ver jame tej razlagi. Verjetne razlage za nebesno modrino znanost namreč še ni našla. Najbrž jo bodo še opevali pesniki in o njej še pisali učenjaki, ne da bi se komu posrečilo, da bi razvczljal to veliko u-ganko. To in še marsikaj drugega bo še dolgo ali pa za vedno ostalo živemu človeku nerešljiva uganka. — Polno skrivnosti je namreč božje stvarstvo. Naznanilo in zahvala Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je Bog poklical iz naŠ3 sredine v večnost našo soprogo, oz. mater, Ano Koščak Umrla dne 29. oktobra v Shipman bolnišnici; bolehala je samo par tednov, na kar je sledila pljučnica, ki ji je pretrgala nit življenja. Pokojnica je bila rojena v Račni fara Kopanj; dne 8. novembra bi bila stara 54 let. . Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem našim prijateljem in sorodnikom, ki so našo mater, oziroma soprogo obiskali za časa bolezni, in vsem, ki so prišli molit na V3-Čct pred njenim pokopom. Hvala društvu Srca Jezusa in društvu North Eagle za darovane vence in oskrbo pogrebnikov. Hvala vsem za darovane maše in vence; hvala vsem, ki so dali kare v pogrebne svrhe. * K večnemu počitku smo jo izročili dne 31. oktobra. Pogrebne obrede in sv. mašo je daroval župnik Rev. Fr. Mihelčič. Bog Vam bodi plačnik vsem, ki so bili v času naše žalosti v uslugo! Žalujoči ostali: JOHN KOŠČAK, soprog; JOHN, FRANK in JOSEPH, sinovi; ANA (omožena Maki), MARY, (omožsna Mc-Ncal) in ANGELA, hčere. / E O Z 1C stari Ekspresni narniki iz New Yorka EUROPA . . . NEW YORK . HAMBURG. . BREMEN . ... 5. decembra 10. decembra 15. decembra 16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila se obrnite na GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc. LF.C ZAKRAJŠEK, Mgr. 302 East 72nd St., New York, N. Y. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH CIRMAN LLOYD Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imann tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Sfran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC 'Četrtek, 12. novembra 1936 luiimiujmiiiiminniimmniiuiiMUiiuiiiiriiiiMn^ Tri)Hiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiii))iniiiiuiiiiuixiJiuiiiuiiimiiuinmmuuij Peter Pavel Glavar LANSPRESKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. I. HAGARA. Bilo je v kresni noči leta 1721. Svetlo so plale zvezde nad zemljo, ki leži od Ljubljane na vzhod in sever. Zadnji krajec meseca še ni bil vzišel, a svetilo se je že kakor daljna zarja za obrobljeni gora, ki zaslanjajo največje kranjsko polje proti burjam in mrazovom iz daljnih nemških in ogrskih strani. Kresovi po gorah in dolinskih holmih so bili že davno dogoreli; veselo rajanje in vedro ukanje kresujočih je bilo utihnilo. Trudne so spale vasi, mirno so se zaslanjala sela med bohotno rast polj, rahlo pošumevajočih dobrav in pašnikov ob Savi in Bistrici do Kranja in do Kamnika. Le zdaj pa zdaj je zaplal čez širni molk, ki ga ni motilo niti petje murnov, otožen, kakor iz neskončne dalje tavajoči glas zvona, ki je nanj udaril bat, znanec pozno polnočno uro. Od Save po Bistrici navzgor je dihnilo hladno v polje, ki je položeno med Šmarno goro, svetega Petra v Komendi, sv. Primoža nad Kamnikom in Križ. Tisti čas je vzišel mesec in medlo napolnil vso pokrajino s svitom. Cesta pred Mengšem in za njim se je svetlo zarisala sredi polj in žetev, kozolci so vrgli svoje pošastne sence. Nekje pod Holmcem je zapel prvi petelin, dvakrat, trikrat, nato je utihnil, zaspal še enkrat. Z dobrav po Bistrici navzdol proti Savi se je potegnila rahla meglica, se pritisnila v vejevje jelš in obležala jasna, strašeča človeško srce, kakor pajčolan, ki se vanj ogrinjajo vešče in duhovi, ki miru nimajo in bedijo in blodijo do jutra, do prvega petelinjega klica ... Tedaj je omahnila iz sence hiš v Terzinu drobna, nizka ženska na svetlo cesto in šla naprej sklonjena naglo proti Loki. Zavita je bila v volneno zimsko ruto, s katero je skrbno zagrinjala nekako breme, katero je nosila na prsih. Ko je šla po cesti, je vidno omahovala in se opotekala. Če pa je zadela z nogo ob kamen na cesti, je glasno zaječala in iskala mehkejše, s travo porastle poti ob cesti, kakor so vajeni ljudje, ki so trudni in so hodili daleč. Izpod rute, s katero je zakrivala skrivnostno breme, je zdaj pa zdaj žaječalo. Bil je glas dojenčka, ki ga je lačnega tešila le omotičnost zibanja in gibljajev utrujene ženske. Potnica se je trudila, da bi šla čim hitreje in prišla čim prej. Prešla je bila mimo Loke in je stala pred Mengšem in obstala. Posluhnila je. Pred njo je jek-nilo iz stolpa dve. "O, moj Bog!" je vzdihnila glasno in sc spet pognala naprej po cesti v sence mengeških poslopij. Otrok ji je postajal nemiren. Skoro z nevoljo in hlastno ga je pozibavala, kakor da se boji, da je ne bi kdo opazil in slišal. Tiščala se je skrbno senčne strani, mimo svetlih jas pa je tekala. Že skoraj kraj vasi, kjer zavije pot v Topole, je zaslišala pred seboj lajež psa, govorico ljudi in prhanje konj. Stisnila se je v senco in čakala nemirno ter iskala z očmi, kako bi se ognila, da bi je ne videli. Potem pa je začutila, da se ji šibijo noge od slabosti. Dete pod ruto je zajokalo na glas. Žena je naglo pocenila, razpela obleko na prsih in pritisnila nanje dojenca. In ko je pil, jo je stresalo hladno, oči so ji hotele posili mižati. Šum ljudi pred njo še ni bil utihnil. Njej se je zopet kakor obupnost prelilo v srce. Solze so ji silile v oči, nehote je govorila polglasno : "Saj ne pridem do časa. Moj Bog, kaj bo z menoj! Nato je napeto poslušala in je spet govorila sama seboj: "In če ne pridem, naj bo! Prekleta sem, poginila bom. Saj vem, kam bom skočila. Še otrok pogine z menoj." Skoro glasno je rekla: "Naj pogine! Ena skrb bo manj, preden bom legla v grob." Nekje v bližini je tisti hip nekdo vprašal z okna: "Kdo pa govori tu doli?" Žalostna nočna popotnica se je vsa stresla in se ni genila. "Kdo je?" je vprašal glas drugič. "Zdaj je vse preč," je pomislila žena in že so se ji ustnice zgenile, da bi zaklicala in povedala. Tedaj pa se je oglasil od gorenje strani moški glas, nato ropot voza, ki se je zazibal po cesti. Počil je bič in žena je videla, kako je voz prešel. Mlad moški z mlado žensko je sedel na njem. Tesno je slonela žena ob možu. Zazdelo se je potnici, da sta se glasno zasmejala. Ne da bi še mislila na človeka, ki je bil za-klical z okna in je zdaj morda gledal za onima, ki sta se peljala mimo, je potna žena krenila dalje na pot. Njene misli je polnila žalostna zavist: "Kako sta srečna! Spala sta in sta že vstala in se peljeta v belo Ljubljano. Morda pa nista vstala in še nista legla, bila sta samo v gosteh pri žlahti, na krizmanku in krstu za botra. Pila sta vino, jedla bel kruh, obdarovala dete in zdaj se vračata domov vesela, mož in žena." Zavila je proti Topolam in je svobodne-je šla in mislila bridko, vse bridkeje: "Tako sem upala, da bo tudi meni; verjela sem in zdaj obupujem; kakor tatica hodim vso noč in ne najdem miru." Obstala je. Bolest ji je stisnila srce. "Moj Bog, moj Bog," je zaječala, "kam grem? Otroka grem odlagat! Očeta nima in mati ga bo zavrgla. Kdo ga bo vzel? Ali ne bo poginil, kakor pes? Dušo bom pogubila zaradi tebe, moj mali!" Krčevito je pritisnila dete k sebi, stresla se in se nato hripavo zasmejala: "Pa če pade greh name, naj pade hujši nanj, ki mi je storil hudo. Naj pade nanj, nanj, nanj!" Kakor da so jo utrujeno nove moči prešinile, je stopila odločno naprej. Šla je mimo setev in travnikov. Iz setev se je že oglašala prepelica. Na cesti od Križa je bilo slišati konjska kopita. Jezdil je morda hlapec v mesto, po lečnika za človeka, ki je to uro umiral, morda za ženo, ki je ležala v težkih bolečinah in ni mogla poroditi. Misel na smrt je stresla popotnico. Prišedši do znamenja ob cesti, je zdrknila na kolena in zaprosila kratko, krčevito: "Gospod Jezus, če ga odložiti moram, o, stori mu dobro! Naj nima zloba moči do njega, naj bo Tvoj!" Bila ni hudobna, samo nesrečna, in Križani, ki je poznal njene poti doslej in potlej, je ni zavrgel in je vzel dar, ki mu ga je z besedo poklonila: "Naj bo Tvoj." — Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. TISKOVIN vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Odlikovanje Predsednik francoske republike Lebrun je ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra Zedinitelja, med drugimi odlikoval tudi ljubljanča-na Viktorja Koželja, poročnika kraljeve garde in sicer z redom črne zvezde viteške stopnje. -o- Požar Posestniku Ernišu Kolmanu v Tešavcih je ogenj uničil gospodarsko poslopje v vrednosti 10,000 dinarjev. — Na Mu-ti je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Par-ta in cenijo škodo na skor 10.000 dinarjev. — Na Ljub-nu v zidanici Ivana Kulovca iz Vavte vasi jo nastal požar, ki je uničil mnogo mrve, ki ie bila spravli ena pod streho. Baje ie bilo zažgano iz hudobije. -o- V vrtincih Savinje Ko so v Tremerju pri regulaciji ^Savinje postavljali čez reko zasilni most, je vozil v čolnu kole za most 19 letni delavec Ladislav Umek z (Mrežnega. Pri vožnji mu ie eden kolov zdrknil v vodo, Umek je pa skočil za njim. Zagrabil ga je pa vrtinec in če bi drugi delavci ne priskočili na pomoč, bi se bil Umek potopil. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. -o- Huda zima v Ratečah Iz Rateč poročajo: Iluda zima, ki je letos nenavadno zgodaj pritisnila, nas je vse iz-nenadila. Na nekaterih mestih po nižjih hribih je zapadlo nad pol metra snega. Grozdje in ajda sta zasuta. Pritisnil je občuten mraz. Tudi Sava je že narastla vsled neprestanega deževja, vendar za sedaj še ni nevarnosti pred poplavo. Veliko zanimanje so vzbudile zaostale lastavice iz oddaljenejših krajev, katere je pri nas sajela zima. Ljudje so jih veliko polovili in jih tako rešili gotove smrti pred zmrznjeni em. Bogataš umrl v bedi V Županiji je izdihnil obrtnik Andrije Grujičič, ki je bil na glasu ondotnega največjega bogataša, živel ie pa čudaško skromno. Vsaki večer je štel denar, ki ga ,ie potem skrbno skrival pod streho. Preživljal se je največ s krompirjem in je zato tudi obolei na želodcu. Za zdravnika pa ni maral izdati denarja. Denar je ponarejal Na eno leto robije je bil obsojen ključavničar, 64 letni Jakob Gaberšek, ki je bil že leta 1934 obsojen radi pona-. rejanja 50 dinarskih kovancev. Pri preiskavi na njego-vem domu so našli večje število ponarejenih kovancev po 50 in 20 Din. -o- Pe 40 letih dela izgnan Preko 40 let je kovač Hri-bernik iz Marenberga živel in delal v Avstriji. Sedaj, sa stara leta so ga popolnoma iz-črpanega Avstrijci izgnali v njegov rojstni kraj. Na Radiu so ga avstrijske oblasti predale jugoslovanskim obmejnim organom in bo morala od sedaj naprej skrbeti zanj ma-renberška bbčina. NAŠ! ZASTOPNIK! pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja. COLORADO: Canon City. Ana Susman. Colorado Spring*. — M. Kspsck. Crested Butte, — Martin Težak. Denver. — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, John Železnikar. — Rev. P. Cyril. O.S.B. Pueblo, 1. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kraniarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart. — Marv Oblak. Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Calumet, — Jos. Sustarsich MINNESOTA: Aurora. — F, Smolich. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-lii Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. He^cr. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan. — Frances Loushin. Virginia, — Frank Cimperman in Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, ze in Kath. Tomazich. East Helena, — Frank Smith. OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford. — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Mary Kot- Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, 5t. Clair in okolico je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za Newburg in jkolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Dman. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Jennie Intihar. Lorain. — Mamie Perusek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock. — Joseph Lesjak Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Houston. — Michael Tomšič, ^ev. Benigen Snoj, OFM., Matt Klu-:evšek. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan. — M. Dernovšek. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. Bahorcich. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — \nton Tomšič. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank PanGar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre-•orčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Peruiek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Ursula TvseW MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara (Cramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — George Feren-chak. Little Falls, — Amalia Furlan. West Linn, Ore. — Marija Plantan Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. Viiinnn ILltlH.IJlilllllltlLlUllUlilltJUIllllUIHUI'l.lllL PISANO POLJE J. M. Trunk Strabanski katoličani. Strabane, Pa., utegne biti precej velika slovenska naselbina. Razmere mi niso znane, marsSkaka i naselbina tvori skupiso za-se, rekel bi, posebno republiko, in če se kdo v taki republiki uveljavi, nosi zvonec. Zdi se, da socialisti ali komunisti smatrajo naselbino Strabane za izključno svojo domeno, ampak otvorili so tam dom, ki nosi ime dr. sv. Jeronima, in to društvo spada h KSKJ. Vsa roba pa je zašla Antonu Zidanšku za nohte. Izkašlja se v "Prosve-ti," in ker utegne biti opis, ako je resničen, vrlo značilen za marsikatero naselbino, naj sledi dopis v celoti. Glasi se: "Že nad 30 let poznam to prijazno naselbino, pa vseh 30 let nisem videl naših rojakov in rojakinj tako razžaljenih kakor zadnjih par dni. V v;>.i-ki hiši so se pritoževali in je- po poslovim od katoličanov ali pa socialistov in komunistov in v nobeni naselbini ne puščam zlih posledic. Zmerjajo nas le taki norci kakor je Tone Grdina, pravi katoličani in svobodnomisleci se pa lepo razumemo med seboj in skupno delamo. Oprode reakcije kakor so Couffhlin. Grdina. Slaje in Jager nai drže roke proč od SNPJ in nienega glasila! Anton Zidanšek, zastopnik" Ako so vsi rojaki složni za resničen napredek v naselbini, bi bilo to O.K., saj kak ravs in kavs ne bo pripomogel do resničnega napredka. Kakšni so socialisti in komunisti, to ve Vsakdo. Prvo in glavno je njim samim, da se postavljajo s svojim brezverstvom. Kaj pa katoličani vsaj. kakršne opisuje g. Zidanlšlek? Tri označbe bi bile vrlo značilne. Prva ie da v teku 30 let g. Zidanšek Al I US 1 SU se tllllUicvaii JU žili nad elevelandskim Tone- sPloh 111 slutll> da 80 v tom Grdinom. Nedavno so sijselbini tudi — katoličani, namreč bratje in sestre posta- Kaksm bi Potemtakem ti kato-vili lep društveni dom. Na ot- !ičani bili?? Drugo je, "da je voritev so povabili tudi eleve- mal° hls da bl v "Je ne za" landskega Toneta, kateri jc,haJala Posveta, Proletarec in bil svoj čas glavar KSKJ, misleč, da bo pohvalil njih trud in delo. Namesto tega pa je udrihal po SNPJ in po vsem naprednem delavstvu. Tone je pozabil, da tamoš- Enakopravnost.." Bilo bi toraj le malo — katoliških hiš, ali pa bi bile take "katoliške" hiše, kjer so brezverski listi vsakdanja hrana. To bi bili vsekako res čudni — katoli- LUlie je puz,ctuii, Lciiiiv-o- . nji katoličani spadajo tudi kjcam do picice podobni nek.m SNPJ, čitajo napredne delav- ~ Španskim katoličanom, ske liste, pohajaio skupno najki Pridno Pomagajo zatirati z veselice, podpirajo posojilno m meceni vero. Tre- društvo in konzumno trgovino ^ da ms° blh nad govorom in delajo skupno za dobrobit * Ordinata ogorčeni morda in ugled naselbine. i,socialisti ,„ komunisti, ampak Kakor sem rekel, poznam >Po Zidansku — prav "katoli to naselbino že nad 30 let. pa nisem slišal še nobene pritožbe ^rug proti drugemu bodisi od strani katoličanov ali svo-bodomislecev. Sploh nisem slutil, da so v tej naselbini katoličani, ker je malo hiš, da ne bi v nje ne zahajala Prosveta, ali pa Prosveta, Proletarec in Enakopravnost. Prav v tej naselbini ima Prosveta največ naročnikov. Povem vam, da tako složnih bratov in sester ne najdem'po celi Penni; ne najdem rojakov nikjer, da bi tako složno delali kakor v Strabanu. Ko pa je zadnjič prišel tja Tone Grdina, pa je napravil toliko sovraštva, da so se meni pritoževali v sleherni hiši. Pritoževali se niso socialisti ali komunisti, marveč katoličani, ki so se jezili nad nesramnim govorom in obnašanjem Toneta Grdine. Povedali so mi, naj Grdina le v Clevelandu pase nezavedne ovčice, ne pa v Strabanu. Podpisani sem že večkrat pisal, da m'i svobodnomisleci nimamo nobenega opravka z vero. Torej zakaj nas izzivate in delate sovraštvo kakor ga dela fašist Tone?! Jaz že čez 30 let hodim v njih naselbino, pa mi niso bila tla še nikdar prevroča kakor so bila fašistu Tonetu. Zakaj se ni po končanem govoru nekoliko pomudil v spodnjih prostorih kakor to delajo naši svobodnomiselni govorniki? Če ie mislil, da je jkatoličane zadovoljil, naj bi se i bil lepo poslovil od njih ter |jim voščil srečo' in napredek. Jaz kot nevernik. se vselej le- čani." Ali ni to praVo čudo. dfi bi tnolčali socialisti in komunisti, ako jim kdo pove, kakšni so, in bi bili ogorčeni "katoličani," če jim kdo razloži, da voda in ogenj ne gresta skupaj, da katoličan ne more biti katoličan, ako je ogorčen, če se mu pokaže socialista in komunista v pravi luči. Upam, da tam v Strabanu ne bo vse tako, kakor opisuje to g. Zidanšek za svoje namene, če je pa res tako, potem bo v "katoliških" hišah piščet, da nič kaj, katoličan-stvo pa bo uboga Jerica, ki si od samega sramu zakriva obraz. Marsikaj pa tudi jaz poznam, kako je v mnogih naselbinah, in kakšni so neki "katoličani," ki prižgejo kako svečico kv. Mihaelu, pa imajo svečico tudi za samega bog-ga-nas-varuj... za satana imajo svečico, da se ohrani mir, ki navadno vlada na pokopališču. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala BR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G-Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111.